50. številka.
Ljubljana, v petek 2. marca.
XVI. leto, 1883
Izhaja vsak dan ive^er, izimši nedelje in praznike, ter velja po pošti prejeman za avstrij sk o-ogerBke dežele za vne leto 16 gld., za pol leta 8 gld., za četrt leta 4 pld., t,.i j*»den mesec 1 gld« 40 kr. — Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 1» gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 ki-. Za pofciljatije na dom računu ae po
10 kr. za mesec, po 80 kr. za fietrl leta. — Za tnje dežele toliko več, kolikor poštnina znaša. Za oznanila plačuje se od Četiristopne pet it-vrsto po 6 kr., će se oznanilo jedenkrat tiaka, po 5 kr. če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. Dopisi naj se izvole frankirati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in npravnifitvo je v Ljubljani v Frana Kolmana hiši „Gledališka stolna". 0 pravnifitvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vbt> administrativne stvari.
Slovenska narodna ekonomija.
i.
Marsikateremu bralcu se bode morda nabralo v posmeh lice, beročemu naslov našim pričujočim člankom in zmajeval bode z glavo meneč: „siva, »iva vsa je teorija!"
Odgovarjamo mu, predenj mu usiljujemo nekaj svojih mislij in kombinaciji „sine ira et studio," da je istina, da v narodnej ekonomiji v širjem pomenu ni pristojno modrovati takovemu malemu narodu, kot je bas naš slovenski povrh že po rojstvu ubo-žnemu in brez spekulativnega kapitala, a da ni naposled tako ubožnega človeka na svetu, jednako tudi naroda ne, da bi ne mogel še bolje obubožati ali popolno izginiti iz zgodovine, ako ne rabi ekonomično svojih skromnih duševnih in telesnih močij, ter Be ne trudi neprestano povspeti na višje mesto v družbi narodov.
Posebno uaš slovenski narod ovira v političnem in duševnem napredku naj bolj; nade materijelno, beraštvo, narodov pavperizem, ki se prostira vedno bolj in bolj, mej tem ko si stavi tuji kapital politične trdnjave v musi našega naroda, katere zlorabi za svoje egoistične namene in prekrižuje uspešno velik del iašega rodoljubnega truda v narodnem oziru.
Rekli smo, da nobeu človek ni tako reven, da bi ne mogel obubožati še bolj, zdaj še pristavljamo, da je odprta vsakemu pot do blagostanja, ki pozna svoje moči, ki jih ume prosto rabiti samemu sebi in svojim v korist, ki čuti, kako modro ume zlorabiti tuji kapital njegovo ubožnost v lastno korist, in ki zna brzdati posled mnoge svoje strati, ki brez potrebe in v kratkem Času uničijo največ potov dolgoleten trud v potu obraza.
Na podlagi teh občno ekonomičnih principov poskušamo dokazati, da naš slovenski narod ni na tako nizkej materijalnej stopinji, kot se nam samim
dozdeva in kakor ua smešijo njegovi politični sovražniki, ter tla si more in si bode pridobil tudi v bodočnosti svojo materijalno neodvisnost in si ustvaril narodov kapital, ako ne prezre nekaj dosedanjih svoj-h slabostij, ter se potrudi ustvariti na podlagi svojih, če tudi skromnih močij, narodno ekonomijo.
„Spozuavaj samega sebe!"   Te besede, ki so bleščele v onem klasičnem veku nad narodnem sve tiščem v starej Greciji, so dan danes v času narod nega vprašanja posebno pri nas Slovencih eminentno pomenljive, da tako rekoč temelj, na kateri se opira vse socijalno razmerje.
Radi priznavamo, da je ocena samega sebe že pri posameznem človeku j:»ko težavna in kritična, in da zahteva precej zdrave filozofije; koliko težji je stoprav pri celem narodu.
In baš v tej srečuej ali goljufi vej oceni je uzročena največ potov mila ali nemila osoda celega naroda.
V političnem oziru nam pričuje jasno o resnici navedenega   načela najnovejša zgodovina francoskega naroda, v katerej je zapisano z orjaškimi črkami, kako se maščuje slepota v oceni svojih last nin močij.
Mi Slovenci nemamo dosedaj javne politike na zunaj v ožjem pomenu besede. Naše politično stališče je le defenzivno ali boj za to, kar nam je po božjej in človeškej pravici prisojeno. Zaradi tega je naš glavni nalog skrb za lastno narodno materi jalno podlago, ki nam omogoči po pridobljen ji vseh političnih pravic v njihovej zvezi povzdigniti se do one stopinje narodne svobode v vsakem oziru, ki pristuie vsakemu samostalnemu omikanemu narodu.
Koliko potov se je uže naglašalo in se še naglasa, da žalostno narodovo materijalno razmerje najbolj ovira naroduo zavest in napredovanje na političnem polji, in da je baš narodna revščina ista jeklena spona, ki nas kuje z nepremagljivimi močmi na boljše situiranega političnega nasprotnika.
Žalibože, poslednje je istina, k nt ere ne prekli-čejo najbolj napete iluzije in katere ne i/briše tudi največji posamezni mecen. Le hlagnst.au v celem narodu od najnižje do najvišje družbe je steber, ki krisUilizuje tako rekoč kakor če/ nor, narodno zavest, ter jo ustvari v nepremagljiv, ker vse obsežen političen faktor.
„Arrne Leute koehen mit, VVasser," se glasi nekov trivialen nemški »>r^ovor, mi pa pristavljamo iz našega stališča: Slovenci si moramo ustvariti natančno ekonomijo v nnrodnem materijalnem oziru in tako gospodariti s skromnim svojim kapitalom, da se nam brez dvoma fruktificira in da koristi tega fruktificiranja odtekajo v občen naroden blagor, a ne v žep tujega, našej narodnosti protivnega kapitalista.
LIgovarja se nam : kaj nam pomaga štediti aH racijonelno gospodariti z beraSkimi groAi, katere nad-kriljuje ogromno tuj kapital ?
Poslednje ni resnično. Vlada sama je spoznala in se prepričala, da občen narodov pavperizem ne raste toliko zaradi naravnih protivnih uzrokov, kot zaradi slabe ali tako rekoč nikakeršne narodne ekonomije.
Na poslednje stališče ali iz poslednjega motiva so u*taneviie že pred toliko in toliko leti nekatere tuje države državne ali takozvane poštne branilnice, ter ponudile priložnost tudi najbolj ubožnemu državljanu fruk-tificirati celo vsak groš in mu vzbudile idejo ekonomije tudi v največjej bedi. Kako srečna je bila ta ideja, nam pričuje dandanes statistika onih državnih hranilnic, kjer je nakopičenega na milijone narodovega tako rekoč po groSih nabranega kapitala, ki bi se bil potrošil in izgubil sicer brez koristi in aledu.
Po dolgem čakanji je ustanovila posled tudi naša država c. kr. poštne branilnice in nanje opo-zorujemo danes posebno, ker že prvi začetek je pokazal sijajno, koliko premore tudi najbolj ubožni narod in koliko mrtvega kapitala se najde baš v najnižjih društvenih krogih.
LISTEK.
<3-ro"torxi spomenife dr. Štefanu Kofcevar-ju.
Ko lipe, ki so kdaj se zelenile, Na zemljo cvetje sipale dišeče, Podobe vrb ialujk bi zdaj dobile, Na njih pred solncem kapljice viseče, Ko bi v solze se vroče spremenile, Solze — znanilke žalosti, nesreče: Solza pregrenkih bilo ne bi dosti, Oznaoujočih naših src britkosti.
Slovenija možd je izgubila, Sirot ubogih dobrega očeta, Kateremu je vedno v srci klila Za narodovo srečo misel sveta. Prezgodnja Te pokriva nam gomila, Preblaga duša, za vse dobro vneta, Predrage domovine zvest ljubitelj, Napredka njenega goreč česti tel j!
Podpornik slavne Vile žirovinske,
Katera nam je sladke pesni pela,
Katera za besede materinske
Nam v hladnih prsih je ljubezen vnela,
Za šege, običaje domovinske
Nam mrzla čuvBtva zopet je ogrela.
Ž njo bivaš zdaj zjediujen večno gori,
A tu ž njo sevaš v večne slave zori!
Živel si dolgo, a umrl prerano — Ob, da bi mogel dalje še živeti! Življenje ni predolgo temu dano, Ki dobra dela delal je na sveti. Ime ne bo mu s truplom pokopano, Še pozne čase ljudstvu bo v pameti; Ker dobro delo, kakor solnce sije, In sebi večne slave venec vije.
Pokojnik dragi! v večnem boš spomini; Ne bodo Te pozabili rojaki, Ki z vrednimi ponašajo se čini, Kot narodnjaki in Kot poštenjaki, Življenja tek žrtvujo domovini, Svobode stebri čvrsti, stalni, jaki.
Naš rod dolžan je Tebe spoštovati, Dokler živela bo „slovenska matiu!
Ho ž i da r FI ege r ič.
Junak našega časa.
(Komati M. Lcnuontova posl. J. P.)
Pečorinov dnevnik. II.
Knežna Mary.
12. junija.
(Dalje.)
Ona, kakor kaže, ni nič pogrešila Grušnickega.
— Jutri boste prijetno iznenađeni, rekel sem.
— S čim?
— To je skrivnost, — na plesu boste že uganili.
Zvečer sem bil pri kneginji; gostov ni bilo nikogar razen Vere in nekega starca. Jaz sem bil jako vesele volje in pripovedoval sem razne čudovite dogodbe; knežna poslušala je vse te neumnosti tako zaupljivo ia pazljivo, da sem se kar Čudil. Kam je izginila njena živost, njeno koketstvo, njene muhe, njen predrzni obraz, porogljivi smeh, nemirni pogled ? .. •
Slovenski narod z beraštvom in zaničevanjem pitan doslej po istib, ki so se okoristovali toliko potov s tvojimi krvavo prisluženimi groši: spoznavaj Bvoje moči, otresi se tujstva in podaj novej državnej ustanovi roko.
Zrno do zrna pogača, goldinar do goldinarja blagostanje! Nečemo omenjati natančneje na tem mestu brezštevilno dobrot novih državnih hranilnic le kot sredstvo, pri katerem naj se pričenja naša narodna ekonomija in si ustvarja polagoma lasten kapital in po njem politično svobodo. Ko pride Brečna doba, ko ne bode slovenske hite in Slovenci brez hrauilnične knjige, če tudi še tako majhene, ustanovimo lahko Slovenci last-.o denarstveno pod-vzetje, na katero kažemo s ponosom: My house is my castle! Li berius.
Polit ion i razgled.
itotraitje dežele.
V L j u h 1 j a n i 2 marca.
V budgetnej debati državne zbornice govorili s-j doslej razven Carneriia in Klana še poslanci Menger, Beer, Mattuš, Hausner m finančni minister Duuajevski. Posebno častni dan je bila za desnico sreda, kar se tiču vnanjega kakor tudi stvarnega uspeha. Kakor Carneri, tako sta tudi levičarja Beer in Menger mlatila same prazne fraze, povzdigovuje do nebes nedosegljivo slavo in zasluge Nemcev ttr zatrjevaje,  da bodo poslednji do zad
njega Izdiha svojega n..padali in strmoglaviti skušali j ministerstvu notianjih zadev, Labuze n Bniuaut pa sistem Taaffejev. Matus govoril je kratko, stvarno sta bila v Ducb-rcovem ministerstvu. Ob jednern se in pereče; junak dneva pa je bil poslanec Haus-jj« ločilo hoi»oeastno področje od notranjega mini-ner. V mojstersko dovršenem govoru je plaidiral j sterstva in se spojilo s finančnim. — V Par zu se za avstrijski državni kredit in pooijal napale Nem-j govori, da nameravajo orleanski princi v kratkem cev na Čehe ter gorko zavzemajoč se za poslednje j obdržati rodbinski sovet, v gradu Eu v Normandiji, odvzel Nemcem do korena vse veselje nad toli hrupno j Vojvode Aumale-ski, Nemours ški, Aleucon-
Hrvatsko in Slavonijo. 5. Glede Bosne in Hercegovine zastopali bodo od časa do Časa politiko narodne samovolje. 6. V državnopravih vprašanjih nasproti Ogrskej bodo srbski poslanci vedno za razširjenje in utrditev, samouprave troj edine kraljevine.
Vnanje držaje.
V vojnem ministerstvu srbske kraljevine deluje se zadnji čas marljivo na nameravanem pre ustroji srbske vojske. V zvezi s to reformo pričakujejo se razne premembe v osebah visokih vojaških dostojanstvenikov Vojaški pridružnik srb skega poslanstva na Dunaji, polkovnik Pantelič, imenovan bode za poveljnika helgrajski trdnjavi; ravno tako pozval se bode v aktivno službo major Veli mir o vič, ki je doslej pridružen srbskemu poslanstvu v Carigrada. Na mesto Panteliča pride na Dunaj polkovnik Čolak-Antič, na mesto Velimi-roviči pa polkovnik To palo vič. — Povodom prve obletnice proglašenja srbske kraljevine, ki se bo slavila v 22. dan februvarja (G. marca), pričakuje se mnogo visokih odlikovanj.
Prezident IVancoMlte republike, Grevy, pod pisal je zadnje dni dekrete, s katerimi s? končuje organizacija novega francoskega kabineta. Državnim podtajnikom imenovani so sledeči, in Bicer: Margue za notranje posle, N o i r o t za pravosodje, D u r a n d za javni pouk, Labuze za finance in BaVhaut za javna dela. Margue in Baihaut sta pristaša Uuion-e republiquaine, Noirot spada k Union i <iemocratique in Labuze k redi kalnej levici; Dtirand ne pripada Bicer nobenej parlatnenturnej stranki, po svojem mišljenji pa se1 prišteva demokratične j uuioni. Margue je bil tudi v Oambettinem ministerstvu državni podtajnik v
naglašavanim sporom mej Čehi in Poljaki. O govorih poslancev Kluna in llausnerja bodemo še obširneje poročali.
„Zastava" priobčtlje  ta-le  program srbske avtonomne stranke trojedine kraljevine Hrvatske: l. Po Brbsko-avtunomnej Btranki voljeni poslanci store v saboru samostalno srbsko stranko in svoj lastni politični klub.   2. Najprvo jim bode delovati na to, da se srbsko ime v kraievini spozna za ravnopravno s hivatskim;  da  se ohrani srbska narodno crkvena avtonomija ; da se dosedanja šolska postava tako spremeni,   da  se omogoei obstanek s postavo jimčenih avtonomnih srbskih šol;  da se v državni proračun nastavi  primerna  svota za vzdr-žani.' srbskih učiteljišč in drugih izobraževatišč; da se pri dtž.elnej  vladi  ustanovi  inesLo  referenta za srbske kulturne potrebe; da se cirilica pri upravnih oblastnijah in sodnijah irve stopinje smatra jednakopravno z latinico,   v onih krajih iu mestih pa, kjer so Hrbi v večiai, za uradno pisavo. 3. Nadalje imajo poftiauci delovati na to, da se Krajina zares spoji z materjo-zeuiljo in  postane  takoj deležna ustavnih pravic.   Zategadelj  bodo zahtevali,  da se po celej deželi upelje temeljita reorganizacija vseh sodnih in upravnih uradov po principu decentralizacije, jeduako-pravnosti in sodelovanja vseh samoupravnih organov. 4. V teritorijalnih vprašanjih, posebno glede Dalmacije, bodo nastajali na to, da se kraljevina Dalmacija na podlagi državnega prava in predidočega dogovora z zastopom te kraljevine spoji s kraljevinama
ski in P e n t h i e v re - ški in pa princ de J o i n v i 11 e sešli se hodo pri grofu Pariškem, ter ondi posvetovali se o svojem bodočem postopanj'; dotični sklep imel sp bode predložiti tudi grofu Chambordu v potrjenje. Grof Pariški je baie pooblaščen, da deluje v imenu svojega brata vojvode C h ar tre s škega, o katerem se govori, da hoče ustupiti v rusko službo in se podati v centralno Azijo.
N]»mi|«U;» zbornica poslancev bavila se je v sredo z a n a r h i s t n i ni gibanjem po Andaluziji. Tam se namreč nahaja dobro organizovana, takozvana ..družba črne roke", ki ima nečlovešk namen popaliti in uničiti vse, kar jej pride pod roke, da je pravi strah ondotnih prebivalcev.   V zboroici
rodna Čitalnica igro „V Ljubljano jo dajmo", katera se je v splošno zadovoljnost poslušalcev predstavljala.
G. L. K. — kot oče Gašpar — je bil prvikrat na deskah, katere svet pomenijo; ponašal se je v tej težki in nehvaležni partiji svojej nalogi primerno, samo želeli bi, da se v prihodnje in šepetalca malo manj zanaša.
Gospč. Jela K. — njegova žena Rotija — bila je prav na svojem mestu in akoravno je ta moč tudi še mlada na polju Talije, vender se ji mora priznati, da se je tudi ona v svoji dolgi, težki ulogi vrlo obnašala in pravo, skrbno slovensko mater predstavljala.
G. J Č. — Mirko — je kot ljubimec skoro že osivel, zato je pa tudi svojo reč izvrstno izvršil.
Gospa H. S. — Nežika — kakor tudi g. A. V. — Pavle — sta pouzročila vebk smeh, kajti prva kot uogaboječa in pobožna dekle, drugi pa vesel vinski bratec — hlapec sta se dobro strinjala in igrala, posebno pa Nežika vrlo dobro.
Gospodč. W. It. — Mar.ca — je tudi prvikrat nastopila. Že iz njenega veselega in pogumnega obnašanja razvidelo se je, da bo, akoravno nnovinkau, dobro izvršila svojo nalogo, ali ona je še bolje napravila, kakor smo pričakovali, ona ni samo govorila, temveč kar je govoril«, je tudi njeno srce občutilo in to se jej je bralo na obrazu. Kako je le Mirkota težko čakala, kako se mu je dobrikala in vesela bila, ko je bil pri njej in kaka tuga se jo je lotila, ko oče ni dovolil, da bi bil nje mož!
Ob kratkem le to omenim, da mora naša Čitalnica na gospe iu gospodične diletantinje ponosna biti, kajti one se v vsaki ulogi vedo obračati in one so jedrne, katere imajo pogum v Novem Mestu, kjer je toliko hudih jezikov, Čitalnici v korist sodelovati. Svetovati pa moram nekaterim zastopnicam lepega spola, ki so že večja gledališča n. pr. v Ljubljani obiskovale, naj pomislijo, da v Novem Mestu nastopajo le diletantje, kateri neso nikdar še večjega odra videli in da na tako malem odru, kakor ga ima Čitalnica, ni mogoče bolje i^rat', da tedaj drugikrat pri obiskovanji gledaliških predstav svoj „ironični smeh" doma puste, kajti tu ni mesto, da bi se osobno sovraštvo na Uk načiu pojavljalo.
Lahko je kritikovati, težko pa igrati, posebno ako si morajo igralci — kakor ta — vse sami pri-
torej je interpeloval Candan vlado glede te »ntiMlu- I ^^rb^ti
zijške družbe, ki hoče zatreti  imetje in  naščuvati1 ' v        , ,
delavce prot. gospodarjem. Candan.prosil je vlado,! Na8,m vrl,m «08Pem m gospodičnam pa nav la naj bi z VSO strogostjo postopala proti tem zlo-1 dušeno kličem: Le brez strahu tuko naprej na po
eincem. Minister notranjih poslov je povedal, da so tudi prefekti po Andaluziji prosili vlado za naprave v obrambo poljedelskega prebivalstva proti t^m tolpam anarhistov. Sedaj se pa slednji že pridno za pirajo in so baje ječe v Cadixu in Xerasu tako napolnjene, da ne morejo vzprejeti nobenega ujetnika več.
Dopisi.
I/. Kiiriolf ovoga 28. februvarja. [Izviren dop.] V nedeljo 25. t. m. napravila je tukajšnja ua-
lji hlovenske Tahje — pokažite, do ste vredne biti zvane — hčere slovenskega naroda. Da se kmalo vidimo!
Pogreb dr. Štefana Kooevarja.
(Dalje.)
V jedrnatem in krepkem govoru je dr. Zamik naslikal pokojnikovo življenje, delovanje in trud za povzdigo narodnih koristij, očetovsko skrb, s katero je vedno in radovoljno komurkoli dajal dobre svete.
Vera zapazila je vse to in na njenem upalem škornji so mu škripali; v levej roki je držal rujave obrazu videla se je globoka žalost; sedela je v temi. rokovice iu kapo, z desno pa je vedno gladil lase. pri oknu v mehkem, širokem nasloujači . . . smilila Na obrazu brala so mu je zadovoljnost in ob jed-se mi je. j nem tudi neka nezaupnost.   Smejal  bi se bil nje-
Potem sem povedal vso dramatično zgodbo na- \ govej prazničuej vnanjosti in  ponosnej hoji,  ko bi jinega znanstva, najine ljubezni — to se ve, da sem ( ee bil to kolikaj ujemalo z mojimi nameni, jo prikril z izmišljenimi imeni. Vrgel je kapo in rokovice na mizo, stopil pred
Tako živo naslikal sem svojo rahločutnost, svoj |zrcal° ter zaCel popraviti svojo obleko, velik črn nemir, svoje radosti, opisal sem v tako ugodnemrobl'c molel mu ie za P°l P*«* i8Pod visokega ovrat-svitu njen značaj, njeno obnašanje, da mi je no-!nika- u t0 Z(ie,° se mu Je 6e premalo in izvlekel ga rala odpustiti vse moje koketstvo s knežno, ko bijie «o "šes; to je bilo pa težavno delo, kajti ovrat-tudi ne hotela. 1n*k D'' ie Ja^° 0ze'£ m tra* — kar zatekel mu je obraz.
Ustala je, sedla k nam in zopet postala ve- — Ti 8i» kakor pravijo, zelo  lazil za mojo
sela .... in še le ob dveh po noči smo se spom- [knežno poslednje dni? rekel je precej hladno in ni nili, da je priporočal doktor vleči se spat ob jed- !me pogledal
na j.-lili.
13. junija.
Pol ure pred plesom prišel je k meni Gruš-nicki v polnej častniškej uniformi. K tretjemu gumbu bila je privezana bronasta verižica, na njej visela je lornjeta. Suknja, nenavadno široka, gubaučila se je na hrbtu,  bilo je  kakor bi imel Amorove peruti;
— Kje pa hočemo mi neumneži piti čaj! od-govil sem mu, ponavljaje znano frazo iz jedne najboljših Puškinovih povestij.
— Kaj, ali mi dobro stoji uniforma? ... oh, prokleti žid! kako me reže pod ramama ... ali nemaš kake dišave?
— Kaj pa misliš, vsaj že tako dišiš po rožnej pomadi.
— Nič ne de. Daj sem . . .
— Polil je pol steklenice za zavratni robec, v robec za nos, in v rokave.
— Ali boš plesal? vprašal me je.
— Ne mislim.
— Bojim se, da bom moral plesati s knežno mazurko — a ne znam skoro figure.
— Ali si jo že povabil na mazurko?
— Ne še . . .
— Le glej, da te ne prebite . . .
— Vsaj res! rekel je in udaril se po čelu. Z Bogom . . . grem jo čakat na peron. Uzel je kapo in odšel.
Čez pol ure odpravil sem se tudi jaz. Na ulici bilo je temno in prazno, okrog hiše, kjer bo ples, zbiral seje narod; okna so bila razsvitljena in veter donašal mi je glasove vojaške godbe na uho. bel sem počasi; bil sem žalosten . . . „Mar je", mislil sera, „moj jedini poklic na zemlji — razdirati tuje nade? Od kar živim in delujem, porabljala me je usoda za rešitev tujih dram, kakor bi brez mene nikdo ne mogel umreti in nikdo obupati! Jaz sem neobhodna oseba petega djanja; nehote sem že toli-
Ntso še zaceljene britke  rane, koje nam je usekala izguba dveh veljakov slovenskih, dr. Blfii-weisa in Jurčiča, in že — tako je dejal g. govornik — moramo izročiti črnej zemlji zopet zvesto dušo. Ni bilo in ne bode  ga  boljšega, blažjega, zvi-stejšega m oži, kakor je bi. umrli dr. Hočevar. Siovenci imajo etero  navado, da se  ob  prostih   urah zbirajo pod košato lipo, da se pogovore, posvetujeio iu tešjo, da rešujtjo tam važne svoje zadeve.   Pokojni bil je podobeu lipi.   Pod to žlahtno drevo je marsikateri prihitel tu prejel je dobri svet,  kakoršuega si je želel, dobil je tudi pomoč. Pokojni si ni izb.ral časa ali ure, vedno in  neumorno  jo   doaašal trpečemu človeštvu podporo, pomoč.   Zatorej  si je pridobil povsodi občno iu  neomejeno spoštovanje.   On je v viharnih časih  trdno, neomahljivo stal pod zastavo naroda, boril se je z besedo in peresom, in kjerkoli je bilo kako narodno podjetje, tam je bil najti mej prvimi podporniki in delalci tudi dr. Štefan Hočevar. Kaj je on storil za narod slovenski, to ve naro i sam, to pa tudi vedo sosedne države. Kar je stor.l za  slavjauski  napredek  sploh, to bode zlatimi črkami zabelježeuo v knjigi zgodbe naše in večni spomin ter hvaležnost ne bode nikdar izginila.
Po govoru Ur. Zamika je govoril na gomili v imenu Hrvatov g. di. Foluegovič. Naprosil smo tega gospoda, da nam obris govora doposlje, kajt njegove milo glaseče se besede v hrvaščini zaslužijo, da se jih svetu objavi v istem jenku, v katerem .-<> bile govorjene. Nadejamo se, da g. Foluegovič blagovoljno ustreže nasej želji, zato hočemo njegov govor naknadno objaviti.
Toliko  ie  rečemo, da   nijedno oko ui ostalo suho, ko sta dr. Folnegović iu dr. Zamik tako ži vobojno slikala prelepo življenje ranjkega.
Naj nam boue dovoijeno   navesti še nadpise, koje smo čitali na venčnih trakovih; večinoma tro bojudi, črnih m belih:
1. Vrlemu buditelju naroda slovenskega — ljubljanski Sokol. 2. Sokol hrvatski — bud.telju naroda. 3. Čitalnica mozirska — iskrenemu domoljubu. 4. Starosti Btajebkih Slovencev — pevski zbor ljubljauski. 5. Čitalnici* ljubljanska — Voditelju narod«. 6. M»*t.ca slovenska — svojemu lista-novniku. 7. Matica hrvatsku — staromu llircu. 8. Svojemu ustanovitelju — „Slovenski Narod". 9. Trg Mozirje — častnemu tržanu. 10. Posojilnica v Celji. 11. Svojtmu častnemu občanu — občina Št. Jur na j. ž. 12. Svojemu častnnnu tržanu — občina Vraniska.
13. Trg Gornji Grad — uepozabljivemu narodnjaku«
14. Seinem verdienstvoilen Mitgliedn — der Oillier Aerzte-Verein. 15. Čitalnica mariborska — starosti slovenskih domoljubov. Iu. Blagemu očetu — slovenski dijaki. 17. Preblagemu domoljubu — slovenski deželni poslanci. 18. Preblagemu narodnjaku — v spomin Braz-lovčani. 19. Občina Rečica — blagemu rodoljubu. 20. Vrlemu domoljubu—Trg Ljubno. 21. Gorniegradski okraj — hrabremu bojevniku. 22. Narodna Čitalnica v Celji — svojemu očetu.   25. Zbor Iječnikah Hr-
vatske in Slavonije — svomu začastnomu članu. 24 Landwirthscbaf(liche Filiale Cilli — in tiefster Ehr-tureht. 25. Svojemu podporniku — Savinjski Sokol. 26. Handelskrankenverein — Laibach. 27. Der Central - Ausschuss der k. k. steierm. Landvvirth-chaftsgesellscbaft — dem langjahrigen verdienstvoilen Mitgliede der Gesellschaft. 28. Občina Griže. 29. Požarna hramba — v Žalcu. 30. Velezasluže-nemu Sloveucu — domoljubi brežkega okraja. 31. Dr. Vošujak — zvestemu prijatelju. 32. Žalujoči sorodniki — iz Središča. 33. Ljubljencu naroda — Žalski trg 34. Svojemu prijatelju — rodbina Blei-weis-Tr-;teniški. 35. Voditelju in starosti Štajerskih Sloveucev — društvo „E linost" v Trstu. 36. Svojemu preljubljenemu očetu — otroci. Dem vielge-liebten Vater — die Kinder. 37. Svojemu vjernomu drugu -šemu prijatelja
pesni „Pozabljenim" zamenjal s koncem pesni „X« bregu".
— (Izpred sodišča.) Obravnava zaradi razrušenja nove cerkve v Bohinskej Bistrici trajala je danes do 2. uri popoluine. Razsodba objavila se bode danes ob 6. uri zvečer.
— (O morilca h žandarja Lengarja,) katere je obsodilo porotno sodišče na smrt, popraviti nam je, ker se občinstvo tolikan zauima za stvar, da zadeva še ui prišla v kabinetno pisarno. G. dr. Zarnik je kot zagovornik Bezlaja uložil 19. t. m. ničnost proti razsodbi ljubljanske porotne sod-nije. Proti ničnosti bode v prvi vrsti ugovarjati imelo nalog c. kr. državno pravdništvo ljubljansko iu potem pride vsa stvar pred najvišjem sodiščem v obravnavo.  Še le potem, ako jo  najvišje sodišče
Zagrebački Ilirci. 38 Najstarej- j odobri, predložila so bode razsodba na smrt pre-Anton Žuža. 39.   Die Beamten j svitlemu cesarju, da jo potrdi ali ne.
der Bezirkshnuptmarinschaft Cdli. 40. Neustraš-Ijivemu buditelju slovenskega Naroda — „Triglav" v Gradcu. 41. Otčinekomu prijatelju — dr. Josip Fon. 42 Nepozabljivemu prijatelju — Dotninkuteva rodbina. 43. Dem besten Leiter — J. Nuučič. 44. Nepozabljivemn — rodbina Sirca. 45. A. u. L. Sermage — aus DankbarUeit 46. Obitelj Lipold — svomu izkušenomu prijatelju. 47. Svojemu blagemu dobrotnika — katoliško podporno društvo v Celji. 48. Rodbina Vošnjakova.
(Konec prih.)
Domače stvari.
— (Tako velja!) Kakor poroča „Slovenski Gospodar' poslal je pred nekoliko dnevi centralni odbor kmetijske družbe štajerske celi kup izvodov „Kmetskega prijatelja" pođdružnioi v Trbovlje. A to je člane poddružnice po pravici razsrdilo, in izjavili so, da takoj izstopijo, ako se to še kdaj ponovi. Mi bi ah pa usojnli staviti še vprašanje, po katerem §. ssojib pravil je kmetijska družba štajerska oziroma centralni odbor opravičen, kolportirati politične liste, osobito po take, kt seje j o raz-per in razdraženoat mej narodom V
— ( —!!!—) Okrajnega glavarja v Mariboru, 'gospoda Pavića pl. Pfauenthala, ki je premeščen kot ! dvorni svetovalec v Zader, nasledova! bode sedanji
okrajni glavar v Radgoni, baron Hein, trd Nemec, slovenščine popolnem nezmožen. Nemci in nemškutitrji v Mariboru vriskajo od veselja, mi pa.
— (S. Gregorčičeve pesni v nemškem prevodu.) „Slavisehe Rundschau", priloga dunaj skej rReformi,a objavila je zopet v 7. številki od 15. februvarja Bledeče  pesni S. Gregorčič;? v nem škem prevodu:   BMojO srčno kri škropite", „Njega ni," rPozabljenim," „Moč ljubezni14.   Prevel jih je g. Ig. Kaš (I. K. VVienfried).   V 8  številki istega Časnika, ki je iznel 22   februvarja nahajajo   se zo pet tri od istega I. K. \Vienfrieda,  pesni so tele „Zaostali ptič,u  „V mraku," pNa  bregu". — Uri nila se je pri tem neljuba neprilika, da se je konec
— (Odbor pevskega zbora) ljubljanske Čitalnice vabi društvenike k zborovanju, ki se bo vršilo v soboto ob 8. uri zvečer v navadnih prostorih.
Razrušenje nove cerkve v Bohinjskej Bistrici.
V L j n b I j a n i 1. marca.
V včerajšnjem listu naznanili smo pričetek obravnave v tej zadevi, imena zatožencev, ki se imajo zagovarjati zaradi pregreška proti varnosti življenja po §, 335 kaz. zak. in imena sodnikov. Opomniti nam je, da je sedanji vodja c kr. deželne sodnije g. dr. Kapretz skrbel zato, da se ni v aodni|skej dvorani nabrala, kakor navadno, vsa sodrga ljubljanskega prebivalstva in rasni potepuhi, ki nemajo druzega posla, in da je bil pkriminai-doktorjemu ustop zabranjen, tako, da se je zbralo jako odlično občinstvo, kar popolnem in hvaležno odobravamo.
Iz jako obširnega zatožnega sp.sa objavimo sledeče:
Leta in leta se je že mislilo na zidanje nove župnijske cerkve v Bohinj skej Bistrici, in delale so se potrebne priprave. Meseca maja 1878. 1. pričelo se je zidati. Ustanovil se je v ta namen stavbeni odsek, na katerega čelo stopil je tamošnji župnik g. Mesar. Le-ta objavil je 25. maja 1878, c. kr. okrajnemu glavarstvu v Radovljici, da se je zidanje pričelo in to z opazko, da se bode zidanje izvršilo, ne da bi kak javni zaklad za stroške stavbe kaj donašati imel. 0. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici velelo je 28. maja 1878, naj se mu naznani voditelj stavbe, in 4. junija 1878 odgovorilo je žup-ništvo v Bohinjskej Bistrici, da je voditelj stavbe zidarski Mojster Andrej Bevk.
Uradno potrjenega stavbenega načrta takrat ni bilo, pač pa sta bila dva privatna načrta, katerih jednoga je narisal svak Bevka, neki Ambrožič, in kateri se je odlikoval s tem, da ne bi bilo treba peze zvonika naslanjati na zidane stebre, nego, da je zvonik stal na kamnemh stebrih. Po tem načrtu,
krat igral rolo izdajalca in rablja. Kakšen namen jma z menoj usoda V ... ali me je odločila za to, da skrbim za snov pisateljem meščanskih tragedij in družinskih romanov — ali pa pisateljem povestij „Biblijoteki dlja Otenija" . . . Čemu to premišlju jem V . . . Koliko jih je že sanjarilo, da bodo umrli kakor Aleksander Veliki ali lord Bjron, a vender so ustali celo življenje titularni svetniki! . . ."
Prišedši v sobano zamešal sem se mej moške in začel svoja opazovanja. Grušnicki je stal pri knežni, iu jej jako goreče nekaj pripovedoval; ona ga jele razmišljeno poslušala, gledala je okrog, položila svojo pahljačo pred usta; videlo se je, da jej je dolgčas, njene oči iskale so nekoga; splazil sem se po prstih za nju, da bi poslušal njijin pogovor.
— Vi me mučite, kuežna! rekel je Grušnicki : — strašno ste se preraenili, od kar vas nesem videl.
— Vi ste se tudi premenili, odgovorila je ona, obrnivši vanj bistri pogled, v katerem on ni umel Čitati tajnega posmeha.
— Jaz se spremenil? To biti ne more! Kdor je videl vas jedenkrat, nosi vedno v srci vašo podobo.
— Prenehajte . . .
— Zakaj danes ne marate poslušati tega, kar je vam uedavno in  tako često  bilo povoljno?. . .
— Znto, ker ne ljubim ponovljanja, odgovorila je in se posmehljala.
— Oh, kako sem se zmotil. Mislil Hem si neumnež, da mi ta uniforma daje pravico upati. . . A bolje bi bilo, da bi bil ostal v tem zaničevanem vojaškem plašči, kateremu se imam morda zahvaliti, da Bte se zanimivali vi za me . , .
— Res, vam je ta prosti vojaški plašč dosti bolje stal . ..
To minuto stopil sem jaz k njej in se jej poklonil ; polila jo je rudečica in rekla mi je hitro:
— Kaj ne, gospod Pečorin, da se je sivi plašč dosti boljši podajal Grušnickemu ?
— Jaz nesem vaših mislij, odgovoril sem: — v častniškej uniformi je mnogo mlajši.
Grušnickemu bilo jo to že preveč: kakor vsak deček bil bi rad star; on je mislil, da globoki sledovi strasti zamenujejo na njegovem obrazu sledi starosti. Pogledal me je jezno, udaril z nogo ob tla in odšel.
— Priznajte, rekel sem  knežui, dasi je jako
smešen, vender zdel se je vani nedavno jako inte-resanten ... v sivem plašči namreč? .. .
Grušnicki zasledoval je knežno ves večer, plesal je ž njo, ali pa njej naproti, gledal jo je, da bi jo bil kmalu predrl z otmi, vzdihoval, nadlegoval jo s prošnjami in očitanji.
Tega nesem pričakoval od ... od tebe, rekel je, prišedši k meni in prijemši me za roko.
— Česa ?
— Ti boš tedaj plesal 1 njo mazurko? vprašal me je z žalostnim glasom. — Ona mi je povedala.
No kaj pa je potem ? ali je to taka pregreha?
— Se ve da . . . Kaj tacega ue bil bi pričakoval od take koketke ... A se bom že maščeval za to.
— Jezi se na svoj plašč, ali pa na uniformo, kaj se znašale nad menoj ? Kaj mora ona zato, če jej uesi všeč?
— Zakaj mi je pa dajala nade V
— Zikaj si se pa nadejal ? Lahko si želimo in dvorjauimo komu — a čemu upati?
(l-hiljo prih.)
da so kamneni stebri stali drug na drugem, se je tudi zidalo in to je prouzročilo nesrečo, pri katerej je bilo ubitih sedem osob, mej njimi gospod kaplan Jerala, teško ranjenih pa štiri.
C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici poročalo je v tej zadevi c. kr. deželnej vladi, in ko je ta po-izvedela o stvari, izjavila je z odlokom z dne 17. junija 1878, daje vse dosedanje zidanje protipo-stavno, da imajo politične oblasti vso zidanje nad zirati, da se imajo načrti stavbe in stroškov predložiti deželnej vladi, in da se ima razpisati konkurenčna dražba, da se pri istej določi, koliko bode stroškov za zidanje. C. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici je zahtevalo, naj se dopošlejo stavbeni načrti, kar se je zgodilo. Doposlani načrti spoznali so se za slabe, nerabljive in pozvalo se je župništvo v Bohinjskej Bistrici, naj predloži boljše, popravljene načrte. Ob jednem pa je c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici, ko je prosil Andrej Bevk, naj se mu prizni obrt stavbenega mojstra, k čemur so mu manjkale vse potrebne postavno predpisane dolžnosti, odredilo, da se ima zidanje nove cerkvi ustaviti, zagrozi vsi, ako se ne izvrši ta ukaz, da bode treba plačati 50 gld. globe.
Dne 29. junija 1878. naznanilo je županstvo v Bohinjskej Bistrici, da je c. kr. inženir Konrad Grim v Kraoji prevzel vodstvo in nadzorstvo stavbe nove cerkve, kar Grim z lastnoročno podpisano ulogo na c. kr. okrajno glavarstvo v Radovljici naznanja. Dne 26. julija predložilo je županstvo od g. Grima za zidanje cerkve izdelani načrt. Dne 13. avgusta 1878. bila je koukurečna obravnava, in pri tej se je do ločilo, da se bode  zidanje nove cerkve zvršilo le z
godili so se važni dogodki, ki uplivajo na to, kako se sodijo poznejši. (Dalje prih.)
Zahvala.
O petin dvajsetletnici svojega službo vanja v Ljubljani iu o p e ti n tri le se 11 e t n i c i svojega učiteljevanja v obče so mi moji tovariši in prijatelji, moji siavni predniki, slovenski učitelji in učiteljice sploh in razna učiteljska društva kasali toliko ljubezni in naklonjenosti, katere bi se nikdar ne bil nadejal. Vem, da vsa tolika odlikovanja ne veljajo sumo meni, marveč vzvišeni stvari, kateri sem vedno želel zvesto služiti. To'ikanj nepri čakovane radosti ves presunjen obiavljam tu vsem svojim slavnim častite)jem in ljubeznivim prijateljem svojo iiHJpresrčnejšo zahvalo za toliko slavno časti ta nje.
V Ljubljani, dne 1. marca 1883.
Andrej Praprotnik.
Met o roloji en o poročilo.
(I3!-*1!1<"><1 fiViV.  HlOMOt!   j 31 II II ;i i-i j . )
Barometer: Srednje stanje barometrovo je bilo v pretečenem meseci zelo visoko, in sploh za 6'71 mm. nad norai tlom; znašalo jc namreč 74^*01 mm. iti je bilo 27 k rat nad-, le lkrat pa podnormalno. Najvišje srednje stanje, za 14.02 mm. nad normalno, je imel 21. tebru \ ari j; najnižje, za 7'48 mm. pod normalno, 1. febravarij' razloček mej maksimom in mini mom srednjega stanja je tedaj znašal 21*60 ram. Tudi Stanje sploh je bilo 7i»krat nad-, le .»krat. pa podnormalno, in sicer najvišje, za 14*18 mm. nad normalom, 21. februvarja zjutraj; najnižje, za 8'84 mm. pod normalom, 1. februvarja zjutraj ; razloček mej maksimom in minimum sploh je tedaj znašal 22-97 mm. Največji razloček v stanji jednega dne, za 416 mm., je imel 27. febravarij; najmanjši, za 0'lG mm. 8. febrnvaiij. —
Thermometer: Srednja temperatura pretočenega meBeca je znašala + ^"3° 0., to je za 25° C. nad normalom, in je bila iMkr.it midnorinalmi, lkrat normalna, 3krat pa podnormalna. NajviPja, za 7S° C nad normalom, je bila srednja temperatura 26. februvarija; najnižja, Bft 9*8° 0. pod normalom. 19. februvarija; razloček mej maksimom in mini
Zemlj. obe. avstr. 4Va0/o z'ati z.ist. listi . 116 „ 75
Prior, oblig. Eli?abetii.e zapad, železnice 98 „ 75
Pr or. oblig. Ferdinandove sev. železnice 104 „ 75
KreilitiiH srečke......100 gld. 171 „ 25
Kndolfove srečke.....10   „ 20 , 50
Ak' ije anglo avstr. banke .   .   120   „ 123 „ —
Trammway-društ. volj.  170 gld. a. v.    . 225 „ 50
Zahvala.
Ker mi ni mogoče povsodi osebno, se zahvalim po tem potu vsem onim, ki so mi mej boleznijo in pri smrti moje nepuzabljene hčerke
JUSTINE
skazovali na tako razne načine sočutje *>vojc; posebno čest. gospicam. ki so jo spn-mljevale in jej svetile na zadnje j poti, gg. pevcem za lepo na-groboioo in darilcem krasnih veneev; — vsem vkup le jedenkrat: Srčna hvala!
VŠkofjej Loki, dne 25. februvarja 1883.
(128) Matija Kump.
Zahvala.
Društvo „Leseverein" v Kamniku je  podpis.mej po-žamej straži darovalo znosek 119 gld. 40 kr.
Za ta veliki dar izreka se javna zahvala.
T=»rosto-vol5xi.si, i=o±Q,xii.a. straža, Kamnik, v 26. dan februvarja 1883.
Močnik, 1. r.,
(136) poveljnikov namestnik.
19krat pa podnormalna, in sicer najvišja, za 13*8° C, nad normalom, 23. februvarija opoludne; najnižja, za 4,6° C pod normalom, 20. februvarija zjutraj; razloček mej maksimom in minimum sploh je znašal tedaj lS^0 C. Največji razloček v Btanji jednega dne, za 14-4" C, je imel 23., najmanjši, za 0-8° C, 9. febravarij.
Vetrovi so bili v febravarij i nekoliko močnejši, kot v januvarji, »ploh so bili pa raznu severa in juga zastopani vsi in sicer največkrat, 27 k rat, „vzbod", 12krat „burja", 12krat „zahod"; lOkrat Jugozahod", po 8krat Jugovzbod-in „brezvetrije", 4krat „gorenjec".
Nebo je bilo vkljub visocemu stanju harometro-veinu le 18krat „popolnoina jasno", lkrat »deloma jasno", 62krat pa roblačno". —
Vreme je bilo z ozirora na število deževnih, oziroma snežonih ilnij ugodno, z ozirom na množico pale mokriue zelo ugodno; mesec jo imel namreč 7 deževnih, oziroma sneženih dnij, z 41-10 mm. mokrine
. ...   mom srednjega stanja jo tedaj znašal 10.1° C. Tudi tempe-
prostovolimmi darovi in da nema  niti patron, niti ratura 8p|oh j0 bila 65krat nadnormaloa, lkrat, normalna,
sploh kak javni zaklad, prikladati k troškom za zidanje cerkve.
Dne 8. septembra 1878. uročilo je c. kr. radovljiško okrajno glavarstvo popolni stavbeni načrt c. kr. deželnej vladi, katera je istega odobrila z odlokom z dne 8. decembra 1879. z nekaterimi pridržki, o katerih bodemo že še govorili. A mej tem (asom nadaljevala se je stavba cerkve pod vodstvom c. kr. inženirja g. Grima, kateri je podpiral in izdelal stavbeni načrt, uročen  c. kr. deželnej vladi."
Kako je bilo to vodstvo, kako daleč je segalo, kolikokrat je Grim stavbo ogledal, tega preiskava-nja neso mogla natanko določiti. To pa je gotovo, da je c. kr. inženir Grim, kot vrhovni vodja, bil zadnjikrat 3. avgusta 1879. pri stavbi cerkve, in da so bili takrat žo kamneni stebri izdelani in pripravljeni, da se postavijo. Da so se stebri rabili za pod stavo zvonika, to je bilo preziranje vladi predloženega načrta in tudi glavni ali jedini uzrok, kakor to izjavljajo zaslišani znanstveni izvedenci, da se je novo zidana cerkev podrla.
Zakaj so se namestu po načrtu c. kr. inženirja na svet ovan i h zidanih stebrov stavili kamneni stebri, o tem so izpovedanja dotičnih zatožencev in prič jako različna. To pa je gotovo in dognano, da so župnik Mesar, Andrej Bevk, posebno pa kamnosek A /man, bili jako zavzeti zato, da se zvrši stavba s kamnenimi stebri in da so bili v tem vprašanji mejsebojno po polnem sporazumljeni.
Gosp. župnik Mesar in Bevk trdita, da je bil inženir Grim, vsaj molče pritrjevajoč, tudi zadovoljen, da se postavijo kamneni stebri, kajti Grim ni, ko je bil zadnjikrat na lici mesta in ko ga je gosp. župnik Mesar naročito opozoril na pred cerkvijo ležeče stebre ter mu povedal kak namen imajo, ni-česa rekel, ni pregledal stebrov in sploh ničesar opazil, da se postavijo in se tako predrugači predloženi črtež. Inženir Grim to po polnem resnično trditev sicer zanikava in naglasa, da se je napram j župniku Mesarju izjavil, da ne more nikakeršnej i prenaredbi stavbenega načrta pritrditi, katero izpo-vedbo zavrača gosp. župnik Mesar odločno, pritrjava jej pa priča 141etni sin inženirja Grima.
Kakor izpovedavajo priče, postavila se je prva' vrsta stebrov v cerkvi  meseca septembra  1879. in misliti se mora,  da se je druga vi sta stebrov po- i stavila, ko se je 1. 1880. zidanje uadaljevalo. Mej temi odločilnimi odredbami stavbenega vodstva do-
ID-cLi^-Sujslsa. "borza.
dne 2. marca.
Papirna renta..........78 gld
Srebrna renta ....       .   .    . ,
Zlata renta........ •
5°/0 marčna renta........
Akcijo narodne banke . ....
Kreditne akcije...... .   . 318
London . .....
Srebro .   . ......
Napol. ..........
C. kr. cekini . ......
Nemške marke .....
4°/0 državno srečke iz 1. 1854   250 gld Državne srečke iz 1. 1864. 100 „
4% avstr. zlata renta, davka prosta.
Ogrska zlata icnta 6°/0......
4°/
St. Rupertska občina na Dolenjskem išče
ki je zmožen slovenščine in nemščino, z letno plačo 160 gld.
JOSIP KOKALJ,
barvar v Kropi (s. p. Poduart),
se priporoča (130—1)
za barvanje vsakeršnega blaga
v raznih bojah, za prodajalnice in za domačo rabo, ter izdeluje najsolidneje in po najnižjih cenah, prodaja tudi razno barvano blago, zlasti platno stanovitno višnjeve barvo.
Hiša,
pripravna za vsako kupčijo, s peterimi sobami, z vsemi potrebnimi shrambami, z dvema kletima, z vsem gospodarskim poslopjem, z zemljiščem in gozdom vred, se zaradi druž-binskih uzrokov proda. Natančneje se izve: Ii. S., Nova Vas pri Rakeka. (114-3)
5°/0 štajerske zemljišč, odvez, oblig.
Dunava reg. srečke 5°/0
100 gld.
78 gld. 40			kr
78	n	60	_
97	»	50	„
93	r	20	n
826	n	—	n
	H	50	n
119	■	75	n
	n n	48«/.	n rt
5	n	64	T)
58	n	50	»
118	m	40	n
97	n rt	50	n n
119	n	90	n
89	n	55	n
87	n	45	j)
103	D	—	a
115	fi	—	»
I so odda na 3 do 6 let proti jako ugodnimi pogoji tako zvana Š*luler-j«'V» produ talni e* s skladiščem, kletjo in dvema sobama v Blosirskcin trgu na spodnjem Štajerskem. — Več se izve pri lastnici 91. Mrtuler v lllozir)!
do konec marca t. 1. 1123- 2)
Umetue (574—52) X
:zobe in zobovja!
postavlja po najnovejšem amerikanskem zistemu v r.latu. viilliMiiilti ali eelulojldu brez bolečin. Plombira ■ zlatom itd. Zobne operacije izvršuje popolnem brez bolečin
t zobni zdravnik A. Paichel,
+ poleg Hrndeckega mostu, v I. nadstropji. +
B
C GT>»
n      flj C: H,    B I —* • «_
n> i
trr: s • • •« S
■»
B tf
i
B c
c 1 c
1
B
9 e
3
as
<
c ..
n s;
*t c:
*-< a
ti
a ° 9 5
I r
w I
3 2
w 2-
n
§ J? K «
Se
I '
i'
rs DO o" a
-c
3.
a, Pa
J* 's ©
B *S*B
CA.
g B"
to
(V n
rjo
h. n n
B M
£ c
M
3 N*
H
a
"CT©ta*ia.o-<rljeiio 1858.
Na dunajskej svetovnej razstavi 1. 1873. odlikovano z medalijo za napredek in v Linci s sreberno medalijo 1. 1875. Kraj za naro rp vanje vezenine od zlata in cerkvenih para men to v.
Prec*a»titcj duhoi st-ini!
Štefan Berlyak,
meščan, izdelovalec cerkvenih pa-ramentov,
priporoča se za izdelovanje vseh vrst cerkvenih del, kasul, pluvljalov, baldahi-nov, mrtvaških prtov, oblačil za cerkve-nike In ministrante, cerkvenega perila, kakor tudi duhovenske obleke, abeesklh sukenj, reverend, kosmečkov itd.
Karolina Berlyak
priporoča se za vezenjo od  zlata in svile:
Kasule, baldahine, mrtvaške prte, stole, bandera, zastave za pevska in veteranska društva.
Oruali se voljno sprejemajo za apliciranje.
(ina vi *i •   Vesnino, za katere se daje tudi tvarina, se prevzamejo za mon-\»|F«l/jK<t .   tiranje, in bo bodo najakrbn<ye izvršile; na vsako vprašanje se takoj odgovori.
(184-1)
WIETV.
Fabrik und Niederlage: Stadt, Grtinangergasse Nr. 12,
V i H-rt- 1 iN   der   St*»HtNH*-llUl«l«'ll-< HNN«'-
l/dateii in odgovorni urednik Makao Armič.
Lastnina in tisk „Narodne tiskarne".