mataiur UN ANNO W IMPEGNO FECONDO 1 06JSK V RCZU1N SREČANJE Z ŽUPANOM 1 IL GIRO DEL FRHJU TORNA SU. MATAJUR V OREŠKEM KAMUNU ZA VELIKO NUOČ-. novi tednik Slovencev videmske pokrajine ČEDAD / CIVIDALE • Ulica Ristori 28 • Tel. (0432) 731190 • Fax 730462 • E-mail: novimatajui@spin.it • www.novimatajur.it • Posmi predal / casella postale 92 • Poštnina plačana v gotovini / abbonamento postale gruppo 2/50% • Tednik / settimanale • Cena 1^00 € Spedizione in abbonamento postale - 45 % - art. 2 comma 20/b Legge 662/96 Filiale di Udine TÀXEPERgUE 33100 Udine TASSA RISCOSSA Italy št. 8 (1289) Čedad, četrtek, 28. februarja 2008 •«Cii« naši a tudi na spletni strani vwwv.novimat4Jt-it f Mediji v Sloveniji in manjšinska problematika Kakodoskuprega kulturnega prostora? Pisatelj Drago Jančar v Benečiji V kolikšni meri se med Slovenijo in zamejskim prostorom ustvarja logika skupnega medijskega prostora in to še posebej potem, ko so bile administrativne meje odpravljene in novi čas ponuja nove povezovalne izzive? Pri tem ne gre prezreti dejstva, da je Slovenija sprejela poseben zakon za Slovence po svetu in v zamejstvu, v katerem je omenjena vloga medijev in njihova povezava z zamejstvom tudi z vidika promocije jezika. Ta izhodišča je predsednik Slovenske manjšinske koordinacije Slomak Rudi Pavšič izpostavil na zadnji seji Programskega sveta RTV Slovenija. V obeh primerih je predsednik Pavšič ugotovil, da niso zabeležili bistvenih sprememb, saj odprta vprašanja ostajajo nerešena. Ce je glede radia ocena gotovo boljša, gre beležiti nekaj kritičnih točk v zvezi s televizijo, kar zadeva njeno (ne)vidljivost v nekaterih predelih zamejske- ga prostora in poročanje o življenju in delu Slovencev z druge strani meje. Kot še piše v sporočilu, je predsednik Slomaka opozoril na nevarnost, ki se kaže tudi v drugih, za manjšino življenjsko pomembnih segmentih, da se puščajo manjšine na robu dogajanj. Medijsko, kulturno, šolsko, gospodarsko, jezikovno povezovanje postaja vse bolj nuja in zamejstvo ne more ostati na stranskem tiru te povezovalne dinamike, ampak mora predstavljati svojevrstno investicijo in priložnost za vse. Predsednik Slomaka Pavšič je s tem v zvezi predlagal, naj izdela vodstvo RTV Slovenija v sodelovanju z manjšinami okvirno strategijo, ki bi manjšinsko problematiko vključila v celoten medij-sko-informativni sistem. Slomak z zadovoljstvom ugotavlja, piše še v sporočilu, da ima v predsedniku Programskega sveta RTV Slovenija Stanetu Grandi podpornika takšnih tez in predlogov. Pisatelj Drago Jančar, eden od najbolj pomembnih pisateljev tega časa in najbolj prevajanih slovenskih pisateljev, kot je dejal v svoji predstavitvi Miha Obit, je v petek 22. februarja v občinski dvorani v Hlodiču prebral odlomek svojih Zapiskov iz Schiavonje, o njemu nepoznanem svetu, ki ga je odkrival lani poleti med svojim bivanjem v Topolovem, ko je stopil v stik s Postajo Topolovo, z beneškimi ljudmi in z nadiškim narečjem. beri na strani 3 Pisatelj Drago Jančar in Miha Obit, vodja projekta Koderjana, na petkovem srečanju v Hlodiču I Cras di Drenchia Razpotje nakamunu sala del municipio sabota sabato, 1.3.2008 ob alle 16.00 PIRHI KOT DEL VELIKONOČNEGA ZEGNA, KOT DARILO, KOT MAGIČNO SREDSTVO, KRASENJE PIRHOV LE UOVA PASQUALI NEL RITO DELLA BENEDIZIONE PASQUALE, COME OGGETTO MAGICO E DA REGALO, LA DECORAZIONE sodelovala bostajnterverranno dr. Milko MatiCetov ricercatore dell'Istituto di Etnologia dell'Accademia delle scienze ed arti SAZU di Ljubljana dr. Nevenka-Nena Zidov curatrice della collezione stabile di uova pasquali slovene del SEM_Museo etnografico sloveno Drustvo/Associazione Kobiua glava Kulturno drustvo/Circolo di cultura Ivan Trinko Zveza beneških zen Unione donne della Benecia Giornata intemazionale della donna Mednarodni dan žena SAN PIETRO AL NATISONE_ŠPIETAR sala polifunzionale - večnamenska dvorana 8.3.2008 ob 20.30 Beneško gledališče "MAJHANE DRU2NSKE NASREČE" Režija: Marjan Bevk Igrajo: Adriano Gaijup, Anna Jussa I consigli comunali di S. Pietro, Pulfero e Savogna discutono in questi giorni lo scioglimento dell’ente ' Umrlie Unione dei Comuni, ultimo atto La scelta dovuta alla cessazione dei trasferimenti regionali, in programma la costituzione dell’associazione intercomunale umriie predsednik Drnovšek Io, contadino, mi sento preso ingiro Io sono un contadino delle Valli del Natisone di San Pietro. Ho lasciato mio papà solo con 12 bestie in stalla. Dopo, nel 1972, il mio papà, buonanima, mi è mancato e io sono tornato a casa e non sapevo cosa fare: andare in fabbrica o fare il contadino. E ho detto: “Provo, vediamo come va un anno”, dato che la Regione dava qualche aiuto e la Comunità montana, per chi aveva bestie al pascolo, dava ancora qualcosa. Si poteva tirare avanti con quegli aiuti che ci davano. Marco Oballa segue a pagina 7 I consigli comunali di S. Pietro al Natisone, Pulfero e Savogna mettono la parola fine, in questi giorni, all’esperienza dell’Unione dei Comuni. Un ente che chiude due an- ni prima del suo scioglimento naturale. Creato nelTottobre del 2000, aveva infatti una durata di nove anni, al termine dei quali, salvo una diversa determinazione delle assem- blee comunali, si sarebbe automaticamente sciolto. Invece venerdì 29 febbraio i rappresentanti dei tre Comuni si riuniranno per l’ultima volta come Unione. La motivazione V Ofijane je v nediejo gorielo i*.# ir*** t. f*?® iTv* Zima je bila lietos zelo suha an zatuo je bila še buj velika nevarnost, de kje zagori. Suho liscje an lasen se v sekundi unamejo, zanetijo, če popiha Se vietar na obedan ustave ognja, požara. V nediejo zjutra je zagorielo an v Ofijane, glih blizu hiš go par Florme. Se sreča, de so paršli gasilci dol s Čedada an so ustavli oginj, priet ko je ratu premočan dello scioglimento è sostanzialmente legata ai trasferimenti regionali. “Per quest’anno saranno del 50 per cento rispetto al finanziamento normale, con il prossimo anno mancherebbero del tutto” chiarisce il sindaco di Pulfero, Piergiorgio Domeniš. E quello di S. Pietro, Tiziano Manzini, conferma: “Si tratta di una scelta puramente tecnica, per il 2009 ed il 2010 non ci sarebbero stati trasferimenti da parte della Regione, abbiamo così pensato di puntare sull’associazione intercomunale.” Si tratta di uno strumento previsto dalla nuova legge sulle autonomie locali: le associazioni “finalizzate alla gestione associata di una pluralità di funzioni e servizi, sono costituite da Comuni contermini inseriti in contesti omogenei dal punto di vista territoriale e socio-economico e non ricompresi nel territorio di altra associazione e sono dotate di uffici comuni.” (m.o.) segue a pagina 8 Ko je lanskega 23. decembra Janez Drnovšek predal predsedniške posle nasledniku Danilu Turku je bil ob pregledu častne čete zavit v plašč, ki je bil zanj že preširok. V plašču je bila do kraja izsušena postava moža, ki je bistveno pripomogel, da je mala Slovenija uspešno prestala osamosvojitev. beri na strani 8 Četrtek, 28. februarja 2008 2 Bordon e Marinig rivendicano i meriti della Civica “Opere pubbliche, sono solo appalti” L’informazione comunale sulla stampa locale non è sempre corretta. Lo dichiarano i capigruppo in opposizione nel Consiglio comunale di S. Pietro al Natisone, Simone Bordon della "Lista Civica" e Giuseppe Firmino Marinig della lista "La Nostra Terra". "Vi é infatti poca chiarezza nell'esposizione e non sempre veritiera attribuzione dei meriti. Gran parte delle opere pubbliche citate dal sindaco Manzini sono la conseguenza di domande e richieste fatte negli anni di amministrazione della Lista Civica, pertanto il "merito" dell'attuale amministrazione comunale non é quello di a-ver trovato i finanziamenti e i contributi ma solamente di aver appaltato, il più delle volte con un responsabile ritardo, i lavori", affermano i due capigruppo. "Anzi - continua la nota -per correttezza e completezza di informazione é bene ricordare che alcune opere pubbliche finanziate dalla Regione Fvg, tra cui proprio il parcheggio nei pressi della Chiesa del capoluogo, di quello di Ponte San Quirino e la ristrutturazione dei pre- Lavori a ponte San Quirino fabbricati sloveni nella frazione di Azzida stavano per essere destinati ad altre meno prioritarie finalità. E' merito dell'opposizione, che ha reagito in consiglio comunale e presso l'assessorato regionale competente, se i finanziamenti richiesti si stanno spendendo per le opere pubbliche oggi finalmente appaltate". "Perfino il campo di calcetto coperto - é l'affondo contenuto nella nota - peraltro appoggiato dall'intero consiglio comunale, e quin- di anche dalla minoranza consiliare, é il frutto di un finanziamento richiesto e poi concesso alla passata amministrazione comunale. L'attuale giunta municipale ha soltanto modificato l'utilizzo dei soldi, trasferendoli dai lavori di completamento della vecchia palestra dell'Istituto Magistrale all'odierno progetto del campo di calcetto". "Per quanto riguarda il torrente Alberone il finanziamento regionale di 720.000,00 euro fu concesso negli anni 1999-2000 all’al-lora amministrazione e realizzato solo sette anni più tardi". "Questa - concludono i capigruppo Simone Bordon e Giuseppe Marinig - é la realtà della situazione degli investimenti in opere pubbliche nel capoluogo valligiano. Anzi, sottolineano i due amministratori, il contributo regionale di 250.000,00 euro che l'attuale gestione comunale spenderà per sistemare l'area antistante e il retro-chiesa di Azzida é la conseguenza dell'impegno politico della minoranza consiliare che li aveva richiesti per spenderli nell'acquisto e nella sistemazione dell'area cd. ex "Boel" di Ponte San Quirino, migliorando così la viabilità comunale di accesso verso Ver-nasso e nel contempo realizzando un nuovo parcheggio sulla sponda destra del fiume Natisone, fortemente richiesto per le esigenze commerciali delle attività già o-peranti in loco. L'intervento nei pressi della chiesa di Azzida, voluto pervicacemente dalla giunta Manzini, é molto costoso (circa 20mila euro, 40 milioni di lire per posto macchina!) e pericoloso nel suo complesso, e soprattutto snatura quella parte dell'antico borgo rurale, risparmiato dagli eventi sismici del 1976 e meritevole, invece, di recupero urbano e non di demolizioni, come previsto dal progetto dall'Ammini-strazione comunale". Pisrao tz K Stojan SpetiC n Umrl je Janez Drnovšek, Človek, ki je s svojo dejavnostjo zaznamoval dve desetletji slovenske zgodovine. Bil je Clan predsedstva in predsednik SFR Jugoslavije v najbolj burnih časih, potem slovenski premier in po KuCanu predsednik republike. Osebno sem ga sreCal le parkrat, vedno pri uradnih svečanostih. Spominjam pa se, kako se mi je pred dvajsetimi leti približal italijanski zunanji minister Gianni De Michelis. Mislim, da je pripravljal obisk v Beogradu. Ker ni bil površen, se je hotel izogniti zadregi pri izgovarjavi predsednikovega priimka, kakršno je imel napri-mer Emilio Colombo, ki je zunanjega ministra Vrhovca imenoval “Vrovek”. De Michelisu sem svetoval, naj se spomni imena kitajskega nacionalističnega voditelja Cangkajška. Rekel sem mu: Najprej izgovori Cang Kaj šek, potem pa zloguj Dr Nov šek. Nekajkrat je ponovil in se mi zadovoljen zahvalil. Ko se je vrnil z Brionov, se mi je zahvalil, Ceš da se vsaj o Drnovškovem priimku niso kregali. Drnovšek je bil Čuden po značaju. Izbiral je, s kom naj se sreCa. Ko sva z ministrico Katjo Bellillo odpotovala na uradni obisk v Ljubljano, jo je sprejel Kučan, premier Drnovšek pa ne. Natve-zili so mu namreC, da z zaščitnimi normami ne bo nic in je bolje, da se ne kompromitira s komunistično ministrico. Ni nas sprejel, na srečanje je poslal podpredsednika vlade Marjana Podobnika, ki je Katji bral levite in ji očital vse mogoče, kakor Ce bi bila Sloven- cem sovražno razpoložena. Drnovškov sistem vladanja mi ni ugajal, niti njegovo zavzemanje za vstop Slovenije v NATO. Moram pa priznati, da se je z boleznijo moCno spremenil. Postal je bolj Človeški, bliže vsakdanjim stiskam. Mislim, daje višek poguma in dostojanstva dosegel v tisti ambruški noCi, ko je pred Božičem hotel zagotoviti romski družini Strojanovih toplo zato-CišCe, potem ko so jim oblasti porušile domovanje. Na cesti so ga zaustavile podivjane vaške straže, Drnovšek pa jih je pred kamerami slovenske televizije nahrulil in jih spraševal, kakšni kristjani da so, Ce ženskam in otrokom ne privoščijo toplote zabojnika. Divjakov kljub temu ni prepričal in se je moral umakniti. Takrat je Drnovšek postal pravi junak, sam pred nasiljem. Kajti država svojega predsednika ni hotela zaščititi in bi jo lahko tudi skupil. Sedaj poslušam hinavsko klanjanje njegovemu spominu in me je sram. Bralna pismenost, Slovenija je med najboljšimi Ministri EU bodo sprejeli poročilo o uresničevanju ciljev v izobraževanju za leto 2010, ki kaže na slabo bralno pismenost petnajstletnih Evropejcev in precejšen razkorak med dejanskim stanjem in postavljenimi cilji, z izjemo diplomantov v naravoslovju. Slovenija je pri izpolnjevanju teh ciljev med najboljšimi v EU. Bralna pismenost, prezgodnje opuščanje šolanja, izobraževanje odraslih, diplomanti v naravoslovju in diplomanti na višji srednji stopnji izobraževanja - to je pet področij, za katera si je EU leta 2000 zastavila velikopotezne cilje, ki naj bi jih dosegla do leta 2010. Vmesno poročilo 2008 o napredku pri izvajanju programa Izobraževanje in usposabljanje 2010, kaže, da je sedanje stanje v državah Članicah še razmeroma daleC od zastavljenih ciljev. Cilji pri bralni pismenosti predvidevajo zmanjšanje deleža petnajstletnikov, ki ne dosegajo prve stopnje bralne pismenosti, z 21,3% v letu 2000 na 17% v letu 2010. Nasprotno s cilji pa se je stanje celo poslabšalo, saj je bil leta 2006 ta delež 24,1%. Slovenija s 16,5% po drugi strani že sedaj dosega zastavljeni cilj. Obstaja pet ravni bralne pismenosti, pri Čemer velik delež mladih Evropejcev ne dosega niti prve ravni -prebranih informacij ne znajo uporabiti v osnovnih življenjskih situacijah, so pojasnili področni strokovnjaki. Gre za to, kako dobro se razume prebrana informacija. Mladi se ne znajdejo, ne znajo poiskati informacij v telefonskem imeniku, so ponazorili. Visok delež mladih v Franciji (21,7%) in Nemčiji (20,0%), ki ne dosegajo prve stopnje bralne pismenosti, je mogoče razlagati s problemi vključevanja priseljencev v družbo nasploh. Tako bi bilo treba rešitve iskati v smeri izboljšanja nacionalnih politik za veCjo vključenost priseljencev v družbo. Cilj pri prezgodnjem opuščanju šolanja je zmanjšati delež mladih med 18. in 24. letom starosti, ki prezgodaj opustijo šolanje, s 17,6% v letu 2000 na 10% v letu 2010. Sedaj je ta delež v povprečju 15,3%. Slovenija je med najboljšimi Članicami. Cilj pri deležu odraslih med 25. in 64. letom starosti v vseživljenjskem uCe-nju je zvišati odstotek s 7,1 leta 2000 na 12,5%. Leta 2006 je bil ta delež 9,6-od-stoten. Slovenija je s 15 odstotki odraslih v izobraževalnih sistemih poleg skandinavskih držav, Velike Britanije in Nizozemske med najboljšimi uCenci. Cilj pri številu diplomantov na višji srednji stopnji izobraževanja, torej v starosti od 20 do 24 let, je zvišati delež diplomantov na 85% do leta 2010. Poročilo navaja, da je zadnje izmerjeno povprečje v EU 77,8%. Slovenija je z 89,4% spet v samem vrhu pri uresničevanju tega cilja. Najbolje pa gre EU pri uresničevanju cilja za zvišanje deleža diplomantov v matematiki, naravoslovju in tehnologiji. Cilj, da se delež med letoma 2000 in 2010 zviša za 15%, je že dosežen, število se je namreC zvišalo za Četrtino. Cilj je tudi, da se uravnoteži število žensk in moških na tem področju. Negativen trend pri bralni pismenosti petnajstletnikov v EU je res alarmanten. Razlogi za takšno stanje gre iskati v kulturi računalnikov in slabi vključenosti priseljencev v družbo. Slaba Četrtina Evropejcev, natančno 24,1%, slabo bere. Ta odstotek se je od leta 2000 celo povečal, kar je še posebej zaskrbljujoče. Slovenija je sicer pod tem povprečjem in blizu cilju, ki naj bi ga EU dosegla do leta 2010. (r.p.) Sedici anni dopo ancora cancellati Destituire il ministro? Fatto davvero insolito, la Corte dei Conti slovena ha richiesto formalmente al governo di destituire il ministro dell’ambiente Janez Podobnik a causa di irregolarità finanziarie riscontrate nell’attività del suo ministero. Un fatto davvero grave che però, a distanza di oltre due settimane, non ha prodotto risultato alcuno. La normativa è poco chiara, ha dichiarato il premier Janez Janša che si è rivolto per un consulto alla Corte Costituzionale. Ancora cancellati Alcune organizzazioni slovene non governative hanno dichiarato che nell’anno appena trascorso non si è fat- to nulla per risolvere la situazione dei 18.305 cancellati dall’elenco dei residenti in Slovenia. Com’é noto, ciò é accaduto illegalmente 16 anni fa, il 26 febbraio 1992. Per Blaž KovaC, rappresentante della sezione slovena di Am-nesty International, “la cancellazione e le conseguenze che ciò ha provocato rappresentano una violazione dei diritti umani straordinariamente grave”. Ma il problema è ancora irrisolto. 11 governo nell’ottobre scorso a-veva presentato un disegno di legge di modifica costituzio- nale per sanare la situazione, ma l’iter è complesso e tutto è fermo. Lunedì 25 febbraio Aleksander Todorovič, il rappresentante dei cancellati, a causa del lutto per la morte del presidente Drnovšek, ha rimandato dal 26 febbraio al 3 marzo la manifestazione dei cancellati che presenteranno alle autorità slovene le proprie richieste a conclusione di una marcia di protesta da Portorose a Lubiana. Intanto è stato rivolto anche un appello a tutti i forum intemazionali che si stanno occu- pando della vicenda affinché intervengano con ulteriori pressioni. Il ponte slavo Slovanski most - Il ponte slavo é il titolo di un interessantissimo festival delle culture slave che si terrà a Lubiana dal 28 febbraio all 8 maggio. L’intento è quello di presentare la letteratura modema dei paesi slavi tramite gli autori più rappresentativi ed affermati dei singoli paesi. Questo sarà l’evento letterario dell’anno europeo dedicato al dialogo intreculturale in Slovenia. L’avvio oggi al Cankarjev dom con l’incontro con due scrittori serbi Mihajlo Pantič e Gordana Cirjanič. Si succederanno letture, incontri e conversazioni con scrittori provenienti da Bosnia-Erze-govina, Russia, Macedonia, Bulgaria, Bielorussia, Polonia, Slovacchia, Cechia, Croazia e Ucraina. Protesta serba Oltre a quella dei cancellati, in segno di rispetto per il lutto per la morte del presidente Drnovšek, è stata rimandata anche la manifestazione delle associazioni serbe in Slovenia. Indetta per protestare contro l’indipendenza del Kosovo, si terrà domenica 2 marzo. Cresce la rabbia In Slovenia quest’anno si é registrata una crescita significativa degli animali affetti da rabbia silvestre. Dal 1. gennaio al 19 febbraio sono stati accertati 13 casi di a-nimali infetti. Le ragioni dell’incremento non sono note, tutti i casi però sono stati registrati sul confine con la Croazia dove non si è adottata la vaccinazione. Cresce dunque in Slovenia l’allerta e le autorità hanno deciso di anticipare da maggio/giugno ad aprile le consuete vaccinazioni delle volpi. Kultura novi mata jur četrtek, 28. februarja 2008 1 Praznik slovenske kulture na Trbižu Dan slovenske kulture v Kanalski dolini se je pod geslom "Sreča, ljubezen in prijateljstvo" odvijal v soboto 23. februarja v kulturnem centru na Trbižu. Prireditev sta pripravila slovensko kulturno središče Planika ob sodelovanju Glasbene matice glasbene šole Tomaža Holmarja in pod pokroviteljstvom Občine Trbiž in Naborjet ter krajevne Gorske skupnosti. Dokaj bogat program je vseboval lutkovno predstavo "Kdo je napravil Vidku srajčico", ki jo je izvedlo Lutkovno društvo z Jesenic. Sledil je nastop otrok, ki obiskujejo tečaje slovenskega jezika pri’ središču Planiki. Najmlajši so predstavili igrico o veveri- med bregom Ljubljanice in parkom Tivolijem, kjer so druga ob drugi najpomembnejše slovenske inštitucije in ustanove. Čeprav se otepa etiket, saj je literatura dobra ali slaba, kot je dejal, se je Jančar prepoznal v definiciji srednjeevropskega literata, torej tistega fragmentariziranega prostora, ki se nenehno spreminja. Človek je lahko živel 80 let v svoji vasi ne da bi se premaknil in v tem času se je znašel v različnih državah, v drugih uniformah, z drugimi davki, v taborišču... To vpliva na človekovo življenje in mišljenje. O padcu meje in vstopu v Schengen je Jančar dejal, da "je to kar smo hoteli, čeprav je bilo pred 15 leti nekaj sanjskega" in izrazil prepričanje, da se bo po tem velikem dogodku življenje začelo spreminjati in ravno tako tudi mentaliteta ljudi. Tudi Topolovo ni več zadnja postaja, čeprav se seveda poraja dvom, da je vse to prišlo pozno, prepozno. Kjer stvari niso urejene in ljudje so diskriminirani, nastajajo nove države, je dejal slovenski pisatelj. Tako se je zgodilo na Kosovu, kjer je upati da bodo Srbi z novo državo na boljšem. V nasprotnem primeru bo to katastrofa za Evropsko unijo, za kosovske intelektualce in politike. Kaj pa slovenski jezik? V zadnjih letih se v Evropi pojavlja več zanimanja za avtorje majhnih kultur, danes se zdi samoumevno, da je slovenščina eden od uradnih evropskih jezikov, čeprav je jezik majhnega naroda in dobra literatura, pravi Jančar, bo našla pot v druge jezike. Problem bo, ko Slovenci ne bodo brali slovensko. turna in izobraževalna ustanova spomladi praznovala svojo tridesetno prisotnost in delo v Kanalski dolini. Slovenskega kulturnega praznika so se udeležili ambasador Republike Avstrije v Sloveniji Valentin Inzko, predsednik SSO. Drago Stoka, načelnik Upravne enote Tolmin Zdravko Likar, predsednica Turistične zveze Gornjega Posočja Mojca Rutar, odbornica za kulturo na tr-biški občini Nadia Campana ter sam trbiški župan Renato Carlantoni. Zupan je v pozdravnem govoru prisotne opozoril na delo, ki ga opravljajo manjšinske organizacije v Kanalski dolini. To delo mora biti usmerjeno predvsem v pobude za otroke, je dejal, v ohranitev jezika in ljudi na teritorju. (R.B.) s prve strani Prebral je tudi poetičen zapis o Trušnjem in kamniti ladji, nasproti vasi Topolovo, ki ga je napisal, ko se je iz Benečije vrnil v Ljubljano. To je bil prvi stik z Jančarjevim delom, ki bo objavljeno v dvojezični izdaji in predstavljeno julija letos med Postajo Topolovo, kot predvideva projekt Koderjana, ki ga vodi Miha Obit in je nastal iz sodelovanja med kulturnim društvom Ivan Trinko in društvom Topolovo. Petkovo srečanje z Jančarjem v Hlodiču je bilo tudi priložnost za zanimiv in prijeten pogovor, ki ga je vodil in spodbujal Miha Obit o jeziku, literarnem ustvarjanju in posebno o romanu Severni Sij, ki je komaj izšel v italijanščini, a tudi o pogledih pisatelja na aktualno dogajanje. Jančar je spregovoril o svo- Pisatelj Drago Jančar v Hlodiču o kamniti ladji pred Topolovem Predstavil je odlomke iz zapiskov, £ so nastali med bivanjem v Benečiji cki, ki je pozabila kam je skrila lešnike, a jih je s pomočjo sinice in šoje uspela najti. Starejši slušatelji so recitirali pesmi sodobnih slovenskih pesnikov in pisateljev. Otroci so zaključili svoj nastop s skupno pesmijo Poj z menoj. Otroke so pripravili njihovi mentorji Ana, Slavi- Srečanje s pisateljem Jančarjem v Hlodiču jem srečanju z beneško realnostjo, omenil je "čudovito" narečje, ki ga govori Italo Rucii, poudaril njegovo arha-ičnost, a tudi občutek, da je jezik globoko zakoreninjen v našem prostoru, vgrajen v spominu nekaj generacij ljudi. ' Na vprašanje, če so njego- vi zapiski v Sobotni prilogi Dela vzbudili zanimanje za beneški prostor, je odgovoril, da se center Slovenije zanima le za to, kar se dogaja ca, Tanja in Manuel. V zadnjem delu prireditve so gojenci Glasbene matice šole Tomaža Holmarja v Kanalski dolini predstavili skladbe Beethovna, Bacha, Schumanna in Brahmsa. V kratkem se bodo na pobudo Glasbene matice spet srečali, saj bo pomembna kul- “Alla mia regina del cuore”, Skočir in mostra a Gorizia L'esposizione da sabato 1° marzo al Kulturni center Lojze Bratuž Nella galleria del Kulturni center Lojze Bratuž dì Gorizia sabato 1° marzo alle 18 si terrà l'inaugurazione della mostra dal titolo "Alla mia regina del cuore" dell’artista sloveno Rudi Skočir. L'artista e le opere saranno presentati da Jurij Paljk. Skočir, di cui verrà proposta prossimamente una rassegna a Cividale, ha condotto gli studi all'Accademia di Selle Arti di Lubiana (Akademija za likovno umetnost v Ljubljani), dove si è diplomato nel 1977, per quindi frequentarvi il corso specialisti-co di pittura presso i professori Janez Bernik, Stefan Planinc e Kiar Meško. Nel 1996 ha condotto un Aggiorno di perfezionamento Presso la Cité Internationale des Arts di Parigi. Da pittore ed incisore ha all'attivo un'ottantina di mostre personali in Patria ed all'estero. Ha parte- cipato inoltre ad oltre 130 mostre collettive ed ex tempore in patria ed in giro per il mondo. Per la sua opera è stato insignito di vari premi e riconoscimenti. Si è affermato in qualità di pittore, incisore ed Spoznajmo nas skupni kulturni prostor ob Nadiži v Domu Andreja Manfrede, Kobarid v četrtek, 28.02.2008, ob 18.00 BENEŠKA SLOVENIJA V BESEDI "Trinkov koledar 2008" in druge knjižne novosti Benečanov IN SLIKI od 26.2 do 3.3.2008 bo v prostorih Fundacije Poti miru v Posočju skupinska razstava beneških umetnikov in prijateljev Kulturno društvo Stol Breginj in Fundacija Poti mini v Posočju Una delle opeče di Skočir che saranno esposte a Gorizia illustratore di libri per l'infanzia e per adulti. In questo campo vanta all'attivo una cinquantina di opere letterarie. Svolge la sua attività artistica nella veste di libero professionista. È membro del- l’Associazione degli artisti del Litorale Settentrionale, della Lega delle associazioni degli artisti nonché della sezione Illustrazione presso la stessa. La mostra resterà aperta dal 1° marzo 2008 al 14 mar- zo 2008 dal lunedì al venerdì dalle ore 17.00 alle 19.00 e dal 15 marzo 2008 al 12 aprile 2008 durante le manifestazioni e su appuntamento (tel.: 0481531445, web: www.kcl-bratuz.org). četrtek, 28. februarja 2008 4 Presentato il programma dei Fondi strutturali europei C(tì)orazione timsfrontaliera nuove regole e marni fondi E' stata presentata venerdì 22 febbraio ad Udine - a cura della direzione centrale per le Relazioni intemazionali e comunitarie della regione - la nuova programmazione dei Fondi strutturali europei per il periodo 2007-2013. Nel corso dell'incontro sono stati evidenziati gli obiettivi della Competitività, che va ad aiutare le imprese e gli enti locali a realizzare con i fondi comunitari le attività di sviluppo sul territorio, e del sostegno alla Regione Friuli Venezia Giulia all'attività di cooperazione transfrontaliera. Le novità fondamentali della nuova programmazione -com'è emerso dai lavori - riguardano i nuovi obiettivi strategici legati all'Agenda di Lisbona ed a quella di Goteborg. Sono quindi prevalentemente incentrati sull’innovazione, sulla competizione, sull'occupazione e sullo sviluppo sostenibile. Rispetto al passato d'ora in poi sarà richiesta dalle direttive comunitarie una formulazione di u-na strategia completa, relativa all'attrattiva ed alla competitività del singolo territorio. Negli obiettivi principali della nuova programmazione ricade anche l'obiettivo della Cooperazione territoriale, ovvero la nuova politica di collaborazione transfrontaliera, Programma IP A Adriatico, le idee s’incontrano a Cividale Mercoledì 12 marzo, con inizio alle 9.30, presso le sale convegni dèi Centro culturale di San Francesco a Cividale, il Servizio rapporti intemazionali e partenariato territoriale, in collaborazione con Informest, organizza l'evento "Rafforzare il partenariato IPA Adriatico e lo sviluppo della cooperazione transfrontaliera. - Tavoli di Lavoro". L'evento rappresenterà un’interessante opportunità, rivolta a tutti i potenziali beneficiari del Programma di Cooperazione Transfrontaliera IPA Adriatico, per la presentazione di idee progettuali e la ricerca partner, consentendo un utile e reciproco interscambio di informazioni e conoscenze. L’iniziativa prevede l'organizzazione di cinque Tavoli di Lavoro dedicati alle priorità del programma: Competitività ed Innovazione, Cooperazione Istituzionale e Reti, Ambiente ed Energia, Cultura e Turismo, Trasporti e Mobilità. Le lingue di lavoro dei tavoli saranno l’italiano e l'inglese. Verrà garantito un servizio di traduzione. che sostituisce i "vecchi" In-terreg. Accanto a questa, ci sono i vari programmi di cooperazione transnazionale ed interregionale che coinvolgono il Friuli Venezia Giulia. In merito alla cooperazione con l'Austria e la Slovenia, i nuovf progetti saranno d'ora in poi considerati una priorità: l'Ue, infatti, ha ampliato sia le dotazioni dei fondi come anche l'ampiezza dei programmi stessi. Si pone, così, la necessità politica che riguarda l'integrazione delle aree di confine attraverso un'identica progettualità, azione, strategia e gestione. Nell'ambito transfrontaliera è prevista anche la collabo-razione (IPA), principalmente marittima, con i territori della costa orientale dell'Adriatico. La nuova programmazione prevede una sostanziale conferma delle risorse per il Friuli Venezia Giulia. ZELENI LISTI Ace Mermolja Pohod gospodarske krize Borzni analitiki pravijo, da finančni trgi zavohajo gospodarsko krizo, kakih Sest mesecev preden se le ta pojavi v obliki recesije. Lanskega avgusta, ko je bila večina ljudi na počitnicah, so pričeli borzni indeksi nepričakovano padati. Po radiu in televiziji smo prvič slišali besedo “subprime”. Slo je za posojila za hišo, ki so jih posojilnice in banke dajale Američanom z nizkimi ali nerednimi dohodki. Banke so nato posojila spremenile v obveznice in jih prodale klientom in velikim finančnim operaterjem. Slednji so jih skrili med strukturirane obveznice, ki so jih finančni inženirji poslali po vsem svetu. Sistem v ZDA je počil, ko so se zvišale obrestne mere, ko so bili dolgovi družin previsoki (za hišo, avto, televizijo itd.) in ko se je očitno gospodarski stroj, ki je štiri leta mlel izjemne rezultate, upočasnil, najšibkejšim delavcem pa so se dohodki znižali. Skratka, na tisoče ljudi ni moglo več odplačevati dolga na hišo. Obveznice so izgubile na vrednosti itd. itd. Bančni funkcionar mi je dejal, da v njegovi banki mislijo, da gre le za finančno krizo, ki jo bodo centralne banke zaustavile z nižanjem eskontne mere (tassi di scon- to). V Italiji je Prodi še obljubljal “lahki” finančni manever, nemška lokomotiva je bila še v pogonu in panika se je polegla. Nato je ponovno izbruhnila. Ameriška centralna banka je pričela nižati eskontne mere, vendar se je kriza prav tako pričela širiti kot madež olja. Postala je svetoven pojav. Danes nam je jasno, da doživljamo gospodarsko recesijo. Bomo videli, koliko časa bo trajala. V globalnem svetu se recesiji ne izogneš. Toliko bolj ne, če so njeni razlogi strukturni. V Ameriki so ljudje in država preveč zadolženi. Ne morejo nakupovati potrebno in nepotrebno v nedogled. Pol sveta dela za ameriška usta, ki ne morejo več jesti. Dolar je padel, ker ZDA hočejo odpreti okno in z izvozom zajeti svežega zraka. Posledično se viša cena 'nafte, ki je plen špekulacij. Obresti na posojilih so se povišale v par mesecih. Nato se sprožila veriga podražitev. Zal je za vogalom tudi inflacija. Rezultati so očitni. Če se nevihti ne izogneš, pa le ni vseeno, če stanuješ v leseni baraki ali v hiši s trdno zidanimi zidovi in z močno zecementirano streho. Italija je v baraki. Ko je Prodijeva vlada pričela s sana- cijo, so jo odpihnili. Italija ima izrazito visok državni dolg. Plače odvisnih delavcev sa na ravni Grčije in Portugalske. Cene osnovnih živil, goriva in najnujnejšega so visoke kot v nemških velemestih. Vedno več je družin, ki med draginjo, dolgovi in nizkimi plačami s težavo prebrodijo do konca meseca. Slišal sem skrbno odpravljenega upokojenca, ki se je menil z bančnim .uradnikom, da bi mu mesečno odšteli iz prihrankov tistih par sto evrov, ki mu bodo omogočili dostojno preživetje. Včeraj je lahko štedil, danes zaokroža s prihranki penzijo. Istočasno pa se v Italiji večajo naročnine za nove fera rij e in luksuzne jahte. Ko mali nimajo, bogati pa trošijo, je znak, da je kriza. Raje kupijo ferarija in novo jahto, kot pa da bi izgubljali denar na borzah ali v rizičnih investicijah. Nekdo gre na cesto, drugi odpluje po morju z novo jahto... Tako lahko berem javnomnenjsko raziskavo Demos-Eurisko ki postavlja na prvo mesto italijanskih pričakovanj povišanje plač in pokojnin, sledi potreba po varnosti, nato pa sta kar dve postavki, ki se nanašata na prvo: kontrola nad cenami in znižanje davkov. To so problemi, ki bodo vodilne teme volilne kampanje. Žalostno je, da se država ukvarja z volitvami prav v trenutku, ko bi potrebovali vlado, ki odloča. Nova vlada, kakršnakoli bo, bo lahko pričela z ukrepi junija. Do takrat smo lahko vsi pod golido gnoja. Komu naj se zahvalimo? I Minister Jarc bo v petek, 29. obiskal Tržaško, Goriško in Videmsko pokrajino Slovenski minister za kmetijstvo se bo srečal z Illyjem v Podbonescu * Cave e territorio, * il punto a S. Pietro Un incontro con le associazioni presenti sul territorio per illustrare l’attività svolta dal comitato, per presentare il documento recentemente inviato in Regione e per verificare la possibilità di collaborazioni nel settore della difesa delle peculiarità delle Valli del Natisone. E’ l’iniziativa del comitato “Difendiamo il Cra-guenza”, che a questo scopo ha fissato l’appuntamento per lunedì 3 marzo, alle 20.30, nella sala dell’Istituto per la cultura slovena a S. Pietro al Natisone. Il comitato, come noto, è sorto per affrontare il problema non irrilevante delle attività estrattive “sia per l’impatto che hanno sul paesaggio, sull’ambiente e sulla vita dei cittadini, sia perché rappresentano un ostacolo per la possibilità di valorizzare il territorio con nuove iniziative”. Il comitato si è particolarmente impegnato sul fronte delle cave di pietra piasentina e si sta battendo, oltre che per im-pedire l’apertura di una nuova cava nel territorio comunale di Pulfero, anche per far sì che il rapporto fra le attività estrattive ed il nostro territorio sia rivisto in termini più e-qui per chi abita e vive nelle Valli. A fine gennaio il comitato ha presentato al presidente della Regione un documento in cui si esaminano le problematiche più stringenti legate alle cave, con indicazioni su come limitarne gli effetti, nella speranza che questo e altri problemi ambientali siano oggetto di una riflessione seria nel corso della prossima campagna elettorale e della prossima legislatura. V.petek, 29. februarja bo slovenski minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc obiskal Tržaško, Goriško in Videmsko pokrajino, kjer se bo srečal s k-metijskimi predstavniki teh območij. Ministru bodo predstavili predloge za dodatno ovrednotenje obmejnega prostora, ki je pomemben dejavnik za obstoj in delovanje kmetijstva na tem področju ter i-skanje možnosti razvoja preko čezmejnih razvojnih projektov. Minister bo predstavil možnosti sodelovanja med Slovenijo in Italijo na področju kmetijstva ter pomen slovenskega predsedo- vanja EU. Minister za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano Iztok Jarc Program obiska predvideva ob 10. uri sestanek ministra s predstavniki Kmečke z-veze, ki bo potekal v prostorih generalnega konzulata Slovenije v Trstu. Ministru bodo predstavili položaj k-metijstva na Tržaškem, razprava pa bo potekala tudi na temo sodelovanja pri čezmejnih razvojnih projektih. Ob 17.30 se bo minister sestal na sedežu občine Pod-bonesec s predsednikom dežele Furlanije Julijske k-rajine Riccardont Illyjem. Teme razgovorov bodo àezmejno sodelovanje pri projektih razvijanja tradicionalnih kmetijskih dejavnosti in razvoj kmetijstva na obmejnem območju. La Resistenza della Bassa Friulana aveva, tra gli altri scopi, anche quello di rifornire di alimenti e materiali di ogni genere i partigiani dei monti. Per merito di Silvio Marcuzzi Montes di Redipuglia, era nata l'Intendenza più vasta d'Italia: nell'estate del 1944 riusciva a garantire la sopravvivenza di ben 15.000 partigiani. In appoggio all'Intendenza operavano i GAP (Gruppi di Azione Patriottica), piccoli gruppi di partigiani che la proteggevano nei prelevamenti, oltre a sabotare il nemico, eliminare le spie e i falsi partigiani, attaccare i presìdi tedeschi e fascisti. Le imprese di Montes assunsero una tale proporzione, che il nemico si rese conto del duplice danno provocato: quello di rafforzare i partigiani in montagna e quello di sottrarre loro risorse. Per questo gli uomini dell'Intendenza - a cominciare da Montes stesso che, catturato a Muzzana il 29 ottobre 1944, venne ucciso dopo atroci torture alla caserma Piave di Palmanova - e della GAP pagarono un altissimo tributo di sofferenza e di sangue. Domenica 2 marzo alle ore 10 a Saciletto di Ruda, l’ANPI commemora 8 combattenti dell'Intendenza Montes e dei Gap, torturati a Palmanova e fucilati in varie località della Bassa dai fascisti nel febbraio 1945: Bruno Montina Riccio di Cervignano; Ferruccio Cidin Giordano, Vitalino Franzot Diavolo e Ugo Zorzenon Carlo B di Fogliano; Arrigo Dozzo e .Mario Malner Franco di Monfalcone; Secondo Ber-tossi Dino di Pocenia; Gentile Valeri Pedro di Terzo di Aquileia. Alle ore 10 presso il Parco Formentini vi sarà il raduno delle autorità e degli invitati. Alle ore 10.30 in piazza "La Spessa" il Sindaco di Ruda, Paimira Mina, porgerà il proprio saluto. Seguiranno brani musicali eseguiti dal Coro Multifariam e dalla scuola contusale di musica di Ruda. Gli alunni delle scuole elementari di Terzo d'A-quileia e delle Scuole Medie di Ruda reciteranno poesie. Il discorso celebrativo sarà tenuto dal prof. Luciano Patat, sindaco di Cor-mons e storico del Movimento di Liberazione. Aktualno novi matajur četrtek, 28. februarja 2008 5 JHHM MSHMMfc I Furlani, I spor med Vlado in Deželo Dežela Furlanija Julijska krajina je svoji pravni službi poverila nalogo, da na Ustavnem sodišču zagovarja deželni zakon za zaščito furlanske jezikovne skupnosti. Deželni odbor je sklep - potem ko je preveril možnosti iskanja sporazumnih rešitev z vlado okrog spornih vprašanj zakona - sprejel na svoji zadnji seji 22. februarja Kot znano, se je ministrski svet pred nedavnim kritično obregnil ob pet členov zakona in ga poslal v presojo Ustavnemu sodišču. V Rimu trdijo, da deželni zakon postavlja pod vprašaj avtonomijo javne šole in ustavno določilo, da o učnih programih kot prva odloča država; pravijo tudi, da naj bi zakon umetno vsiljeval italijan-sko-furlansko dvojezičnost. O sporu med deželno in državno upravo I bo torej odločalo usta- ! I vno sodišče. Po dveh mandatih ne bo več kandidirala za deželni svet Bruna Zorzini ■ Poziv Skgz za Slovenca zapušča Deželo v parlamentu Posegam v predvolilno razpravo s sporočilom, da ne nameravam več kandidirati na prihodnjih deželnih volitvah. Gre za sklep, ki ga moji strankarski tovariši poznajo že dalj časa. Kajti prepričana sem, da se drugačnost komunistov pozna tudi v moralni strogosti in praktičnem obnašanju. To še posebej velja pri načelu, da je treba spodbujati zamenjavo ljudi, ki delajo v javnih ustanovah, da ne bodo več samo priviligirane tribune v odnosu z okoljem. Zato soglašam s statutarnim načelom, ki dopušča največ dva 'mandata v izvoljenih organih. In jaz nočem izkoristiti pravice, da bi bila zame predvidena izjema. V teh desetih letih sem se v deželnem svetu prizadevala, da bi v čimvečji meri ugodila pričakovanjem in pobudam mojih volilcev, še posebej ko sem se borila za pravice slovenske in drugih jezikovnih skupnosti, za pravice vseh, ki živijo od svojega dela, za priseljence in Vse, ki so revni ali na družbenem robu. Sad teh prizadevanj so tudi nekateri dobri zakoni, ki smo jih skupaj izdelali v deželnem svetu. Naj omenim samo zakon o dobrem delu in premoščanju negotovih delovnih razmerji, zakona za Slovence in Furlane in še posebej zakona proti nasilju nad ženskami in podporo delavcem, ki so bili izpostavljeni azbestu. Kot ženska sem si prizadevala za uveljavitev načela o enakih možnostih in za jamstva, da bi bile ženske pravično zastopane v izvoljenih organih. Zal mi je, da mi ni uspelo prepričati večine o potrebi, da se obnovi kraška gorska skupnost. Upati je le, da bo novi deželni svet zagotovil kraškim občinam upravljanje morebitnega čezmejnega parka, da Deželna svetovalka SIK bodo krajani v okviru politike aktivne zaščite Krasa spet gospodarji na lasmi zemlji. Svojemu delu sem se predala prepričano, mestoma tudi strastno, vsekakor brez koristi, saj sem skušala dosledno uveljavljati načela, ki so od nekdaj navdihovala moje politično življenje. Zato se ne umikam iz politike, pač pa bom odločno posvetila svojo skrb stranki in levici, v okviru procesa njenega združevanja. Vsem, ki so mi v teh desetih letih dela v deželnem svetu stali ob strani, izražam iskreno hvaležnost. Bruna Zorzini Spetič Deželna svetovalka SIK Slovenska kulturno-go-spodarska zveza je v tiskovnem sporočilu obvestila, da je njen predsednik Rudi Pavšič pisal predsedniškima kandidatoma Demokratske stranke Veltroniju in Mavrične levice Berti-nottiju, naj pri sestavi list upoštevata, da so prav stranke leve sredine v preteklosti jamčile izvolitev v senat ali pa v poslansko zbornico Slovenke oziroma Slovenca. Isto naj bi levosredinski stranki naredili v tem obdobju. V omenjenem smislu piše v sporočilu: “Slovenska kulturno gospodarska zveza pričakuje, da bo tudi v prihodnji mandatni dobi zagotovljena prisotnost Slovenca(ev) v parlamen-tu. Slovenski parlamentarci in parlamentarke so v vseh povojnih desetletjih dosledno zagovarjali potrebe in interese naše in širše skupnosti in bistveno prispevali k razvoju tega območja. Ob tem velja podčrtati njihov odločilen doprinos pri doseganju nekaterih za manjšino pomembnih re- zultatov na področju uveljavljanja šolskih, jeziko-vno-kulturnih pravic, pa tudi finančne podpore za slovenske ustanove, organizacije, društva in medije.” Zato “SKGZ prepričano zagovarja potrebo, da se prisotnost Slovenca v parlamentu zagotovi tudi v naslednji zakonodajni dobi.” Tiskovno sporočilo se nadaljuje z izjavo: “Zato je predsednik SKGZ Rudi Pavšič naslovil na dva premierska kandidata leve sredine (Walterja Veltronija in Fausta Bertinottija) pismo v prepričanju, da bodo pri snovanju kandidatnih list upoštevali upravičena pričakovanja slovenske manjšine. Številni so ugledni in sposobni Slovenci in Slovenke, ki so aktivno prisotni v vseh komponentah leve sredine. Njihova kandidatura bo jasen dokaz, da se leva sredina ne namerava izneveriti svoji več desetletni tradiciji zagovornika pričakovanj slovenske narodne skupnosti v FJK.” L’intervento H 27 febbraio in Friuli si celebra la Giornata friulana dei diritti Il 27 febbraio ricorre l’anniversario di una data rnolto importante della storia del Friuli, quella del Giovedì Grasso del 1511 quando prese avvio la più grande rivolta popolare friulana. Si tratta di un episodio che rivela, a quanti lo guardano senza pregiudizi, quanto le comunità friulane fossero coscienti dei propri diritti e che per difenderli fossero pronte a lottare se necessario fino alla morte. Riteniamo quindi che il 27 febbraio sia la data più adatta per celebrare la Zornade Furlane dai Dirits. Già da alcuni anni il Comitato 482 celebra questa Giornata e, anno dopo anno, osserviamo con piacere che aumenta il numero di quanti la fanno propria. Parlando di diritti, noi ci riferiamo innanzitutto a ùuelli linguistici e nazionali. Tali diritti, tuttavia, sono strettamente legati a tutti gli altri diritti - salute, lavoro, casa, istruzione, ambiente, ecc. - perché la negazione di un diritto, apre la strada alla negazione degli altri. Proprio per tale ragione ritenia-nio che le aspre polemiche Politiche e mediatiche sollevate dalla nuova legge regionale sulla lingua friulana hanno un merito: avere tolto la maschera a parecchie persone. In questi mesi, infatti, abbiamo visto insegnanti e dirigenti scolastici prendere posizione affinché fosse negato ai nostri figli il diritto di imparare e studiare nella lingua propria della terra in cui vivono. Abbiamo visto sindacalisti mobilitarsi affinché fosse impedito agli studenti e ai lavoratori del Friuli di utilizzare la propria lingua per studiare, lavorare, vivere. Abbiamo visto politici e amministratori attivarsi per negare diritti fondamentali (quelli linguistici) a molti cittadini che li avevano votati o che erano chiamati ad amministrare. Con quale coraggio costoro pretendono di difendere i diritti dei friulani, si tratti di bambini, donne o uomini, studenti, lavoratori o pensionati? Chi oggi è pronto a calpestare i diritti linguistici di un popolo, parte integrante dei diritti fondamentali dell’uomo, non si farà domani nessuno scrupolo a calpestare anche gli altri diritti. Difendere i nostri diritti linguistici e nazionali significa compiere un passo a-vanti nella difese di tutti i diritti. Per questo tutte le persone veramente democratiche dovrebbero sostenere tale battaglia. Con lo stesso spirito utilizzato per difendere il diritto alla salute pretendendo un sistema sanitario che sia attento alle necessità della gente e non alle logiche del mercato; o per difendere il diritto ad u-na scuola moderna ed europea che insegni a essere cittadini coscienti e non consumatori passivi; o per difendere il diritto a un lavoro sicuro e dignitoso in cui non si rischi la vila o ci si ritrovi ad essere precari a vita; o per difendere la nostra terra e le nostre comunità da quanti vorrebbero trasformarli in servitù viarie, ener- getiche o militari. È necessario lottare uniti per i nostri diritti, ognuno secondo le proprie capacità e competenze. Senza solidarietà perderemo, una dopo l’altra, tutte queste battaglie. Tutto ciò significa, in sintesi, lavorare per difendere il nostro diritto, come popolo, di decidere del nostro futuro. Sia chiaro però: lavorare assieme, essere solidali tra noi, non significa escludere tutti gli altri. Aiutare quanti arrivano da fuori, i più deboli, è un dovere. Lo stesso rispetto che chiediamo per noi dobbiamo darlo agli altri. Per poterlo fare, tuttavia, è necessario prima avere rispetto per noi stessi, per la nostra lingua, per la nostra essenza, e ciò non è possibile se permettiamo che qualcuno neghi la nostra lingua e la nostra identità. Come hanno tentato di fare durante la discussione della legge sul friulano, come cerca di fare il Governo italiano impugnando alcuni articoli della legge. Per noi il 27 febbraio del 1511 rimane memoria viva. Nessuna nostalgia per quei tempi, ma solo l’occasione per ritrovare orgoglio e coscienza di chi siamo veramente, per non dimenticare che i friulani hanno saputo lottare per- i propri diritti e sanno ancora farlo, oggi con le armi della ragione e della democrazia. Le elezioni si avvicinano e saranno una bella occasione per castigare quanti vogliono negare i nostri diritti. È da moltissimi anni ormai che cercano di cancellare la nostra storia, la nostra identità, la nostra lingua, eppure i friulani sono ancora qua. Nei secoli sono caduti Stati e Governi, ma il Friuli esiste ancora. La nostra, dunque, è una storia di resistenza: non dobbiamo dimenticarlo mai ed è bene che non se lo dimentichino nemmeno i governanti di turno. A tira masse, ancje la cuarde plui salde si creve. Carlo Puppo Portavoce Comitato 482 Dan maternih jezikov Prejšnji teden, v četrtek 21. februarja, je bil mednarodni dan maternih jezikov, ki ga je pred devetimi leti razglasila mednarodna organizacija Unesco. Ob tej priložnosti je generalni direktor Unesca Koičiro Maatasura dejal, da je leto 2008 še posebej pomembno, saj ga je Generalna skupščina Združenih narodov razglasila za mednarodno leto jezikov. Jeziki so življenjsko pomembni za identiteto skupin in posameznikov ter za njihovo miroljubno sožitje. So strateški dejavnik na poti do trajnostnega razvoja ter skladne povezave svetovnega in krajevnega. Generalni direktor Unesca je še dejal, da “jeziki še zdaleč niso le rezervirano področje za strokovno proučevanje, temveč ležijo v srcu družbenega, gospodarskega in kulturnega življenja”. Maatasura je opomnil tudi na pomembnost jezikov pri pospeševanju kulturne raznolikosti in spopadanju z nepismenostjo, pri kakovostnem izobraževanju, vključujoč špo-učevanje v maternem jeziku prva leta šolanja. Jeziki igrajo pomembno vlogo tudi pri večji vključenosti v družbo, ustvarjalnosti, gospodarskemu razvoju in varovanju domačega znanja. Naj se vsi pri Združenih narodih in Unescu, je zaključil Maatasura, združijo in pokažejo, da “so jeziki pomembni”. 6 no vi matajur__________________________________________________________________________________ , j Četrtek, 28. februarja 2008 Na snegu Al sta videli, ki dost nas je bluo? An more bit, de manjka še kajšan! Mattia an njega skupina, blizu je tudi Germano, ki ahta, da puode vse po pot! Na drugi sliki naši pridni učitelji: Rok, Jan, Vasja, Mattia an Igor Stier nedieje na sniegu s Planinsko družino Benečije tudi lietos. Nie malo, pa vic ku kajšan je že leu iti še napri! ZaCel smo zadnjo nediejo že-narja, na 27. Adna puna kori-era otruok an velikih, blizu še kombi, pulmin od Planinske, an še kak auto, vsieh kupe nih sedamdeset ljudi. Nie malo! Ko smo paršli v Podklošter (Arnoldstein) so nam hitro jal, de tisti dan ne bo mogoCe se smuCat, ker je bluo previe vietra. Ki narest? Vsi kupe smo ušafal dobro rešitev an šli na Trbiž. Te druge tri nedieje pa je šlo vse po pot. Snieg, sonce, kajšankrat tudi magia... pa vsi tisti, ki so se vpisal na teCaj smuCanja (corso di sci) od Planinske so se vsako nediejo od desete zju-tra do dne popudan pru puno nauCil an ratal pridni smučarji, šijatori. Lepuo so jih uCil Igor, Matija, Vasja, Jan in Rok. “Jolly”, tisti, ki je par-pomagu, kjer je korlo, je biu pa Germano. Za spejat napri stvari (vpisovanja, ski pass, koordinacija....) so poskarbi-ele Flavia an Daniela. Za uša- S Planinsko družino Benečije v Podkloštru (Arnoldstein) za se navast smučat v se “Zaki na gremo Come da tradizione, la Planinska per chiudere in bellezza il corso di sci (quattro domeniche ad Arnoldstein) organizza per chi vi ha partecipato una mini lotteria. Ai premi contribuiscono gli stessi soci, ma ci sono anche molti amici che volentieri accorrono in aiuto. A loro va il sentito grazie della Planinska družina Benečije e, naturalmente, di chi questi bei premi se li è portati a casa! Un grazie dunque a: Despar Vidoni Cividale per i 2 buoni spesa da 25 euro; Serramenti Marinig Cividale buono spesa da 25 euro; Autofficina Venturini Adriano San Pietro al Natisone buono spesa da 25 euro; Serramenti Moschioni San Pietro al Natisone buono spesa da 20 euro; Beppo auto Ponte San Quirino buono spesa da 20 euro; Moreale Giovanni bar Ponte San Quirino confezione enogastronomica; panificio Qualizza Claudio di Merso superiore (San Leonardo) due gubane; Despar Terlicher di Scrutto (San Leonardo) due confezioni tazzine caffè ed altri articoli; Edilvalnatisone - Cemur (San Leonardo) due paia di pinze multiuso e due lanterne; macelleria Beuzer Scrutto di San Leonardo un salame; bar da Remigio - Cividale sei bottiglie di liquore al mirtillo; pizzeria La Braida - Madriolo (Cividale) buono per due pizze e due bibite; Pizzeria Le Valli di Ponte San Quirino buono per due pizze. adno nediejo?” fat tarkaj šenku za loterijo se je posebno potrudiu pa Joško Kukovac. An zadnji dan, za se lepuo pozdravit so parpomagal pa marne, tata, noni, strici, tetè... ki so pamesli blizu tarkaj dobrega za pit an za jest, de je ostalo kiek an “za te dušice” takuo, ki pravejo naši te stari! Veselico smo jo imiel zadnjo nediejo, na 17. februarja, par monsinjorju Dionisiu Mateucig v Zabnicah, ki nas je pru lepuo sparjeu v faruže. Bla je tudi zlo bogata loterija an vsak je kiek uduobu, kajšan je bi buj sreCan, ku drugi, a vsi, pru vsi, so bli zlo veseli za tele štier nedieje na sniegu s Planinsko! Lepuo so nas navadli tudi iti s skiliftam. Tle smo v varsti z našim učiteljem Igorjem Za se lepuo pozdravit smo se ustavli par mons. Dionisiu an tle je biu pravi senjam.. an tudi loterija! Vsi v varsti s troštam, de pride uon te prava številka! torrente Imena naših vasi an kraju an njih pomien COSIZ KOSC !*'v' *4*' t • iij' $ 4 T-U'ijjR* ( San Leonardo - Svet Li< barzellette” četrtek, 28. februarja 2008 dalla prima pagina Ma nel famoso 1993 tagliano tutto: taglia la Regione e taglia la Comunità. Ho detto: “Ora sono a posto! Cosa faccio?” Le bestie, cioè le mucche, sono calate di prezzo, nessuno le voleva, le ho vendute per un niente. Però tagliavo l’erba per pulire i prati e vendere il fieno. E anche lì ci prendevano in giro: lo pagavano un bianco e un nero. Però io avevo la mania di comprare il Messaggero quasi ogni giorno e spesso ho letto degli articoli che dicevano: “Quest’anno sono arrivati i soldi per aiutare la montagna, già somme spartite per zone: tanto per la Camia, tanto per le Valli del Natisone...”, e via così. Io ci speravo perché dicevano: “Altrimenti questa gente ci scappa tutta via dalle montagne e vanno in pianura...”. Ora però siamo nel 2008, carissimi, basta con le vostre barzellette! Non prendeteci in giro e non consumate le penne e le poltrone per scrivere questi articoli. Sono vergognosi! A me m’ha preso un “quaran-tevot” e vi mando delle foto come erano i nostri terreni fino al 1993. E adesso, nel 2008, come sono ridotti con le vostre bugie di aiuto. Vi prego, almeno, di non metterle più sui giornali. Io ho la stalla grande 10mx6, prima era piena, e sapete chi ci abita ora dentro? Un cane bello e pulito, con tanto spazio. Questo può consolare voi, ma non me. Scusate, ma la verità è una. Non si promette niente e noi non aspetteremo niente, e saremo felici e contenti più di voi, però tenete dure le poltrone, non prendete in giro la gente della montagna che è innocente e seria. Però è abbandonata dalla Regione e dalla Comunità montana. Marco Oballa Tle na varh videmo, kakuo je seda tle par nas. An reč, de le napri pišejo an guorijo, de so “štancjal” sude za pomagat kimetam an “alla nostra montagna!" Tle na varh videmo le tiste prestore, kaki so bli do lieta 1993, kar blizu besied naših politiku je bla manjku kaka minena podpuora našim kimetam Vprašal so nas, kera od dvieh tabli je zgrešena. V resnici, Kozca, ki je ime vasi an patoka, se more napisat tudi Kosca (glej Pavle Merku). O pomienu besiede so puno napisal, vsi pa so iste misli, de parhaja iz slovenske besiede “kozica", ki ne pomeni pa majhana koza pač pa padeta, ponu an od telega kotlina (conca) “Politici, basta con le vostre 8 novi matajur i T T -----------------------------------------Aktualno Četrtek, 28. februarja 2008 tranzicijo brez dramatičnih socialnih trenj, razkorakov med revnimi in bogatimi, brez neza-sliSnih kraj itd. Slovenijo je obdržal v mejah pravne države, kar je bila za postsocialistične države redkost. Premier je uspeval, človek pa se je izčrpaval. Leta 1999 so ga v Kliničnem centru v Ljubljani operirali na ledvicah in ugotovili raka. Drnovšek svoje bolezni ni skrival in je nadaljeval z delom. Leta 2002 se je odločil pustiti vlado in je kandidiral za predsednika države. Bil je izvoljen v drugem krogu. Po nekaterih začetnih potezah, kot je bilo sklicevanje omizij strokovnjakov, se je Drnovškovo delo omejevalo na najnujnejše. Kljub temu pa je znal biti kritična duša Slovenije. Ob koncu mandata se je posvetil človekoljubnim akcijam, zagovarjal je najrevnejše sloje in se je oglašal kot pristaš naravnej-šega in notranje bogatejšega življenja. Nekateri so mu to očitali, da meditacije o bistvu življenja ne sodijo v predsedniško funkcijo. Drnovšek pa je bil tudi človek, ki se je skoraj desetletje boril z boleznijo in ugašal z dokajšnjim ponosom. Drnovšek je bil v bistvu pogumen človek in bolj občutljiv, kot je to kazala njegova politika. Ljubil je živah, čeprav je o svojem zasebnem in družinskem življenju malo govoril. Nihče ni pri njem odkrival lu-ksuzov ali škandalov za roza kroniko. Janez Drnovšek je bil resna, strokovno pripravljena in neverjetno vztrajna politična osebnost. Videl je cilje in jih uresničeval. Zato so mu lahko Slovenija in vsi Slovenci hvaležni. Bil je kapetan, ki je pripeljal ladjo iz nevihte v varen pristan. Ko je dospel, je stopil z ladje in ugasnil v noči med petkom 22. in soboto 23. februarja 2008, ko mu je bilo 58 let. (ma) E la Comunità rilancia la latteria L’assemblea della Comunità montana Torre Natisone Collio ha approvato martedì 26, all’unanimità, il programma strardinario degli interventi del 2008 proposti in base alla nuova legge sulla montagna. Un programma, ha spiegato il funzionario incaricato, l’ingegner Duilio Cosatto, che quest’anno vive una fase transitoria rispetto all’adozione del Piano di azione locale con durata triennale, e che è stato scorporato in due parti: una in conto capitale, l’altra in conto interessi. “Novità” del programma, e le virgolette sono d’obbligo, il completamento della latteria nella zona industriale di S. Pietro, il cui progetto ha vissuto molte peripezie, passando per una bocciatura da parte della Regione e per un contenzioso con il progettista. La riproposta ora, fa parte del programma 2008 per interventi in conto interessi il cui totale, al netto degli interessi per un mutuo ventennale, è di 4 milioni 550 mila euro. Di questi, un milione 700 mila dovrebbero essere destinati alla realizzazione della latteria, scelta, secondo il presidente Adriano Corsi, “de- terminata dalla volontà dell’amministrazione regionale” e che “dovrebbe portare alla costituzione di una filiera agro-alimentare”, anche se “prima di parlare di progetti dovremo avere la certezza del finanziamento.” Rimane l’interesse da parte della Latteria di Cividale, che gestirebbe la struttura. Altri interventi previsti riguardano tre impianti a biomasse (due nelle Valli del Torre ed uno nelle Valli del Natisone) e di una centralina idroelettrica nel territorio comunale di Savogna, per un Screzi tra il consigliere delegato di Cividale, Gianni Cortiula, da una parte e la giunta e la segreteria della Comunità montana daH’altra. Ad inizio seduta Cortiula ha infatti lamentato il mancato invio al Comune di Cividale, per posta elettronica, della documentazione relativa alla seduta, come era stato richiesto. Cortiula ha accusato il direttivo di “mancanza di democrazia”, mentre il presidente Adriano Corsi ha ribattuto che “sotto il profilo formale i documenti erano a disposizione, l’invio per posta elettronica o fax è una facoltà”. Il puntino sulla i l’ha messo però la segretaria dell’ente: “La modalità della richiesta del Comune di Cividale, con frasi in grassetto e maiuscole, come se normalmente gli uffici fossero inadempienti, è stata irrispettosa.” Cortiula ha concluso giudicando la vicenda “penosa” ed abbandonando l’aula. Addio all’Unione dei Comuni dalla prima pagina L’associazione è dunque una sorta di ‘e-scamotage’, per altro suggerito in qualche modo dalla Regione. Una via di fuga per quelle realtà che, come i tre Comuni delle Valli del Natisone, non hanno voluto tentare la strada della fusione. D’altra parte lo stesso Manzini sostiene: “A S. Pietro saremmo d’accordo, sia come maggioranza che come opposizione, alla fusione, ma Savogna e Pulfero sono contrari, e conglobare contro-voglia quei due Comuni non avrebbe sen- si cambia dunque strada, anche se la de- viazione è minima. Le associazioni avranno una durata non inferiore a sei anni e, come organismi di coordinamento, il presidente, eletto tra i sindaci dei Comuni associati, e la Conferenza dei sindaci. Per quanto riguarda S. Pietro, Savogna e Pulfero, entro la fine dell’anno i consigli comunali verranno chiamati a deliberare sull’associazione. “I servizi rimarranno quelli attuali - fa sapere Manzini - con la speranza che si riesca a migliorarli.” L’Unione avveniva per i servizi dei tributi, del commercio, dell’urbanistica, dell’edilizia privata, dell’assistenza sociale e della vigilanza, (m.o.) Ko je lanskega 23. decembra Janez Drnovšek predal predsedniške posle nasledniku Danilu Tiirku je bil ob pregledu Častne cete zavit v plašC, ki je bil zanj že preširok. V plašCu je bila do kraja izsušena postava moža, ki je bistveno pripomogel, da je mala Slovenija uspešno prestala osamosvojitev, prehod iz socialističnega sistema v demokratičnega in tržnega ter v kratkem Casu prehodila vso nelahko pot, ki jo je popeljala iz “balkanskega” objema v Evropsko unijo, v evro in konCno med schengenske države. Nobelov nagrajenec za ekonomijo, bivši Chief Economist Svetovne banke in Clintonov sodelavec Joseph Stiglitz je bil zelo kritičen do politike, ki sta jo vsilili omenjena banka in Svetovni monetarni sklad državam, ki so doživljale tranzicijo iz komunizma v tržno gospodarstvo. Posebno katastrofalni so bili v zaCetku preobrati v Rusiji. Kot pozitivni zgled prehoda je Stiglitz imenoval malo Slovenijo. Odločilni akter tega procesa pa je nedvomno bil Janez Drnovšek. Janez Drnovšek se je rodil 17. maja 1950 v delavski družini v Zagorju. Študij ekonomije impegno di un milione 100 mila euro, ed il miglioramento della viabilità transfrontaliera per una spesa di un milione 750 mila euro. In conto capitale, invece, grossa parte del contributo previsto (962 mila euro) verrebbe destinato a contributi per il riscaldamento nel territorio montano, per il commercio e per gli insegnanti che svolgono attività in zona montana. Altri interventi riguardano il sostegno alle associazioni locali e nel settore culturale (123 mila euro) e la costituzione di un parco progetti per concorrere a progettazioni e-secutive a livello comunitario (180 mila euro). Per il momento il programma rimane un’indicazio- ne sulla quale si dovrà pronunciare la Regione. Non così per il programma 2007 del Fondo Montagna che l’assemblea ha approvato in seconda lettura, dopo il “placet” dell’amministrazione regionale, e che quindi diventa operativo. Numerosi gli interventi previsti tra cui il sostegno agli agriturismi (187 mila euro), gli aiuti alle imprese commerciali (275 mila euro), i contributi per il ri-scaldamento (222 mila euro), lo sviluppo delle aree artigianali di Attimis, Nimis e Gri-macco (in totale 200 mila euro), oltre al completamento di una serie di interventi nel settore delle biomasse ed in quello turistico, quest’ultimo concordato con Turismo FVG. (m.o.) Umrl je bivši predsednik Republike Slovenije Drnovšek Protagonist uspeha Slovenije je zaključil na ljubljanski Ekonomski fakulteti, leta 1986 pa je doktoriral na ekonomski fakulteti v Mariboru. Svojo delovno kariero je pričel v bančnem sektorju. Prelom v Drnovškovem življenju pa se je dogodil na volitvah aprila 1989, ko je morala Slovenija imenovati svojega Člana v predsedstvo nekdanje Jugoslavije. Kandidat Slovenije je bil Marko Bulc, Drnovšek je bil “protikandidat”, ki pa naj bi imel stransko vlogo. Vodilni niso računali, da je plaz berlinskega zidu zgodovinsko dejanje, ki je spreminjalo podobo dotedanjega sveta in same Jugoslavije. Ljudje so to razumeli in izvolili za Člana predsedstva do tedaj neznanega mladeniča Drnovška. S tem se je pričela njegova dvajsetletna politična dogodivščina, ki jo je prekinila bolezen s smrtjo. Drnovšek je takoj padel v vrtinec velikih sprememb. 2e maja 1989 je postal predsednik predsedstva SFRJ in bil to do maja 1990. V omenjenem predsedstvu, kjer so se brusili noži. je Drnovšek doživel osamosvo-jitev Slovenije. Bil je glavni pogajalec med slovenskim vodstvom in vodstvom nekdanje Jugoslavije ter vojske. Njemu in ostalim je uspelo, da Slovenija ni padla v balkansko vojno, ampak, da so se julija 1991 Cete zvezne vojske umaknile iz Slovenije, ki je lahko samostojno zadihala. Na prvih slovenskih demokratičnih volitvah je zmagala koalicija Demos, prvi premier samostojne Slovenije pa je postal Lojze Peterle. Predsednik države je bil Milan Ku-Can, ki pa je imel ugled, a malo pristojnosti pri konkretnem odločanju. Demosova vlada se je kmalu izkazala za kadrovsko nedoraslo potrebam mlade države. Slovenska politika se je obrnila do Drnovška. Marca 1992 je postal predsednik Liberalno demokratske stranke Slovenije, aprila istega leta pa ga je državni zbor izvolil za predsednika vlade. Drnovšek se je izkazal kot izrazito pragmatičen politik. V javnosti je bil redkobeseden in ni nikoli govoril, ne da bi povedanega tehtno argumentiral. Predsedoval je štirim vladam. Znal je sklepati zavezništva, kjer je za isto mizo zbral ljudi skoraj nasprotujočega si mišljenja. Njegovo delo je velikokrat potekalo v tišini. Drnovšek pa je v težkih časih naredil bistve- no: Sloveniji je zagotovil trdno politično vlado, ki je lahko sprejemala pomembne sklepe. Bili so tehtni, ker se je predsednik obdal z najboljšimi domačimi strokovnjaki in ni silil v najem kakih mednarodnih agencij za konzulenco, ki so ponujale isto formulo za najrazličnejše situacije. V ključnih desetih letih je bil Janez Drnovšek zanesljiv sogovornik slovenske politike in gospodarstva, obenem pa tudi evropske in mednarodne javnosti. Odmevi na njegovo smrt so pokazali, kakšen ugled je užival v mednarodni politični in državniški javnosti. Vsi mu priznavajo, da je izpeljal Predsednik Republike Janez Drnovšek s predstavniki kulturnega društva Ivan Trinko ob priložnosti podelitve priznanja beneškemu društvu Kronaka novi mata j u r ‘četrtek, 28. februarja 2008 9 Zelo veliko ljudi se je v četrtek 21. februarja najprej v Fojdi, pred spomenikom Rezistenci, in potem na pokopališču v Subidu stisnila okrog žalostne družine in se poklonila spominu Pia Cragnaza. Po zelo kratki, a neusmiljeni bolezni, je umrl v videmski bolnici pri 71-letni starosti. Pio je bil velik mož po postavi, a še večji po srcu. Redkih besed, a trden in koherenten v svojih idealih svobode, miru, enakopravnosti in solidarnosti, ki jim je bil'zvest vse življenje in jih je ne z besedo pač pa s svojim življenjem, z vsakdanjim delom uresničeval in širil med drugimi. Bil je zaveden Slovenec, doma iz Subida, ki je v mladih letih moral po svetu kot številni drugi ljudje iz naših vasi in dolin. Delal je v Sviči, kadar je zvedel, da so v nemškem kantonu nekateri beneški delavci ustanovili Društvo beneških izseljencev. Hitro je pristopil. Bil je aktiven tudi v domačih krajih, kjer je sodeloval za organizacijo Praznika emigranta v Subidu. Ko se je vrnil domov iz S vice se je z družino ustavil v Fojdi, kjer je imel znan bar Bristol, ki je bil vedno po- V četrtek 21. februarja v Subitu pogreb Pia Cragnaza Zadnje slovo od velikega moža Davanti al monumento alla Resistenza giovedì 21 febbraio tutta la comunità di Faedis si è unita ai familiari ed agli amici per dare l'ultimo saluto a Pio Cra-gnaz, morto improvvisamente dopo una breve malattia all'età di 71 anni. E’ stato "un uomo che ha vissuto con semplicità e grandezza", ha detto il sindaco Franco Beccari nel salutarlo, un amico, un uomo che ha nutrito un grande amore per la famiglia e rispetto per gli altri, che ha chiesto poco e dato moltissimo alla comunità, con cui abbiamo condiviso l'impegno e la passione politica. Era una figura austera, un uomo d'altri tempi, quando si parlava di meno, perché i valori, l'impegno, la solidarietà hanno bisogno di atti concreti, ha aggiunto il vicesindaco Cristiano Shaurli. E Pio i suoi ideali li praticava ogni giorno della sua vita, era tutto per gli altri senza mai chiedere niente, di poche, parole ma chiare, sempre aperto al sorriso. Ed il suo Bristol era un punto di incontro, discussione e confronto dove ha mosso i suoi primi passi anche la Lista civica di Faedis. 11 funerale con rito civile è poi proseguito nel cimitero di Subit, paese dove Pio era nato, che aveva amato moltissimo e dove riposerà per sempre. A nome della famiglia lo ha salutato la figlia Ivana che con grande commozione lo ha ringraziato per a-ver trasmesso alla famiglia i valori dell'altruismo, dell'onestà, della giustizia e del rispetto, esprimendo nel contempo tutto l'orgoglio per avuto per padre un uomo così grande. Poi hanno salutato il nonno anche i nipoti. La morte di Pio Cragnaz è stata una grande perdita per la famiglia, per la comunità di Faedis e Subit ed anche per la comunità slovena del Friuli. Pio Cragnaz, quand'era ancora e-migrante in Svizzera, è stato traj fondatori dell'Associazione degli emigranti della Benecia, tornato a casa ha continuato ad impegnarsi per il rispetto e la salvaguardia della sua terra, della sua gente e della sua lingua. Ed e’ stato una presenza costante e ferma, anche se sempre discreta su cui abbiamo sempre potuto contare. Nelle difficoltà, nei momenti di festa e nei momenti importanti come il Dan emigranta o più recentemente in occasione della costituzione dell'Istituto per la cultura slovena, lui era sempre presente. Alla famiglia ed in particolare alla figlia Ivana, insegnante alla scuola bilingue di San Pietro al Natiso-ne, le nostre condoglianze. membno zbirališče slovenskih in naprednih ljudi. Njegovi otroci so obiskali slovenske šole v Gorici in hči Ivana je bila med prvimi učiteljicami špetrske dvojezične šole. Prvo obdobje po povratku je Pio Cragnaz še naprej sodeloval z Zvezo slovenskih izseljencev in drugimi. Kasneje je bil tudi razočaran, ker je videl premalo koherentnosti in je želel več parteci-pacije, odprtosti in ponosa. Čeprav diskretno, je pa bil vselej blizu slovenskim organizacijam, društvu Ivan Trin-ko, našemu časopisu, bil je član zadruge Nadiža, ki je imela v svoji lasti sedež društva. Vsa leta kasneje in do zadnjega dne, je bil vedno z nami v ključnih momentih. Hodil je na Dan emigranta, bil je na večeru, ko smo zbirali sredstva za obnovo partizanske Bolnice Franje, kadar smo praznovali Cerna in ustanovili Inštitut za slovensko kulturo... Pio je bil zanesljiv, močan kot skala in čutili smo v njem oporo in podporo, zato smo mu bili in smo mu hvaležni. Ga bomo pogrešalj. Zeni, otrokom in nečakom, naj gredo naše sožalje. Ricordo di Ado Cont Le tue parole: sonce, sarce, sviet, sin, življenje Io non sono capace di scrivere in sloveno, come hai fatto tu per diversi anni attraverso i tuoi libri, ma ci sono alcune parole in cui io ti identifico, e te le scrivo cpsì, dal profondo del mio cuore, così come si parlavano alla “nostra” maniera, su a Canebola: sonce, sarce, sviet, sin, življenje,... (se ho sbagliato, correggimi!). Parlare è più facile che scrivere, ma io so che tu mi capirai u-gualmente: Sole, Cuore, Terra, Figli, Vita... Sole, perché eri “solare” sempre sereno ed allegro! Cuore, perché il tuo era “grande”, disponibile nei confronti di tutti, senza mai dimenticare la tua adorata Giacinta. Terra: perché estero, mondo, emigrante, ma anche la tua terra natia: Canebola e dintorni... Figli: i tuoi figli, ai quali hai “dato” ed insegnato il meglio per il proseguo della loro vita. Vita: quella che hai vissuto, nel bene e nel male con grande forza di volontà, caparbietà e dignità. Tutto il resto lo hai scritto tu, e ben documentato, così, anche i nostri figli, nipoti e pronipoti avranno il privilegio di sapere, conoscere, vedere e ricordare tutto quanto “tu” hai saputo trasmetterci. Ora, non come “emigran- te”, ma per un altro mondo sei partito, senza dubbio, migliore di quello in cui i tuoi cari e noi viviamo. Grazie per tutto “quello” (una grande eredità) che ci hai lasciato e, stai sicuro, che non verrà mai dimenticata. Ti chiedo scusa degli errori, ma tu da “lassù” capirai la mia emozione. Stuojme liepo Ado se bomo vidal Anna Maria Cencigh e famiglia NOVI MATAJUR NAROČNINA 2008 ITALIJA..................... 34 evro EVROPA.................... 40 evro AMERIKA IN DRUGE DRŽAVE (po avionu),......... 62 evro AVSTRALIJA (po avionu).......65 evro (Baudcnm dèCowrtsmu mSaVafTom Lusevera,1873 ref.: Luigi Prof et Del M jedi e Menac (Domenico) Pizon Si-niko A Musi hanno la nostra stessa lingua, se vuoi più sgraziata, che ti spaventa... ma è la stessa! Io sono stato ieri lassù, a prendere fieno; una brutta strada mi ha portato su ed ho stentato anche a scendere. Sono tornato a casa sfinito, affamato, assetato ed ho dovuto buttarmi sul letto per riprendermi. Quando mi sono rialzato, andava un po’ meglio. Poi sono andato ancora a prendere acque ed ho pelato le patate... ed è venuta notte, così sono andato a dormire. Oggi, quando mi sono alzato, ero un altro: leggero e allegro. Bisognerebbe scriverne di cose su quel librettino: di tutte le fatte. Abbiamo cominciato a dissodare la terra, abbiamo seminato il grano e quando è spuntato lo abbiamo sarchiato con la zappa. Lo abbiamo diradato dov’era troppo fitto e lo abbiamo rincalzato. Purtroppo poi è venuto il secco e lo ha bruciato. Siamo andati in processione fino a Musi a chiedere al Signore che ci conceda la pioggia per i nostri campi, per avere belle pannocchie. Con la pioggia, indesiderata è venuta anche la grandine, ed il vento che ha traziato e buttato a terra il nostro grano. Possiamo avere ancora qualche pannocchia, ma il resto, l’uva, i piselli, le rape, le carote, le verze, il frumento, le nocciole e le corniole, è sparito tutto. Non c’è più niente, è come fossimo a gennaio, lina volta il mondo era più selvaggio, ora è più grasso, migliora sempre più. Non per sapere le sue cose, se vuole mi rispon- 445 òr-u-Musci nù-majò iàlèè juùk, laogàè, knj-nit. MOS-fonL sù bojà-korajžni, kiy-mì, nu-strilàiju z-besjèdu, nù-majo rézne bey fede. 4to Jà-sb-bi-Sùw ^òéra vràii-óru po-sjèno; ium to-èna-4rda ni - pòt, èuu su* ràt .Stautòtf prits-dòw. St-blw - pariòw wòs-mÒ-kar auò trhdaij anò lftčaij anò ièjaq, (ino ss - mwuru Iti’, ti - na «8 -kòu ne-dvjé-ilrb tirapa. Zàt ss - ustiw ànu sb-blw bwòjàb dan -tèk. Zàt-potili Bb* SiQ6 *Sft kùràvaq àno po-wódo Imo Sb 449-staròw krompirja. Zàt e-parili nwòjj indòt: Zàt ss-Su -spàt, 460 Zat nàs, kò st-ustòw, si. zdrit ènu lèpre ènu kontbit ènu afìx, èuu inèso tò-mb-ns-mìè-teil. «si Tò-bs-tjèlo wsàke fóti, reél tà-uà-te-libriii'jpisàtb, zapiaàts. 46a Smó-wènèll kopftts zèmju, ènu srao- drùb lambrène, te - drùb kotiè, te-drtib lunìke, te-drùbplà-dbne. 460 Te ràt - retì za - pràvst. «I Ù -je - tòw k&rArai| oétro - klime, t -je - in brit jjèitt ko- rivai). 4«a Jà - ne - móreq prebràtb, tò - je zavjówzno.l) <0*jjéto6tm0 p0tèii li'° ”•* ‘0-Hi‘bo «fao-Uipo Ilio m . Nn-^éjn lui, nu-néjnjn iubetfc uflui» od-niia. -liBgtó.; nn-JgjnUtu, tó n»5 - bragia n-ri-ne - pSó», Um «n-tejà-nti. m inlànt Knljnci, onS nù-piló^u snSi - Ungi«. È mUnl Krijna nù-rrnjd. W. slavéti, N-mt: aéx ja bojè, jj* je e nSS t.-jè pmlt, to-jè uyink mji., to-è alovénca, to-è làxa, to sùwBe zamjèiano, da, altrimenti pazienza... ma lei da dove viene? Gira il mondo da un luogo all’altro per vivere. Ciascuno ha il proprio mestiere: uno aggiusta pentole, l’altro gli ombrelli... bastano cose da raccontare! Abbiamo cominciato a mietere il frumento col falcetto ma quest’anno non era bello.I friulani dicono che non metteranno uffici nella nostra lingua, dicono che la nostra lingua non si scrive, non vale niènte. (Invece sì!) A Kranj lo sloveno è diverso dal nostro, è più puro mentre il nostro è mescolato con l’italiano e il friulano; è tutto un miscuglio. - traci. Bruna Balloch - četrtek, 28. februarja 2008 Risultati Pagnacco - V-Power Cdu Calcio - Carrozzeria Guion (ree) 8-7 5-3 1. Categoria Carrozzeria Guion - Am. Forever 8-2 Cjarlins Muzane - Valnatisone 1-1 Pallavolo Maschile 3. Categoria Pol. S. Leonardo - Aurora Volley 2-3 Audace - Cormòns Juniores 1-4 Prossimo Turno Forum Julii - Majanese 5-0 1. Categoria Allievi Valnatisone - Tarcentina Forum Julii - Valnatisone 1-3 3. Categoria Buttrio - Moimacco 2-2 Pocenia - Audace Giovanissimi Juniores t Pomlad ASZ - Moimacco 1-3 Torreanese - Forum Julii Valnatisone - Chiavris 2-1 Allievi Valnatisone - Itala San Marco 1-2 Valnatisone - Buttrio Amatori Moimacco - Esperia '97 Filpa - Gunners '95 0-2 Giovanissimi Colugna - Bar Pizzeria Le Valli 1-0 Sos Putiferio - Birago Bar 0-2 Moimacco - Sangiorgina Lovaria - Pol.Valnatisone 1-3 Buttrio - Valnatisone Tratt. Pizz. Le Valli Sos Putiferio 2-1 Tre Stelle - Valnatisone Calcetto Amatori Paradiso dei Golosi - Il Biscotto 1-5 S. Vito al Torre - Filpa (29/2) Bar Pizzeria Le Valli - Redskins (1/3) Pro Cargnacco - Sos Putiferio (29/2) Pol.Valnatisone - Panda Calcio (3/3) Calcetto Paradiso dei Golosi - N. Udinese Sport (5/3) Merenderos - Euco-games (3/3) V-Power - Happy Hour (3/3) Pallavolo Femminile Pallavolo Faedis - Pol. S. Leonardo (29/2) Pallavolo Maschile Caffè sport - Pol. S. Leonardo (29/2) Classifiche 1. Categoria Maranese 42; Valnatisone 36; Riviera 35; Palazzolo 33; Arteniese, Aurora Buonacqui-sto Remanzacco 32; Lavarian Mortean, Cjar-lins Muzane 30; Reanese 28; Torreanese, Tarcentina 27; Ancona Udine 26; Latisana 24; Castionese 21 ; OI3 20; Medeuzza 18. 3. Categoria Cormòns 42; Sagrado 41; S. Gottardo 37; Ran-gers 36; Villanova 35; Pocenia 33; Moimacco, Azzurra Premariacco Poggio 31 ; Lestizza 28; Audace 27; Ronchis 26; Zompicchia 25; Pro Farra 23; Trivignano 11 ; Assosangiorgina 1. JUNIORES Bearzi 47; Forum Julii 44; Reanese 38; Arteniese 31; Venzone* 24; Torreanese 23; Graph. Tavagnacco, Riviera 22; Union Marti-gnacco 19; Pagnacco 18;Osoppo* 16; Fortissimi* 14; Ragogna 11; Majanese* 2. • Allievi Valnatisone 42; Esperia '97 34; Forum Julii 25; Moimacco* 22; Buttrio 21 ; Union *91** 19; Libero Atletico Rizzi*** 15; Azzurra Premariacco 11 ; Serenissima 9; Cussignacco** 7; San Gottardo 4. Giovanissimi (Regionali) Moimacco, Extra 3; Bearzi, Sangiorgina 1; Union' 91, Pomlad 0. Giovanissimi (Provinciali) Valnatisone* 32; Centro Sedia 27; Forum Julii 25; San Gottardo 20; Azzurra Premariacco 18; Buttrio, Fortissimi* 16; Cussignac-co*15; Chiavris 5; Aurora Buonacquisto* 2. Giovanissimi (Sperimentali) Itala San Marco 39; Donatello/B 34; Virtus Corno 26;Valnatisone 20; Bearzi 19; Cormòns, Pro Romans 15; Union '91 8; Sangiorgina 7; Tre Stelle 6. Amatori (Eccellenza) ' Mereto di Capitolo* 27; Gunners '95 Povoletto, Ziracco 22; Filpa 21 ; Ba.col Lovaria* 20; Anni '80, Latteria Tricesimo 17; Dimensione Giardino, Felettis United 16; Flumignano* 15; Carrozzeria Tarando Tavagnacco* 11; Rott. Ferr., Warriors 10; San Vito al Torre 8. Amatori (2. Categoria) Trattoria da Raffaele, Pro Cargnacco 21 ; Bira-go Bar 19; Dinamo Korda 17; Amatori Calcio Pozzuolo, Il Gabbiano, Sos Putiferio* 15; Co-lugna 14; Amatori Campeglio 13:; Trattoria Pizzeria Le Valli* 12; Amatori San Domenico 11 ; Redsking 4. Amatori. (3. Categoria) Orzano 24; Ravosa 22; Amatori Beivars* 21 ; Polì. Valnatisone* 18; Lovaria* 17; Friuldean 16; Over Gunners 14; Carioca 13; Panda Calcio 10; Pingalongalong 8; Gasthof Pork 7; Osuf* 5. Le classifiche amatori di 2. e 3. Categoria sono aggiornate al turno precedente. * Una partita in meno. Sconfitte tra le mura di casa per Filpa e Sos Putiferio, ia Trattoria Pizzeria Le Valli perde a Colugna Giornata nera per le squadre amatoriali La Valnatisone esce con un pari dal match contro il Cjarlins Muzane - L Audace travolta dagli ospiti del Cormons Vittorie per gli Juniores della Forum Julii e gli Allievi della Valnatisone - Non si fermano i Giovanissimi Provinciali Sfortunata trasferta per la Valnatisone che contro il Cjarlins Muzane ha dovuto scendere in campo in formazione rimaneggiata. La squadra valligiana è passata in vantaggio nel primo tempo con Gabriele Miano. Nella ripresa i padroni di casa hanno riequilibrato le sorti dell’incontro con la rete dell’ex Nicola Dindo. Negli ultimi minuti un grave infortunio patito da Luca Mottes ha costretto la formazione guidata da Ezio Castagnaviz a giocare in dieci. E’Audace di San Leonardo ha perso la sfida casalinga con il Cormòns che, grazie al successo ottenuto a Merso di Sopra, si è portato in testa alla classifica. Alessandro Zu-liani ha siglato la rete della bandiera. Una cinquina per gli Juniores della Forum Julii che, grazie alla tripletta di Luca Zuanella e le reti di Michele Miano e Alessandro Zanutti- gh, ha liquidato la pratica Majanese. Vittoriosi in trasferta, a Ci-vidale, gli Allievi della Valnatisone che hanno regolato la Forum Julii grazie alla doppietta di Andrea Scaunich ed alla rete di Mirco Venica. Grazie alle due reti segnate da Manuel Klarič il Moimacco ritorna dalla trasferta di Buttrio con un punticino che smuove la classifica. Nella prima giornata dei play-out bella impresa dei Giovanissimi del Moimacco CLASSIFICHE CALCIO A CINQUE (aggiornate alla giornata precedente) Eccellenza • Osteria la Cjacarade, Il Biscotto 25; Bi-zetauno Mobili 22; Varmo 21; Euco-games 19; Paradiso dei golosi 17; La Torate Pa-luzza 15; Drimex 14; Nuova Udinese Sport 12; Bunker Tre 11; Merenderos 9; Al Bo-cal 2. Prima categoria Bar Erica 28; Pagnacco* 20; Amici del- la Palla 17; Zomeais* 15; Manzignel 14; V-Power *, S.t.u. Fagagna* 13; Pizzeria Grizzly 12; Ristorante alla Frasca Verde* 10; Happy Hour* 9; Casaidea Immobiliare* 6. Amatori Ristorante Morena 20; Carrozzeria Guion 18; Pizzeria Moby Dick 16; Osterie la Catoliche*, Rosanna e Maurizio* 14; Cdu Calcio* 10; D.l.f. Abramo Impianti 9; Amatori Forever 6; Tired Pigs* 4. La rosa degli Allievi del Moimacco assieme ai dirigenti che a Trieste si sono imposti sulla Pomlad. Hanno firmato il successo Devid Cudicio, Biagio Capizzi e Nicola Strazzolini. Prosegue la serie vincente dei Provinciali che hanno regolato il Chiavris con due reti messe a segno nel primo tempo con Nicolas Duri ed Elvir Imamovic. Gli udinesi a 10’ dalla fine hanno accorciato le distanze. Il successo ottenuto permette ai ragazzi guidati da Giancarlo Armelini, di staccare ulteriormente la Centro Sedia diretta inseguitrice. Buona la prova degli Sperimentali che, dopo avere tenuto testa alla capolista Itala San Marco chiudendo in parità il primo tempo (1-1, rete di Marco Zufferli su rigore), nella ripresa hanno subito il gol vincente degli isontini. Un week-end da dimenticare nei campionati amatoriali del Friuli Collinare dove la Filpa di Pulfero, la Sos Putiferio di Savogna e la Trattoria Pizzeria Le Valli di Drenchia-Grimacco sono state superate dallejispettive avversarie. L’unica eccezione è stata la Polisportiva Valnatisone di Cividale che si è imposta in trasferta contro la squadra di Lovaria grazie alle reti messe a segno da Massimo Di Nardo, Enrico Bait e Thomas Petrizzo. Paolo Caffi Ž0 Nei play-off del campionato di Prima divisione la Poli-sportiva San Leonardo ha perso al tie-break con la Aurora Volley Udine (25-20; 23-25; 25-21; 16-25; 10-15). Prossimo impegno per la formazione valligiana venerdì 29 febbraio alle 20.30 a San Giorgio di Nogaro contro la Caffè Sport. Le ragazze della Seconda divisione, dopo il turno di riposo, giocheranno a Faedis con la formazione locale venerdì 29 febbraio alle 20.30. LE CLASSIFICHE Prima divisione maschile Lignano volley 18; Caffè Sport San Giorgio di Nogaro 13; Caffè Sport San Giorgio di Nogaro, Polisportiva San I^eonardo 13; Pittarello Reana 12; Aurora volley Udine 10; Team Up. SICEM Udine 8; Us Friuli Povoletto 5; Az. Agr. Vini Sbaiz Codroipo 4; Flusystem Pradamano 1. Seconda divisione femminile Pulitecnica Friulana 29 ; Aurora Volley Udine* 20; Afa Estintori-Rizzi Volley 19; Pallavolo Faedis 18; Il Pozzo* 16; Polisportiva San Leonardo* 9; Dopolavoro Ferroviario Udine 8; Azzurra 6; Amga Energia* 1. Tennis club Cividale, Chiudi tra i giovani talenti C’è voluta l'esperienza di Franco Za-nuttig e Loris Peresson per portare a casa la vittoria nel match che vedeva contrapposte le squadre dei tennis club ci-vidalese e triestino. Sulla terra rossa dell'impianto di borgo Castello il Tc Cividale ha fatto sua la prova del Fit FVG Cà d'oro Cup battendo 2-1 la combattiva formazione del Tc Triestino. Alla sua prima partecipazione alla rassegna invernale organizzata dalla Federazione regionale, l'Eurotennis Coor-denons ha trovato lo scoglio del Tc Cividale che, anche per la superiore età dei suoi giocatori, si è rivelato insormontabile. Il 2-1 per i ducali è stato il risultato finale. Il settore agonistico del Tc Cividale continua così a mietere risultati positivi e tra questi brilla anche la recente convocazione nella rappresentativa regionale, che sarà prossimamente impegnata nella Coppa Belardinelli (torneo nazionale giovanile), di un proprio giovane talento. Matteo Chiuch, classe 1994, valligiano di S. Leonardo, è una concreta spe- ranza del vivaio del Tc ducale che annovera una ventina di giovani atleti. Giocatore da fondocampo, dotato di buoni fondamentali, con tendenza ad a-gire di contrattacco, Matteo ha già vinto un torneo under 14 e vanta un primo posto nel torneo di Duino e un secondo piazzamento in quello di Gradisca. ŠPORT PO SLOVENSKO \ VykPRvi Jy ?oùtas mP) DRUGI^ Vlj polčas DRUGI Polčas Podaljšek ©ANSIo« novi m ata] ur Tednik Slovencev videmske pokrajine Odgovorna urednica: JOLE NAMOR Izdaja: Zadruga Soc. Coop NOVI MATAJUR Predsednik zadruge: MICHELE OBIT Fotostavek in tisk: EDIGRAF s.r.l. Trst/Trieste Redazione: Ulica Ristori, 28 33043 Cedad/Cividale Tel. 0432-731190 Fax 0432-730462 E-mail: novimatajur@spin.it Reg. Tribunale di Udine n. 28/92 II Novi Matajur fruisce dei contributi statali diretti di cui alla Legge 7.8.90 n. 250 Naroenina-Abbonamento Italija: 32 evro Druge države: 38 evro Amerika (po letalski posti): 62 evro Avstralija (po letalski posti): 65 evro Postni tekoCi raCun za Italijo Conto corrente postale Novi Matajur Cedad-Cividale 18726331 Včlanjen v USPI Associato all'USPI Planinska družina benecije SOBOTA 1. MARCA ob 20.00 uri v gostilni “Alla trota” v Podvarščah (Podbonesec) 16. OBČNI ZBOR pozdravi - poročilo o dejavnosti v letu 2007 - finančno stanje - Planinska v letu 2007 (slike) Bo možno obnoviti članarino ali pa se na novo vpisati v Planinsko! di dol po Laškem. Puno liet je vozu koriere. Ziveu je v Spietre, kjer je kupe z njega ženo Onorino zrediu njega otrokè Nina, Danielna an Marino. Kar so paršli navuodi, v njih hiši je biu prestor tudi za nje, pa ne samuo, tudi velika lju-bezan do njih an učilo. Za njim jočejo žena, njega otroc, nevieste Marina an Vilma, zet Renato, navuodi, brat Remo z njega družino an vsa druga žlahta. Barnas Pogreb v vasi Za venčno nas je zapustila Edda Brugnizza, imiela je 77 liet. Žalostno novico so sporočil navuodi Fabrizio, Michele, Donatella, Stefania, prana-vuodi Emauele an Lorenzo, kunjada an vsa žlahta. Za venčno bo počivala v Barnase, kjer je biu nje po- VENDESI appartamento a Corno di Rosazzo tricamere, bagno, cucina, soggiorno, garage, cantina e orto (110 mq). Tel. 0432/727157 ore pasti CAI - Sottosezione Val Natisone 2 marzo 2008 KATSCHBERG Gita sciistica in pullman in Austria Costo pullman: soci adulti, 20 euro non soci adulti: 22 euro sconti per famiglie Ore 6.00 - Ritrovo e partenza da S. Pietro al Natisone (piazzale delte scuote) Prenotarsi telefonicamente contattando Elvira (0432 726368) o Nadia (0432 709135), oppure in sede nelle giornate di venerdì 22-02 e giovedì 28-02 dalle ore 20.00 alle ore 21.00. Dvie gospe sta se pogovarjale. - Ce ti vieš, ka se mi gaja! - je jala ta parva. - Povej, povejmi! -je jala radoviedno ta druga. - An liep mladenč me je ustavu po pot an me je poprašu:“ Al je doma vaš mož?”. “Ne, ga nie”, sem mu odgu-orila. Ničku parjeu me je pod paško an srna šla na muoj duom, kjer srna se gorečo ljubila! - An potlè...? - je po-prašala le buj radoviedno parjateljca. - Potlè drugi dan me je sreču an me je nazaj poprašu: “Al je doma vaš mož?”. “Ne”, sem mu odguorila. Ničku parjeu me je pod paško an šla na muoj duom, kjer srna se nazaj le buj gorečo ljubila... an ta-kuo je šlo napri cieli ti-edan! - Ma alora, zaki si mi jala, de se ti gajajo čudne reči? Mi se zdi, de nieso tarkaj čudne! - Pač, so pru čudne zatuo, ki kist bi tiela rada viedet, kaj je teu tist mladenč od mojga-moža! An kuhar je imeu za napravit znano juho od želve (zuppa di tartaruga). Poluožu je ’no veliko želvo na mizo, ji ponudu adno però solate za ji stuort vetegnit von vrat. Kadar je zagledala nuož tu roki od kuharja, ga j’ hitro nazaj umaknila v luščino (guscio). Takuo je šlo napri vič ku no uro, kadar se j’ parbližu an ka-merier, ki je ničku uta-knu parst tam... zad od želve, ki je na žlah ve-tegnila von vrat! - Orpodibako! - je vzkliknu kuhar - Kje si se tuole navadu? - Eeh! - je ponosno odguoriu kamerier -sem biu deset liet “maggiordomo” od z-nanega politika, an kaj misleš, de sam muoru narest vsako jutro za mu stuort vetegnit von vrat za mu luošt kravato?! *** Dva parjatelja se srečata. - Ka’ ti se je zgodilo, de si takuo zaskar-bjen? - je poprašu te parvi. - So mi zaplenil (sequestrato) mojo taščo an me vprašajo tri-stuotaužint evro za jo rešit, an ist jih niemam! - Al se bojiš, de jo ubijejo, če jim na daš tistih sudu? - Ne, se bojim, de mi jo vamejo nazaj! četrtek, 28. februarja 2008 manjka! De bi bluo njih življenje nimar tako jim pru zvestuo želmo! Gor na varh Michele an njega parjatelji. Tle par kraj "stric” Remy, Michele an njega bratri Francesco, Enrico an Emanuele greb v četartak 21. februarja popudan. SREDNJE Cernečje Zbuogam Vittoria Mikana vas Cernečje, v srienjskem kamunu, še ankrat joče za smart adne nje žene, ki je prezagoda zapustila tel sviet. Vittoria Clinaz, poročena Qalizza je v mieru zaspala po dugi boliezni. Boliezan an tarplienje sta jo maltrala že puno liet, s pomočjo nje družine, z veliko viero, ki jo je imiela, je vse tuole prenesla an kar si jo sreču, ti je nimar “šenkala” ’no dobro besiedo an an liep na-smieh. Rodila se je par Klincu v Kanaučanovi družini, mlada čeča je paršla za neviesto h Cernečjam, le v Kanaučano-vo družino. Ona an nje mož Giorgio sta imiela tri otroke, ki se kličejo Paolo, Renata an Andrea. Vse tri sta jih lepuo vešuolala, saj so vsi tarje laureane Vitorica (takuo smo jo vsi klical), je lepuo skarbiela za nje družino, an dokjer jo nie začela maltrat boliezan je zlo skarbiela tudi za cierku svetega Pavla. Bla je med ženam an moži, ki so piel par ando-htih. Z nje smartjo je v žalost pustila moža* nje otroke, nevieste Natalio an Anno, navu-ode .Caterino an Francesca, sestro Mario, navuoda Renata an Michelo, kunjade an vso drugo žlahto. Na nje pogrebu, ki je biu go par svetim Pavle gor par Čemeč v torak 26. februarja puno ljudi se je zbralo za ji dat zadnji pozdrav. GRMEK Garmak / Čedad Zapustu nas je Antonio Vogrig Po kratki boliezni je v če-dajskem Spitale umaru Antonio Vogrig. Rodiu se je v Pi-čjulnovi družini v Malem Garmiku 80 liet od tegà. Z njega ženo, ki je Antonia Ma-rjutna, le iz tiste vasi, sta puno liet preživiela v Zviceri. Kar sta se varnila damu sta šla živet v Čedad, pogostu pa sta bla tudi v Malem Gar-mikti. Njega pogreb je biu v pe-tak 15. februarja na Liesah. Na telim svietu je zapustu že- — Kronaka — Adna torta za štier! Piše nam Michele Dreossi iz Škrutovega Imenujem se Michele in kot se vidi na fotografiji sem 11. januarja praznoval 9 let. V istem dnevu sta imela rojstni dan tudi moja brata Enrico in Emanuele, ki sta postala že velika in sta praznovala dve leti. Imeli smo doma veliko fešto, ker je tudi moj najljubši stric Remy praznoval v istem dnevu 28 let. Sem povabil moje najljubše prijatelje in vsi skupaj smo se igrali in zabavali. Pozabil sem vam še povedati, da imam še enega brata, ki se imenuje Francesco in letos bo šel v prvi razred. Veliko otrok je pri nas doma! Nasvidenje, nasvidenje! Na naslednjo nadaljevanje. Michele Dreossi Telo simpatično pismo, z lepo novico, nam ga je pošju Michele iz Škrutovega, kjer živi s tatam Paolam, z mamo Sabino Terlicher an z veliko skupino bratru. Pru liepa družina! Kjer jih je puno ta za mizo je tudi puno veseja an v njih družini za šigumo ga ne SPETER Zapustu nas je Aldo Ciccone V saboto 23. februarja smo se zbrali v cierkvi v Barnase za dat naš zadnji pozdrav adnemu našemu možu. Aldo Ciccone se je klicu an je imeu 83 liet. Aldo je biu zlo poznan po vsieh Nediških dolinah an tu- no, brata, kunjade, navuode an vso drugo žlahto. ČEDAD 1.3.1992/1.3.2008 Sedici anni fa ci ha lasciati per sempre il cav. Renzo Ber-tuzzi. Con amore e rimpianto lo ricordano la moglie- Elia To-masetig della famiglia Kisa-nova di Sverinaz, il figlio Giorgio con Rosanna, i nipoti Francesco e Michele. VENDO buona legna da ardere a metro o a pezzi. Telefonare al 340/8746185 novi matajur Četrtek, 28. februarja 2008 Kronaka VREMENSKA NAPOVED ZA FURLANIJO JULIJSKO KRAJINO DE2ELNA METEOROLOŠKA OPAZOVALNICA FJK ARPA OSMER Tel. 0432934111 - www.meteo.fvg.itslovensko@osmer.fvg.it Informacije za vse Guardia medica Za tistega, ki potrebuje miediha ponoč je na razpolago »guardia medica«, ki deluje vsako nuoc od 8. zvičer do 8. zjutra an saboto cieu dan do 8. zjutra od pandiejka. Za Nediške doline se lahko telefona v Spieter na številko 727282, za Cedajski okraj v Čedad na številko 7081. Poliambulatorio S. Pietro al Nat, via Klančič 4 Consultorio familiare 0432.708611 Servizio inferni ier. domic. 0432.708614 Kada vozi litorina Železniška postaja / Stazione di Cividale: tel. 0432/731032 10 DICEMBRE / 9 GIUGNO 2007 13.45, 14.07*, 14.29, 14.46*, 15.26, 16.40, 17.40,18.45,19.55,22.15 * samuo čez tiedan Nujne telefonske številke Bolnica Cedad 7081 Bolnica Videm 5521 Policija-Prva pomoč... 113 Komisarjat Cedad 703046 Karabinierji 112 Ufficio del lavoro 731451 INPS Cedad 705611 URES-INAC 730153 ENEL...................167-845097 KmeCka zveza Čedad.... 703119 Ronke Letališče 0481-773224 Muzej Čedad................700700 Cedajska knjižnica 732444 Dvojezična šola 717208 K.D. Ivan Trinko 731386 Zveza slov. izseljencev...732231 SPLOSNA SLIKA 12 Čedada v Videm: ob 5.55*, 6.34*, 6.50*, 7.13, 7.36*, 8.10, 9.00, 10.00, 11.00, 11.59, 12.15*, 12.37,12.58*, 13.20,13.42*,14.04, 14.26*, 15.06,15.50,17.13,18.05, 19.20,20.15 Iz Vidma v Čedad: ob 6.14*, 6.53*, 7.16*, 7.39, 8.13*, 8.35, 9.30, 10.30, 11.30, 12.18, 12.40*, 13.01, 13.23*, Dreka 721021 Grmek 725006 Srednje 724094 Sv. Lenart 723028 Speter 727272 Sovodnje 714007 Podbonesec 726017 Tavorjana............712028 Prapotno.............713003 Tipana...............788020 Bardo................787032 Rezija...0433-53001/2 Gorska skupnost.......727325 OBETI Dežurne lekarne / Farmacie di turno OD 29. FEBRUARJA DO 6. MARCA Cedad (Fontana) tel. 731163 - Škratove tel. 723008 Njivica tel. 787078 Kam po bencino / Distributori di turno NEDIEJA 2. MARCA Agip Cedad (na pot pruoti Vidmu) * “Anche noi siamo Sono Alessio e Vlažni jugozahodni tokovi bodo danes ponehali, jutri in v soboto pa se bodo postopno spet okrepili. ČETRTEK, 28. FEBRUARJA PETEK, 29. FEBRUARJA Od morja do predalp bo spremeljivo oblačno, možne bodo delne razjasnitve. V nižinah bo ponoči in zjutraj lahko nastala megla v pasovih. V gorah bo povečini zmerno oblačno. NajnIZja temperatura (°C) Najvišja temperatura (X) Nižina 1/4 11/13 Obala 5/8 9/11 Od morja do predalpskega pasu bo pretežno oblačno in zamegljeno, občasno bo lahko nastala megla in se bo pojavljalo rosenje. V Alpah bo spremenljivo, proti večeru se bo oblačnost povečala. NajnlZJa temperatura (°C) Najvišja temperatura (X) Nižina 4/7 7/10 Obala 4/7 7/10 V soboto bo pretežno oblačno z rahlimi do zmernimi padavinami. V gorah nad okrog 1700 m bo rahlo snežilo. Ob morju bo pihal zmeren jugozahodnik. Srednja temperatura na 1000 m: 4X Srednja temperatura na 1000 m: 4X Srednja temperatura na 2000 m: -1X Srednja temperatura na 2000 m: -1X di Topolò...” “Noi siamo Giada e Sofia Grandi, abitiamo a Bagnaria Arsa di Palmanova col papà Carlo e la mamma Michela Gariup. Il nonno è nientemeno che il “Papež” di Topolò, Luciano Gariup - “Flegarju - Papežu”. I nostri genitori, che ci vogliono un mucchio di bene, ci portanto ogni tanto a Topolò, dove a volte troviamo anche lo zio Franco che sale lassù da Moimacco dove abita per coltivare l’orto perché non vada in abbandono la terra che era dei bisnonni Valentino e Maria. Salutiamo tutti i parenti e soprattutto i cugini di Bruxelles. Serena Menzigar, coccolati dalla nonna Ada e dal nono Alojz. La nonna è Ada Trinco di Ozne-brida di Dren-chia, come la nostra bisnonna Maria Trinco. Ciao! Giada e Sofia”. Gor na varh “noviči” Pia an Gianni, tle par kraj kupe z njih družino: med njim je sin Cristian, ta zad pa še njih drugi otroc Katia, Tiziano an Nadia le Čedada. Njih otroc an žlahta, s tro-štam de tudi oni puodejo po štopienjah Gianna an Pie, jim Zeljo še puno liet kupe, de bi bila zaljubljena an vesela takuo, ki sta že od petdeset liet! Sevieda... vsi se spet zlo zvestuo zberejo oku-ole njih, kar bo diamantna poroka! l Jre sonca 0(9 12 ali vač j 9-12 0> 6-9 3-8 ; 3 ai manj Sonc« megla nizka obl Zmanjšana Megla Vidfivosi Srednji veter lokalni zmeren močan ! 3-6 m/» >8 mit Padavine (od polnoči do 24h) rahla i 0-5 mm zmerna močna i i 6-10 mm Nevihta Sneg it éii ii iti 10-30 mm >30 mm Zlata poroka, an Se ki bo! J^Sop^G/ad^^So//a, sotto Alessio e Serena Petdeset liet vesejà v Ošnijem! Na 2. februarja lieta 1958 gor na Stari gori sta se oženila Gianni Bos iz Puoštaka an Pia Mihonova iz Dolenje Mi-erse. Od tekrat je šlo napri petdeset (50) liet an Gianni an Pia se imata šele rada, glih ku tekrat! Tela liepa parložnost nie mogla iti mimo brez de bi se veselila s tistimi, ki jih imajo narbuj radi: njih štier otroc, njih pet navuodi an pranavu- od, puno parjatelju an žlahta. Zbral so se vsi kupe par sveti maši na Stari gori, potlè so šli vsi se veselit dol okuo- UFFICIO APERTO ANCHE DI SABATO SABATO 29 MARZO LA REDAZIONE DEL NOVI MATAJUR RESTERÀ’ APERTA DALLE ORE 9.00 ALLE ORE 12.00.