Naj večji slovenski dnevnik v Združenih državah Vejja za vac leto - . . $6.00 Za pol leta ..... $3.00 Za New York celo ieto - $7.00 Za inozemstvo celo leto $7.00 GLAS NARODA ■»-■ &s3t—"tifr '"'-j i" 7 ■ m ■ —ii i ( List slovenskih delavcev v Ameriki. TELEFON: CHELSEA 3878 Entered as Second Claw Hatter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congreaa of March 3, 1879 NO. 184. — ŠTEV. 184. NEW YORK, WEDNESDAY. AUGUST 7. 1929. — SREDA. 7 AVGUSTA 1929. The largest Slovenian Daily in the United States. □ Issued every day except Sundays and legal Holidays. 75,000 Readers. n TELEFON: CHELSEA 3878 VOLUME XXXvn. — LETNIK XXXVII. 58 STRAJKARJEV MRTVIH V BOJU Z VOJAŠTVOM NA STOTINE RANJENIH V LUPENY PREMOGOVNEM OKRAJU NA ROMUNSKEM RAZKOŠNA ZRAČNA LADJA Strajkarji, ki zahtevajo višje plače, so zasedli elektrarno in prekinili električni tok, da je bil ves o-kraj v temi. — Delavcem v rovu je pretila velika nevarnost. — Boji so trajali ves dan in se bodo nadaljevali. BUKAREŠTA, Romunska, 6. avgusta. — V Lupeny premogovnem okraju je prišlo danes do vročega boja med vojaštvom in štrajkujočimi pre-mogarji. Oseminpetdeset premogarjev je bilo usmrčenih, na stotine pa ranjenih. Boji so trajali ves dan in vso noč ter se bodo danes najbrž nadaljevali. Premogar-j ji so zaštrajkali, ker jim družba ni rotela zvišati plače. Ponoči so se strajkarji polastili elektrarne ter prekinili električni tok. S tem so spravili v veliko nevarnost delavce, ki so delali v rovu. Ves okraj je bil v temi. Boji so se začeli danes zjutraj, ko je dospel v etavkarski okraj državni pravdnik z vojaštvom. Vsa njegova prigovarjanja za mirno uravnavo spora so bila brezuspešna. Zaenkrat se še ni dalo dognati, kdo je oddal prvi strel: strajkarji ali vojaki. Po prvem spopadu je obležalo dvanajst premogarjev mrtvih. Do večera je znašalo število mrtvih oseminpetdeset. Poročila iz Lupeny okraja pravijo, da je štrajk lokalnega značaja ter da ga niso izzvali komunisti. Pogajanja med delodajalci in delavci so se že precej časa vršila. Gospodarji so ugodili vsem zahtevam, edinole plač niso hoteli zvišati. To je bila pa poglavitna zahteva premogarjev. Premogovnik se nahaja v ozemlju, ki je prej pripadalo Madžarski. Zadnja poročila pravijo, da so začeli žandarji streljati na premogarje, ko so se bližali elektrarni, Kmalu nato je stopilo vojaštvo v akcijo. Na Roosevelt letalnem polju so te dni preizkušali aeroplan. ki je čudo modeme tehnike. V njem je prostora za osemnajst oseb. Gornja slika nam kaže aeroplan pred poletom, spodnja pa njegovo notranjščino. Gonita ga dva conqueror motorja, kojih vsaki proizvaja 635 konjskih sil. Ponoči so notranjščina izpremeni v pravi Pullman z dvanajstimi posteljami. N? • ■ je na razpolago voda umivanje, kuhinja, prostor za prtljago itd. Aeroplan bo vršil redno potniško službo med New Torkom in San Kran-ciscom. SODNIKI SO DOSTI PREVEČ POPUSTLJIVI ČUDEŽNO PROF. SN00K OZDRAVLJENJE PRED POROTO Možak, ki je bil paralizi- Državni pravdnik je za-ran, je lil ozdravljen, ključil svoj slučaj proti ko je skušal izvršiti sa- ohijskemu profesorju, ki momor. — Paraliziran j e usmrtil študentko je bil pet let. Theoro Hix. Načelnik Efficiency urada Združenih držav pravi, da bi bile ameriške kaznilnice že zdavnaj prenapolnjene, če bi bi-1 i sodniki male bolj strogi. P0V0DENJ V ARIZONI STARA MAURETANIJA PORAZILA LASTNI REKORD IZ LETA 1911 WASHINGTON. D. C., 6. avgu-sat. — Herbert D. Brown, načelnik efficiency urada, je izjavil, da bi bile ameriške kaznilnice in ječe že zdavnaj prenapolnjene, če bi ne bili zvezni sodniki tako popustljivi, ko obsojajo kršilce osemnajstega amendmenta. Brown je dokazal, da je v zveznih sodiščih največ prohibicijskih sluoajev, da pa je odstotek obsodb sorazmerno majhen. beta 1926 je bilo 68 odstotkov obsodb v zveznih sodiščih radi kršenja prohibicijskih postav, bila sta pa le dva odstotka kršilcev obsojena. Značilno je, da je dosti več obsodb izrečenih radi kršenja postav, ki prepovedujejo omamljiva sredstva. FRANCIJA IN NEMČIJA NA KONFERENCI Francoski ministr. predsednik Briand in Strese-mann sta pri otvorjenju haaške konference poudarjala odvisnest Nemčije in Francije. NAJNOVEJŠA DIPLOMACIJA ANGL. VLADE Angleška delavska vlada skuša z osebnimi pc govori uravnati razne mednarodne diference. — Uspeh egipčanskega ministrskega predsednika. EANTA Cftuz. 6 avgusta. — Od- j vernik Amandus Paulson se je poskušal na več načinov usmrtiti, ker je bil paraliziran. Dosegel pa I je to, česar niso mogli doseči zdrav- 1 niki tekom zadnjih petih let. Paraliziran je bil na nogah in rokah. Izza časa. ko ga je povozil avtomobil pred petimi leti, ni mogel več hoditi ter si je skušal včeraj vzeti življenje. Najprej si je prerezal z mesarskim nožem vrat, nato pa je odprl plin in slednjič legel v kopalno banjo ter čakal, da mu bo odtekla kri, da se bo utopil ali pa zadušil. Predno je umrl, so ga pa slučajno našli. Nezavestnega so odvedli v bolnico. Ko se mu je vrnila zavest. je spoznal, da lahko uporablja roke in noge. Rekel je, da se ni v življenju nikdar boljše počutil •er aa hoče živeti. Zdravniki so dodali. da bo okreval. COLUMBUS, Ohio, 6. avgusta Državni iravdnik je izbral ves do-kazilni materij al proti profesorju dr. James Snooku, ki je obdolžen umora Theore Hix. Danes bodo začeli zasliševati priče, ki bodo pričale v njegov prilog. Zaslišane bodo osebe, ki Dodo pričale o njegovem značaju. Med njimi se nahaja Miss Marion Myers, ki trdi, da je bila prijateljica Theore Hix. Državni pravdnik ni hotel razkriti svojih načrtov, vendar pa je postalo jasnor da je opustil vse napore, dL. bi se še naprej opiral na Snookovo pisano priznanje. Državni pravdnik ima vse potrebne dokaze, da je bila Miss Hix umorjena s kladivom in žepnim nožem dr. Snooka. Snook je priznal umor dvema časnikarskima poročevalcema, ki bosta tudi pričevala za državno pravdništvo. DVANAJST RANJENIH Ob oni priliki je Snook izjavil, da je Hixovo umoril, ker mu je zapretila, da ga bo izdala njegovi V VZPENJACI V nekem šestnajst nadstropij visokem poslopju v New Yorku je planila včeraj zjutraj vzpenjača iz desetega nadstropja v globino in dvanajst oseb je bilo ranjenih pri tem. Dva ponesrečenca so morali prevesti v bolnico. Napredovanje v policijski službi. Vsled velikih nalivov se je porušil nasip. — Prebivalci s o zbežali n a varno, a na stotine glav goveje živine je utonilo. rekord je bil 676 mi]j Kapitan "Maruetanie Radijska poročila, ki so dospela v urad Cunard črte, so javila, da je " Mauretania" porazila svoj lastni rekord, ko je prevozila v enem dnevu 680 navtičnih milj. Prejšnji LAS VEGES, Nev., 6. avgusta. — i Vsled silnega naliva se je zrušil j Littlefield nasip v Arizoni, ki se nahaja nekako sto milj od tukaj. Ljudje so se pravočasno rešili. Pobegnili so v višje ležeče kraje. Utonilo pa je več sto glav goveje živine, ko Je pridrla voda skozi vasi ter pokrila celo dolino. Vsled po-vodnji je bila prizadeto tudi mesto Bunkerville. Cesta, vodeča v Los Angeles, je poškodovana. V Californijl ln Nevadi je zahtevala povodenj troje žrtev. Strojevodja Qulnn in njegov kurjač sta bila usmrčena, ko je padla lokomotiva z mostu v bližini Baker, Ca!. —,----- -------je upal dobiti nazaj prvenstvo, katero je imel tekom vseh teh let a glavni inžinir Cockburn ni bil tako odločen, ko je parnik zapustil prejšnji teden New York. HAAG, Holandska, 6. avgusta. — Zastopniki Francije in Nemčije, dveh najbolj močno prizadetih držav v svetovni vojni so stali daises na istem govorniškem odru pri o-tvorjenju reparacijske konference ter izrazili svojo dobro voljo in medsebojno prijateljstvo. Aristide Briand, francoski ministrski predsednik in zunanji, minister, je odgovoril pozdravu nizozemskega zunanjega ministra, nakar mu je sledil Gustav Strese-mann, sijajni nemški govornik ii zunanji minister. Stresemann je poudarjal, da m bodo razprave konference izključno ekonomskega in finančnega značaja, temveč tudi velikega političnega pomena. • — Posledica te konference bi morala biti nova svetovna ekonomski $500,000, nekako polovico stroškov i orijentacija. — je rekel. — Vsi pri ZEPPELIN BO DOBIL ZA POLET OKOLU S500.000 LAKEHURST, N. J.. 6. avgusta. Pristojbine za prevoz potnikov, pošte in tovora na svetovnem potovanju "Graf Zeppelina" bodo prinesle nemški zračni ladji nekake Cunard črta je izdala pol mili jona dolarjev, tekom pretekle zi- j me, da izboljša "Mauretanio". ko! se je pripravljala, da se bori za pr-i venstvo z • Bremenom". njene konštrukcije. Potniki bo- j do plačali za osemnajst prostorov, ki so na razpolago, po S9000 ali sku- j i pa $162,000. Več kot polovica pa bo ! odpadla za prevoz pošte Ln tovora. > glede katerega je rekel dr. Ecke- ' | ner, da je dosti bolj dobičkanosen kot pa prevažanje potnikov. zadeti bi se morali združiti k no vemu sodelovanju na temelju ena kosti, bratstva in suverenosti na rodov, ki so se udeležili velike svetovne vojne. Odvisnosti. ki~sta jc deležni Nemčija in Francija, mora biti konec. LONDON. Anglija. 6. avgusta. — Proučevalci mednarodnih zadev j zasledujejo z veliko vnemo nove angleške delavske vlade, ki se peča z novo vrsto diplomacije. Ta nova diplomacija tiči v tem, da skušajo diplomati uravnati mednarodne diference petom cele serije osebnih I pogovorov ne pa potom tradicijo- 1 nalne formule javnih konferenc, ki bi sledile oficijelni korešpondenci. To novo vrsto diplomacije so pre- ' izkusili laboriti prvič, ko so se vršila posvetovanja med angleškim ! zunanjim ministrom Arthurjem ■ Hendersonom ter sovjetskim poslanikom v Franciji Dougolevskim glede možne obnovitve angleško-so-vjetskih odnašašev. Henderson se! je nato na dolgo pogovarjal z Mah- • mud pašo egipčanskim ministrskim predsednikom glede angleško-egip- : čanskega problema. Posvetovanja so bila uspešna^ tako za Egipt kot za Anglijo. SOVJETSKI AEROPLAN PRISTAL V BERLINU BERLIN. Nemčija, 6. avgusta. — Ruski sovjetski aeroplan "Wing", je danes pristal na Tempelhofer aerodromu ter bo najbrž odletel še danes naprej proti Moskvi. Ustavil se je v vseh evropskih glavnih mestih. M. Sarsar, načelnik ruske civilne zrakoplovne službe, je rekel, da je zadovoljen z u-spehorr. poleta. Policijski komisar Whalen je včeraj že drugič v enem tednu povišal drugo skupino detektivov v priznanje dobre službe. Štirje detektivi drugega razreda so napredovali do prvega razreda in 22 od tretjega razreda v drugi razred. V prvi polovici meseca septembra bo otvorjena na Broome cesti detektivska šola. Za šolo so preuredili neko staro poslopje. Štacijski rezervni sistem je bil odpravljen. Dosedaj so moraii policisti po osemurni službi spati na postaji, če so pripadali reservi. Te reserve pa bodo nameščene s posebnimi oddelki, ki so bili posebej izurjeni. DENARNA NAKAZILA Za Vaše ravnanje naznanjamo, da izvršujemo nakazila v dinarjih in lirah po sledečem ceniku: Dia v Jugoslavijo 1 i | v Italijo 600 « 9.301 i Lil toe $ ».7» 1,000 ........ $ 18.40 j " soo $11.,it S,600 ..... $ 46.76 i " 300 $16.81 6,000 $ 90.60 j «t 600 ... $27.4C 10,000 ........ $180.00 ! « i000 ..... $64.21 ADVERTISE in "GLAS NARODA" DOLAR V PASJEM ŽELODCU GREAT FALLS, Mont,, 6. avgusta. — Na tukajšnji kliniki so u-spešno operirali psa, ki je imel v želodcu srebrn dolar. Dolar so izročili lastniku, pes je pa kmalu po operaciji okreval. SODBA V CLARKOVEM PROCESU PRELOŽENA MRS. GIFFORD LOČENA V RENO RENO, Nevada, 6. avgusta. — --j Mrs. Florence Giffard je bila v^e- Soglasno s sklepom zborovanja raj popoldne ločena od svojega mo-upnikov falirane tvrdke Clarke ža Walter S. Gifforda, predsednika Bros., se je oglasila včeraj pri okr.; American Telephone & Telegraph pravdniku Tuttlu delegacija, da ; Company. Kot vzrok za razporoko naprosi za preložitev obsodbe, ki je navedla tožnica nesporazum. Izje bila določena na sredo. S- tem javila je, da se njen mož preveč upajo razkriti nove sklade, ki bodo prišli v korist upnikom. udajal svojim poslom ter pri tem zanemarjal svojo družino. 24 OTROK JE REŠILO OČETA BALTIMORE. Me., 6. avgusta. — | George McCann, oče štiriindvajse- I tih otrok, je bil danes izpuščen po zaslišanju glede kršenja prohibicijskih postav. V svoji izjavi je rekel McCann, da jo vzredil štiri in dvajset otrok, j ki so še vsi živi. On je star 63 let.' j. i ■ — Mož, ki toliko stori za svojo domovino, zasluži nekaj obzirnosti in vsled tega vas oproščam, — je , rekel zvezni komisar Abersrombie. j Odločil je, da je bil pogon na dom : McCann a nepostaven, ker so pro-j hibicijski agenti priznali, da niso j imeli potrebnega preiskovalnega i povelja. _ Stranke kt nam naročajo izplačila v ameriških dolarjih, opo earjamo, da *mo vsled sporazuma t naiim cvetam r *tar*w kraju v *tanu znižati pristojbino za taka izplačila .1*?, ki Pristojbina znaša sedaj za izplačila do $30._ 60c; za $50 — $1; za $100 — $2; za $200 — $4; za $300 — $6. Za izplačilo »ečjih meako* tot guraj naieueuo bodi«* t liLaarj^ iirah ali dolarjih dovoljujemo ie bolj*e pogoje Pri velikih naka ullfc priporočamo, da s* poprej t oait, jporununrt« fled' ruAir r.ikul' a. »zračila f*0 po*t» so repno izvmcna v ovih oo ▼ rch tkdh > NUJNA NAKAZILA IZVRBVJttMO PO CABLE LETTER Z A FR18TOJBTNO 75c SAKSER STATE BANK %2 COBTLANJ^T STREET, NEW YORK. H. T TtUvkon*: Bareiof 0990 -GLAS K A K O D A" NEW YORK, WEDNESDAY, AUGUST 7, 1929 The LARG EST SLOVENE DAILY in U. S. A. ' i«itlihiii>ll8iilift)MIBMiai L "Glas eeibishs: Slovaška lifa v Jugoslaviji. Centrala organizacija v Jugoslaviji naseljenih čehoslovakov je bila doslej Čehoslovaška zveza. Slovaki v Jugoslaviji so pa sklenili u- Place of business of the corporation and addresses of above officers: stanoviti svojo Ugo, ki bi nastopa-'-£16 W. 18th Street* Borougb of Manhatan, New York City, N. Y.jj la v imenu vseh v Jugoslaviji naseljenih Slovakov. :'uni!uuiuwn>: - -p"""1"'" rjr - ;,"ir— Owned and Published by SLOVEN1C PUBLISHING COMPANY (A Corporation) Prank Sakser, President Louis Benedik, Treasurer Zanimivosti iz Jugoslavije, "GLAS NARODA (Voice of the People) Issued Every Day Except Sundays and Holidays. Za celo leto velja list za Ameriko Za New York za celo leto _______$7-00 in Kanado ........ ______________£6.00 Za pol leta -------------------- ______.$3.50 Za pol leta ............ .......................$3.00 Za inozemstvo za celo leto ........$7.00 Za četrt leta ________ .......................$1.60 Za pol leta ............................ ......43.50 Subscription Yearly $6.00. Advertisement on Agreement. 'Glas Naroda" izhaja vsaki dan izvzemši nedelj in praznikov. Dopisi brez podpisa in osebnosti se ne priobču je jo. Denar naj se blagovoli pošiljati po Money Order. Pri spremembi kraja naročnikov, prosimo, da se nam tudi prejšnje bivališče naznani, da hitreje najdemo naslovnika. "GLAS NARODA", 216 W. 18th Street, New York, N. Y. Telephone: Chelsea 3878 nrnzaomsmBBMai HAAŠKA KONFERENCA V ('-era j s»» jo sestala v Haagu, nizozemskem glavnem mestu, mednarodna konferenca, ko je naloga je vdejstviti Youngov nac'i't. Stvar ne ho tako lahko kot je bila pred petimi leti, ko je v Londonu par državnikov brez vsakega resnega premisleka odobrilo priporočila Dawe-sovega odbora. Parlamenti prizadetih o tako zlepa odnehal. Nadalje hoče imeti odškodnino plačano v gotovini, ne pa v blagu. Po njegovem mnenju je v Angliji še preveč nezaposlenih in vsledtega Angliji ne kaže, da bi nemško blago izpodrivalo njene izdelke. Odločno se bo proti vil tudi ustanovitvi svetovne banke. < e bo pa navzlic temu ustanovljena, bo zahteval, da ho njen centrum v Londonu. V splošnem pa upa Snowden, da bo konferenca navzlic temu uspešna ter da bo mogoče položiti trden temelj za r šitev vseh perečih vprašanj. V ozki zvezi z reparacijskim vprašanjem je rešenje problema glede izpraznitve Porenja. Predsednik nemške državne banke Schacht bo stavil to za pogoj. Škoda je le, (la je čas haaški konfemci kratko odmerjen, ker bodo morali iti državniki že prihodnji mesec v Ženevo na zborovanje Lige narodov. Nekatere slovaške skupine v Jugoslaviji se pa najbrže ne bodo pridružile ncvi organizaciji, ker smatrajo, da bo s tem oslabljena Čeho-slovaška zveza, ki je doslej v splošno zadovoljstvo zastopala interese v Jugoslaviji bivajočih Čehoslova-kov. Dve smrtni nesreči. V občini Nova Bukovica okraj Slatina v Slavoniji sta se pretekle dni pripetili dve smrtni nesreči. 38. letni posestnik Mi j o Brače vič je pri mlacJvi po nesreči prišel pod kolesa mlatilnice, ki so mu zdrobila glavo. Nesrečne. je bil takoj mrtev. Pokojni je bil oče treh otrok. — Istega dne je v greznici utonil 3-ietno otrok Katarine Bajer- jeve. Nedeljski izlet v smrt. V bližini Zagreba se je pripetila težka nesreča. Pri Velikem Trgo-višču se je hotel neki motociklist ogniti nasproti prihajajočemu av-tomobiu, pa ga je prepozno opazil in se zaletel vanj. Pri karambolu se je motor popolnoma razbil, nesreča pa je zahtevala tudi človeško smr' V motooiklu so se namreč void! upograf Kari Šteiner iz Zagre-V „ in njegovi znanki, sestri Etika ji Sonja Gmuender. Sonjo je vrgle v loku iz prikolice in priletela je z glavo naravnost na kamen tako da je obležala na mestu mrtva, do-čim je bila njena sestra težko ranjena. Šteiner je bil samo lažje poškodovan, potniki v avtomobilu so pa odnesli zdravo kožo. Avtomobil sam je bil tudi precej razbit in ni mogel nadaljevati vožnje. Šteiner j a in Etiko Gmuender so prepeljali v bolnico, kjer so zdravniki ugotovili, da ima mladenka zlomljene roke in noge in težke notranje poškodbe. Nova ureditev muslimanske cerkve v Jugoslaviji. V ministrstvu pravde se izgotav-lja zakonski načrt o muslimanski verski upravi. Po tem zakonskem načrtu bo muslimanska verska u-prava urejena na enotni podlagi za vso državo. Sedež vrhovne muslimanske verske uprave bo v Beogradu. S tem bosta odpravljeni dosedanja vrhovna muslimanska u-prava v Sarajevu (z Reis-el-u!e-momi in vrhovni muftija za Južno Srbijo, ki je imel doslej svoj sedež v Beogradu. Kakor znano, je dosedanja muslimanska uprava zo Bosno in Her-cergcvno z Reis-el-ulemo v Sarajevu podpirala bivšo JMO ter v do-, bršni meri pripomogla do tega, da j se je ta plemenska in verska stran-1 ka v nasprotju z jug. nacijonalni-mi ideali ohranila tudi v jug. novi državi ter igrala celo prav vidno ' čeprav ne baš posrečeno vlogo ta-■ ko v Bosni in Hercegovini kakor v Krvava osveta v Slavoniji. V selu Vrbovljani pri Novi Gra-diški se je te dni pripelil žalosten slučaj krvne osvete. Na seljaka Tu-rudiča je streljal seljak File Špa-novic in ga smrtnonevarno ranil. Vzrok je bilo krvno sovraštvo. Vi vlada med obema rodbinama. L. 1922 na namreč Turudič in njegov brat streljala na. Španoviča in ga težko ranila. Orožniki so Španoviča prijeli. Arnavti ubili jug. orožnika? V Tuzi v Črni gori je bil te dni na zavraten način umorjen orož-niški narednik Radivoj Ša rano vič. Neznani napadalci so oddali nanj v pisarni, kjer je bil zaposlen, pet strelov. Orožnik je bil takoj mrtev. Atentatorjev orožniki še niso mogli izslediti. Oblasti ih prebivalstvo je prepričano, da je .zločin delo razbojniških Arnavtov. Velik požar v Novem Sadu. V tvomici za konzerve, katere lastnik je Dojka Dundjerski v Novem Sadu. je pretekle dni izbruhnil požar, ki se je naglo širil. Goreti je začel oddelek za kavo. Prihiteli so tvorniški, mestni in prostovoljni gasilci, ki so ogenj s težavo pogasili. Skoda znaša okoli 300.000 Din. Umor iz osvete. V Nikoliku pri Vel. Bečkereku je zvečer neznan zkxinec za vratno ustrelil posestnika Nikolo Na j a. Zadel ga ji? v glavo m je bil nesrečnež takoj mrtev. Baje gre za čin osvete. Zračni promet Beograd-Skoplje-Solun. Francoska sodba o politični situaciji v Jugoslaviji. "Temps ' je prinesel o vladi generala Živkoviča uvodnik, v katerem pravi med drugim: Pred šestimi meseci je bila rzzpu-ščena Narodna skupščina in vrši sedaj vodstvo vseh poslov vlada, ki ji predseduje general Pera Živko-vič. Nova vlada je odgovorna samo kralju. V času. ko je strankar-karska borba globoko pretresala kraljevino, ko je nasprotje med Srbi in Hrvati prepogosto motilo in preprečevalo vsakršno parlamentarno akcijo, jo morala beograjska vlada prebroditi mnogo težav, ki so izvirale iz notranjega po • loža j a da bi mogla praktično delovati v zunanji politiki. Okolncsti. v katerih so se morale ratificirati nettunske konvencije, so bile sila značilne za ta položaj. Sedaj ni več tako. Vlada lahko prevzema vsako odgovornost, ker ni treba več računati s pritiskom med seboj pobijajočih se stran;:. Res je. da sedanjega režima ni mogoče smatrati za definitivnega in se opravičuje v toliko, da je treba sedaj Jugoslavijo razbremeniti t s položajem, v kater^a ga je pahnila srbsko-hrvatska rivaliteta in nesposobnost strank, da omogočijo kontinuiteto zdrave notranje in zunanje politike s pomočjo vlade, ki bi v normalnih razmerah sodelovala z narodnim predstavništvom. Sedanji režim ima nalogo, da pripravi novo ustavo, ki bo jamčila za politično edinstvo jugoslovanske države, toda tako. da bi v bodoče ne bilo podvrženo vplivu in pritisku notranjih kriz. V toku prvih šest mesecev svojega obstanka je vlada generala Živkoviča jasno pokazala svoje miroljubne tendence. ki vodijo tudi njeno zunanjo politiko. Odmev intervencije Burova rizu. v Pa- Te dni je bil vzpostavljen redni zračni promet na progi Beograd-Skoplje. V teku so pogajanja z grško vlado, da bi se ta proga podaljšala do Soluna s tem, da bi Grčija med Skopljem in Solunom vzdrževala svojo progo. Istočasno se vr-še pogajanja z avstrijsko zračno-^remetno družbo v svrho uvedbe i cdnega prometa na progi Dunaj-Gradec-Zagreb. V merodajnih krogih upajo, da bo na ta način še teše tekom letošnjega leta vzpostavljena direktna proga Dunaj-Beo-grad-Solun. Zverinski stariši. Pri nekem bogatem subotiškerr. Pariški tisk z naraščajočo pozornostjo spremlja dogodke na ju-goslovansko-bolgarski meji ter posveča napetosti med Jugoslavijo in Bolgarijo vso pažnjo. V nemali meri je to posledica nedavne intervencije bolgarskega zunanjega ministra Burova, ki je hotel s svojim korakom pri francoskem zunanjem ♦■"inisiru popraviti tla za bolgar-sko akcijo na septemberskem zasedanju Dritštva narodov. Korak Burova je vzbudil več'o pszcmosl kakor vse kaže. je imel baš nasprotne posledice, kakor jih je želel Burov. Ves francoski tisk jc namreč začel sedaj pozorneje motriti dogodke na Balkanu in ie prišel. objektivno ocenjujoč podana dejstva, do drugih zaključkov, ka-kakor pa oo morda ,'šeč bolgarskim krogom. O tem priča tudi obširni članek ki ga objavlja "Journal des Debates'* izpod peresa Augusta Gau-weina. V svojem članku Gauwein predvsem ugotavlja, da incidenti na jugcolovansko-bolgarski meji u v Južni Srbiji kljub dokazani miroljubnosti jugoslovanske vlade in kljub zatrjevanju Burova o debri volji Bolgarske neprestano množe Fo sodbi pisca pada vsa odgovornost za to stanje na macedonski revolucionarni odbor ki uživa podpor. bolgarske vlade, s koje vednostjo se vrše vsi vpadi na jugoslovansko o-zemlje. Razmatrajoč skiepe pirot.»ke konference, nadaljuje Gauwein. pa bi biia rešitev vsega spora dokaj enostavna, če bi šlo samo za vzpostavitev normalnih odnašaj e v na meji. Toda v jugozapadnem dtlu Bolgarije obstoja cela pokrajina, kjer so absolutni gospodarji macedon-stvujušči. Ti ljudje, ki se medsebojno more, imajo edino : Kupno željo in cilj, da zagospodarijo tudi nad jugoslovanskim delom Macedo-j nije. V tej svoji želji se ne strašijo Dom kulture in tiska" v Beogradu, j nikakega sredstva, samo da bi do- . i segli svoj cilj. Ti ljudje izdajajo li-Beograjski književniki in novi- i . ... ,___„ . _ & J J ste v nemškem, francoskem in an- gleškem jeziku — znano je. s či- Peter Zgaga narji so pokrenili akcijo za zgrad-njo velikega "Doma kulture in tiska" v Beogradu. Impozantiiu sta/-ba naj bi sestojala iz 4, palač in bo po dosedanjih načrtih zgrajena na velikem nezazidanem prostoru Narodnega gledališča v Beogradu. Stavbišče je last beograjske občine in je vredno 2 milijona dinarjev. Stavbišče bo beograjska občina odstopila brezplačno. Pretekle dni se je vršil v svrho sestave pripravljalnega odbora sestanek beograjskih književnikov in novinar- gavim denarjem — v katerih širijo laži in klevete in dvigajo krik in ■ vik, čim je eden izmed njihovih zu-sačen pri zločinu in občuti strogost j zakona. Najznačilnejše pa je, da j imajo ti ljudje velik vjpiv na via- I | do Ljapčeva in c elo na še višje ; ' kroge. i V takih okoliščinah se sosednja I Jugoslavija ne more zadovoljiti z j obmejnimi predpisi, kakor so na ' i pr. v veljavi med Francijo in Švi-i to. Če bolgarska vlada ne more ali kmetu ie noliciia odkrila da ie oče jeV" dosedanjlh dispozicijah bo ; feda kmetu je pobcija odkrila ca je oce , ..Dom kylture in tiska" obstojal iz j ge bQ mPorala ^ uldoniU £ bQ_ 4 palač. V eni bo dom tiska s pro- j d(> prišle iZredne mefe Se je ča.s stori za Novinarsko udruženje ter Franca Savec-let zaprtega v držal svojega sina kega že več kot 5 kleti. Fant je bil svoj čas odpuščen od vojakov in se je vrnil na očetov dom iz Karpatov s težko pohabljenimi ucimi. Sin naravno ni več mogel delati na polju. Skopega očeta je to tako jezilo, da je sklenil svojega pohabljenega sina vreči v klet in ga postopoma izstradati. Ko je policija vdrla v klet .je našla sina Franceta v strahoviti nesnagi. Bila je ga je sama kost in koža. Policija je zaprla starega Savec-kega in njegovo ženo ter ju izrodila sodišču. Trebušni legar v Požegi. V Požegi bilo pred dnevi ugotovljenih nekoliko primerov trebušnega- tifusa. Mestni fizik je takoj Par tednov bo komaj zadostovalo za rešitev filiailčlli In Beogradu. Nova preureditev je v I izdal potrebne ukrepe proti razšir- zadev. Izpraznenje Porenja ne bo povzročalo prevelikih pre-glavic. Y svojem zadnjem govoru v zbornici je francoski ministrski predsednik in zunanji minister Briand namignil, da bo treba v osvobojenem ozemlju ustanoviti novo kontrolno komisijo, čemur bodo Nemci seveda nasprotovali. Sicer je pa Briand že drugič snedel besedo, ki jo je za -dal zastran Porenja. Ko je bila zadnjo jesen sklicana v Ženevi reparacijska konferenca, je obljubil Francoz, da bo izpraznjena druga zona, kakorhitro bodo objavljeni zaključki te konference. Youwgov načrt je bil uveljavljen, Francozom se pa iz Porenja nikamor ne mudi. Zanimivo je, da se bo vršila glavna debata med francoskimi in angleškimi delegati. Tekom te debate bo mogoče Nemcem marsikaj uveljaviti. B .11- Zastopniki drugih narodov ne bodo ovirali napredka konference, kajti Youngov načrt je vsem ugodil, posebno pa Italiji in Japonski. skladu s programom narodnega in državnega jedinstva. Sleparija z železniškimi listki. voznimi Subotiška policija je prišla te dni na sled dobro organizirani diužbi, ki je sieparila z železniškimi voznimi listki.. Pred dnevi je prišel k tamošnji koldvorski blagajni neki trgove^ in izročil za bla-gajničarko pismo. Uradniku se je pismo zdelo sumljivo, odprl ga je in našel v njem že izrabljen železniški vozni listek za Veliko Kikindo. Blagajničarka je bila aretirana in preiskava je dognala, da je bila že del j časa v zvezi z ljudmi, ki so redno potovale v oddaljenejše kraje. Potniki so ji prinesli listek nazaj in so prejeli zanj lt)0 Din. Blagajničarka je izrabljene listke spremenila v rezijske in jih poceni prodala. Železniška policija je tudi ugotovila, da je bila blagajničarka v zvezi s prevodniki. Nepoštene ma- janju te epidemije. Prebivalstvo je bilo cepljeno. Navzlic temu pa so že umrle prve žrtve, med njimi študentinja filozofije Ivanka Sočanin. V bolnici leži 8 oseb. v privatni oskrbi pa 6. Tudi v vojašnici so bili ugotovljeni primeri trebušnega tifusa. Oblasti so ukrenile ^e potrebno, da se epidemija čimprej zatre. Prebivalstvo se v strahu spominja epidemije tifusa, ki je razsajala v -Požegi pred 35 leti in ki je takrat zahtevala nenavadno veliko število žrtev. Krvava rodbinska tragedija v Idvoru. V zgornjebanaški vasi Idvor se je te dni odigrala strašna rodbinska tragedija. 20-letni Jefta Filipovič je zabodel svojega očeta Štefana Filipoviča. Štefan je bil znan kot pijanec in nasilnež. Te dni je zopet prišel pijan domov in začela sta se s sinom prepirati. Med prepirom je oče nenadoma skočil proti sinu, , , J , . , A hoteč ga udariti s stolom po glavi, nipulacije je vršila že nad leto dni i«,- ___ ■ . . , .. k j Sm pa je očeta prehitel, potegnil in s tem oškodovala državo za tez- . . . . . «* i , je iz žepa nož m mu ga zasadil na- ke tisočake. , . . „ • ... ^^ ravnost v srce tako, da je bil ne- Policija jo je izročila sodišču srečnež takoj mrtev. -Sina so areti- obenem je pa uvedla preiskavo. i rail. z učilnicami za novinarsko šolo. Na drugem vogalu bo zgrajena palača književnosti s klubskimi prostori i sobami za Penklubi za Društvo književnikov. Tu bo imela svoje picstore tudi Jadranska straža in še razna druga kulturna in nacijo-nalna udruženja. Na tretji strani stavbišča bo zgrajena moderna knjižnica, kjer bo tudi biblioteka beograjske občine, ki že razpolaga z dokaj popolno knjižnico .ki pa sedaj zaradi prostora ni dostopna občinstvu. Na četrti strani bo muzej mesta Beograda. Za ta muzej se zanima zlasti Njegovo Veličanstvo kralj, killjubcku zasačila. Našia je pri nji bi rad iz svoje bogate zbirke pre- ' vse obligacije, kakor tudi večino pustil večje število beograjskih dra- denarja. Grilčevo so prepeljali na-gocenosti. * i zaj v Zagreb. končuje Gauwein, da se Bolgarija spametuje in mirnim potom sporazume z Jugoslavijo, ki ne želi nič drugega, kakor red in mir na svojem ozemii * Prijeta tatica. V Zagrebu je nedavno služkinja Anka Grilc, po imenu sodeč Slovenka, ukradla svojemu gospodarju 8000 Din in za 10.000 Dni obligacij vajne škode. Zagrebška policija je domnevala, da se je najbrž odpeljala k svojemu ženinu v Zemun in obvestila je tamošnjo policijo. Zemunska policija jo je res pri Z MARLJIVIM 3TEDENJEM DOSE2ETE UDOBNO BODOČNOST ZA SEBE IN SVOJE Vaši prihranki, naloženi pri nas, Vam do- nasajo 4k% obresti na leto. Vloge obrestujemo mesečpo. Sakser State Bank 82 Cortlandt Street New York, N. Y. Zdravnik pri bolniku; — Kje je neki moje iwtnilno pero, da napišem zdravila? Bolnik: — Pod pazauho ga imam, kamor ste mi ga sami potisnili. V- — Zakaj stojite tako 7ami.šljeni pred bo zebro? — Premišljujem, ali je bela iti ima črne lise, ali je črna. in ima črne lise. * Večkrat poročena filmska zvezda: — Dovolite, da vam predstavim svojega moža, gospoda .. hm kaj pa me gledaš tako debelo, kako se že imenuješ? u. Knjigovodja: — Moja žena note naj prosim za dopust, da bi šel ž njo nakupovat. Gospodar: — Nemogoče! Knjigovodja: — Srčna hv^i..1 3f. — Dobro, da sem te srečal. Ali bi m; hotel pomagati izbrati pri krojaču olago za novo obleko? — Rad toda bojim se. da moj o-kus ni boljši od tvojega. — Tvoj okus ne. pač pa tvoj kredit. u. Neka tvrdka je potgrn oyla a iskala knjigovodjo. Pogoji: Vešč francoščine in anglešine v govoru in pisavi, neoženjen, brez otrok. Naslednji dan se cflasi nek moj. — Prišel sem radi oglasa, kj -- Torej Vi obvladate oba jezika v govoru in pisavi0 — Ne! — Ne? Ste pač neoženjeni? — Kaj vam pade v glavo, jaz imarr. celo sedem krasnih otrok. — Ampak, kaj hočete potem tu? — Hote! sem Vam samo povedati. da se za razpisano mesto ne potegujem. Raztresen prefeso:: — Je tu kdo'1 Vlomilec pod posteljo: — Ne. Profesor: j Čudno, meni se je pa zdelo, da nekdo govori pod posteljo. * Pobili pesnik: — Kadar pišem, mi postane vedno čisto vroče. Kritik — A mene lo poslušam vase pesmi, obliva kurja polt. * Vaši otrok 'slikarici iz mesta): — Greš danes -spat na našo njivo? — Ja. Ali ti je to všeč? -t- Seveda, pa očetu tudi. So rekli, da jim potem ni treba postaviti strašila. Gospa novi kuharici: — In kje so spričevala? Kuharica: — Raztrgala sem jih. Gospa. — Kako nespameno! Kuharica: — Tega bi gotovo ne rekli, če bi jih videii. # Tat. ki je bil radi tatvine dragocene ure obsojen na dve leti ječe: — Čudno, kako natanko je urar to vedel. •Jamčim dve leti!" je stalo na listku, ki je visel na uri. * Devet tisoč dolarjev zahtevajo za vožnjo v Zeppelinu na poti okolu sveta. Potovanje bo završeno v dvaindvajsetih dneh. Za pošteno morsko bolezen plačati devet lisoč dolarjev, je vseeno nekoliko preveč. * Naenkrat je v New Yorku ponehala vročina. Noči postajajo daljše. Jesen se bliža. Iz Californije pa drvi na tisoče in tisoče kar grozdja. To bo keka, to bo potic! * Ko so se rojaki podajali na počitnice, v okolico Cooperstowna, Fly Creeka in Worcestra so mi obljubili. da bodo pisali. Pa ni nobenega odgovora, nobenega glasu. Naj-bož se jim dobro godi. Lani so mi poslali trombon za spomin, kdo ve, s čim me bodo letos osrečili? Še dobre tri tedne, pa se bodo vrnili. Otroci v šolo. žene sam pel-ce, možje pa malo v preljubi Downtown. Kajti čez Downtown ni na svetu. Tam je druga domovina newyyorskih Slovencev. Že dobe vzrok, da obiščejo mile jim kraje. Če ni drugače, gredo po ajdovo moko. Vračajo se seveda brez nje. * Vsakega pozdrava, ki ga dobim iz stare domovine, sem vesel. Dobivam pa tudi pozdrave, ki me žaloste in ranjujejo v sredo srca. Na primer: V prijetni družbi ob oaši jeruzalemca se te spominjamo in te pozdravljamo.... iiBftllHUmifc RSE3 / "GLAS NARODA** NEW YORK, WEDNESDAY, AUG UST 7, 1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 3. A* Kako Je umrl ruski pisatelj Čehov. 1 St^tEStt • .J Vii'-I',? !*MV S stan jsr^e. upi* siukjrkj CHARLES PUNEI DVA RAZBOJNIKA Gospod in gospa Douche sta od- klepe in vse drugo, kar je potreb-šla po večerji na kratek sprehod. S no za boj s takimi nepridipravi? sprehoda sta se vrnila naravnost domov. Ko stopita v prvo sobo in prideta do vrat sprej^mnlce, Vobstaneta kot prikovana. Iz spalnice je bilo slišati sledeči pomenek: Orožniški narednik: pripravljeno, gospod pisar! Policijski pisar (žrtev svoje dolžnosti >: — Naprej! Počasi se pomikajo dalje. Nadejajo se tragičnih dogodkov pred sta- Prvi eli Kar počasi. Jure,1 novanjem gosp. Douchea. kar počasi! Poberi vse srebro.... Dru^i glas: — Nič ne skrbi, tovariš, tudi jaz razumem tako delj Ničesar ne bova pozabila, niti papirjev niti nakita niti denarja... Gosp. Douche (od strahu ves u-nlčen): — Končano je! Tat je ali pa celo morivci so mi udrii v hišo! Gospa Douche Kmalu se je pisteljevo zdravstveno stanje tako poslabšalo, da je moril; v posteljo. V noči od četrtka 14. julija 1904 ne petek je postalo Čehovu naenkrat slabo. Poslali so po zdrav-ka. ki mu je dal injekcijo in pisatelju je nekoliko odleglo. Hoteli so poslati v lekarno po lekarstva. toda Vsa denarna nakazila v stari kraj, bančne posle in potniške zadeve pa — SAKSER STATE BANK 82 Cortlandt Street New York da tako Vaša naročila ne bodo vsled oddaljenosti uradov zakasnela. vue Francaise" je izšla nova bio- 17. februarja 1673 je bil že čisto na faaš y Radenweiler. Čehov Vratar ■ ki ga je ta vest vsega grafska knjiga, ki vzbuja našo po- kraju svojih sil. popolnoma bolan. občeval Najprej bom .zaprl zornost Ramona Fernandea "Mo- Armanda in Baron, ki sta mu bila potrla > vzporedni izhod. »Svoji ženi k Ti pa steči po ozkih stopnicah m zbudi stanovalce v šestem nadstropju, da nam razbojniki ne zbe-že skozi streho. Vi, g. Douche, nate revolver, jaz grrem za vami z lovsko puško ... Gospa Douche da mu s tem iJB. na s0 Nemci med vojno porabili za človek. "Človek, ki je velik med lju-sem se, da jim vsak dan preskrmm kazuje SVQje prijateljstvo. Ko j£ topove. Stanislavski je pokrenil ak dmi po svojem življenju in 00 svo-kruh, zato moram na delo." In je nastopilo toplo vreme> je hodll če_ cij0 da bi odkrili Cehovu ob 25- totkktt^t a . , ... _____£ V~|___:11„ T.tlinn in i (T 1-01 T niimi vrt• Kil is nio- ' Low i Calumet, M. F. Kobe Detroit, J. Barich, Ant. Janczieh jem delu", pravi Camille Julian olan Akademije, v svoji oceni te knjige. Molierovc življenje je bilo same delo in požrtvovalnost. Že zgodaj je občutil, da je ustvarjen za igral- šel in igral z njimi vred; bil je nje gov poslednji večer. Onemogel se je hov skoro vsak dan z zdravnikom letnici smrti spominsko ploščo na Ch'sholmn Frank Gouže A Pa- na izprehod v okolico. Kramljala hiši, kjer je umrl. Dr. Sehwerer je n;„n PrnnV p,,ppH zgrudil na deske in kmalu nato iz- rfo _. m ■ „om ■ - , . iuaxi, rxanr. ru^ij. 0 sta v mešanem nemsko-ruskim je- obljubil, da se bo za to stvar za- stropja upokojenega orožniškega ca in za pisatelja: vzlic temu, da kapetana, in iz četrtega pa boksarja. Ta dva nam tu lahko še največ pomoreta! Tako oborožena četa je brez hrupa udrla v prednjo sobo. Oosp. Douche: — Pst!.... Poslušajte.... Prvi glas: — Tako, zdaj greva!.. . Stopiva kar skozi obednico ln če se kdo oglasi, kolji!___ je bil igralsko poklic v njegovih časih družabno zaničevan, poln pomanjkanja, tegob in ponižanja, mu je Moliere ostal zvest do zadnjega diha, saj je tako rekoč na gledaliških deskah umrl. Dasi bolan in truden od preganjanja, je ostal do smrti bojevnik, ki je padel V boju. Trideset let je bil gledališki rav- drži nož v roki!. Drugi glas: — Nič se ne boj, samo natelj, toda v sodobni okrutno-ba- havi družbi je bilo to še manj kot je danes vodja majhnega provin-cijalnega cirkusa. Teh trideset let j je pomenilo tri desetletja nečlove-! : — Če pride gospodar, svojim browningom fe Prvi gia.< ga bom s ukrotil. Drugi glas: — Obo.ožena sva tako, da se lahko spoprimeva z desetimi ljudmi! dihnil izmučeno dušo. Tako je umrl eden največjih poznavalcev človeške smešnosti, velik duh, ki je občutil v komiki bridko in resnično življenjsko filozofijo. Pokopali so ga ponoči, kakor po- ! kopava jo potepuhe in zločince ;n najbrž ziku. Čehov je govoril večinoma ru- vzel. Malo olja in že vozimo! Ely, Jos. J. Peshei, Fr Eveleth, Louis Gouže. Gilbert, Louis Vessel Hibbing, John Povše. Virginia. Frank HrvatJch. MISSOURI St. Louis, A. Nabrgoj. Sekula. Na Eeveleth. Minn. j» umrla soproga rojaka Frank Schweigera. Zapušča soprot;a in osem že odra-' slih o?rek. Na Chishclm, Minn, je imela : svetovnoznana organizacija "Moos' ; svoj velik piknik. V veseličnem od-: bout so bili večinoma sarr.i Slo-j venci. Na Virginia, Minn., se je nevar-i no obstrelil v nugo Mr. Ron:. ! Na Biwabik. Minn , j« v gozdnem ; letovišču za otroke letos več . lo-venskih otrok z Ely, Eveletha in drugod. Za otroke skrbi šolski odbor. Slabotni otroci ^e v n.ir tednih zr^de do deset funtov Imajo obilo in zdravo hrano ter r,o pod skrbnim nadzorstvom. Matija Pogorelo. Pariška "Mobiloil Revue" je opi- no v Gospodu zaspal. S tem je bila MONTANA v neblagoslovljeno zemljo, sala v zadnji številki nezgodo av- vsa okolica zavita v nepredirno te-; Klein, John R. Rom Upravičeno vprašuje Camille Juli- tomobilista, ki se je prvič podal na an: Mnogi svetniki so storili za člo- večjo turo. Članek je poln humor- veštvo manj nego on, ki je s svojim i*, a nezgode ta tako verodostojne, delom veliko pripomogel k širjenju da jih že zaradi tega priobčujemo, nove humanitarne civilizacije. UKRADENE AVTOMOBILE SO PRODAJALI ker so se dogodile tudi mariskate- mo. Otipal sem sprednji del avta' Washoe, L. Champa, in odprl pokrov. Notranjost je bila 1 NEBRASKA še bolj temna kakor noč. Z ne- j omaha P. Broderick. spretno roko sem se dotaknil mo-| torja, opekel sem si prste in tucli 1 NEW YORK remu našemu vozaču, ki je sedel zmočili so se. Zanimalo me je, od j prvič na daljši turi za volanom . Člankar piše: Prvi avtomobil.... Izredno vozilo, sestavljeno iz raznih delov, ki jih le moda drži skupaj. Trgovec, ki mi Gowanda, Karl Sternisha. Little Falls, Frank Masle. česa. Prižgal sem vžigalico in videl j ;era, da kaplja s prstov čudna te~(oHIO kočina, gosta in črna. Olje? Jezen i Barberton, John Balant, Joe Hiti state Bank. ki je poslala svojega POZDRAV! Pfed odhodom v :.tari kraj v Kr-Sko s pamikom "Paris" pozdravljam vse prijatelje in znance v Johnstown. Pa., posebno pa: Martin Korošeea in družino, pri kateri sem več let stanoval. Nadalje Mr. & Mrs. Fiket, Mr. & Mrs Pa-žar. Mr. &l Mrs. Jack Šnajdar. Mr. &i Mrs. Bizjak, ki so me spremili na kolodvor, kakor vse ostalo prijate-Ije. Nadalje se zahvaljujem Sakser in nerazpoložen sem se usedel \ avto, kjer sem prebil še ostanek noči. Ledena jutranja rosa je padla Gosp. Douche (prav liho): — Ne izpostavlja j mo se brez uspehi. Ti strašni razbojniki so vsega zmo- malenkosti; intrige, spori, afere v njegovi trupi, ki so mu vsak dan grenili prosti čas. Bil je obenem Cleveland, Anton Bobek, Karlinger, Louis Rudman, Simcich, MaLh. Slapnik. Euclid, F. Bajt. Girard, Anton Nagode. Lorain, Louis Balant in J. Kum-io; Nilej, Frank Kogovšek. Warren, Mrs, F. Rachar. Youngstown, Anton Kikelj. V Atenah je obstojala do zadnje- škega boja za obstoj. Moral je skr- ^/h^h Je dostavil avto. je bil gospod vzvi- beti za svoie liudi ki so živeli od * d UŽba ' kl JC ProdaJala v šene elegance. Dal mi je sledeče na— . beti za svoje ljudi, ki so živeli od Ameriki ukradene avtomobile. V vnrin«- - končno po odprtem avto m napo-: rok do ust in stradal, ni bilo pred- kratkem so prodali y Grčiji za ^omm. vedala. da se bliža dan. Streha jo; stave. Grizlo ga je stotine drugih milijonov drahem ukradenih avto-! 44........Maio olja in že lahko vozi- ^ še vedno odprta. Ko pogledam i mobilov. Famozna družba je pošlo-(te. Ne uporabljajte pa olja za so- malo okrog sebe, strah in groza j vala tu div drugih balkanskih dr-'lato ali pa onega ki ga rabite za Olje je bilo povsod, samo ne v mo-_ , t . J( žavah, kamor je prodala 150 avto- lase. Drugače pa lahko vzamete ka- torju! Vzrok je bil ta, da cev. ki OREGON zrn Boljše je, da brez suma odi- blagajnik, potni maršal, premika c mobilov Za njene aVtomobile so se terokoli olje. Pred vsem, in to je i dovaja olje v motor, ni bila. zveza-j Oreeon city j. Koblar. dCm° kulis' režiser in igralec' venomer v ljudje kar puliU ^ ^ so za najbQlj važno ne ^^ite na to, na z njim. PENNSYLVANIA: 40 — 50 odstotkov cenejši od av- da napolnite po vsakih pet kilo- Hotel sem povedati to svojemu e-1 Ambridge Frank jakše. tomobilov, ki se prodajajo legalnim metrih motor z oljem." legantnemu trgovcu. Motor je na pQtQjn i koncu koncev imel prav, da je ob- I Res- P" roki ie bUa črpalka, ka- j tičal na cesti Premislil sem se pa.' --tera je sesala olje iz rezervoarja in Namesto da bi ozmerjal svojega ( ga dovajala motorju brez posebnih j trgovca, sem prodal svoj avto. S Chas. j uradnika na jx^tajo me pričakati Anton , ter mi vse tako hitro m totno preskrbela za odpotovnnje. To banko : vsem rojakom najtopleje priporo- ; čam. Joe Boži c h. — Prav Oboroženi stanovalci ima! Potem jo urno ubereju vsi navzdol po stopnicah skozi gručo ostalih stanovalcev, ki so se že prebudili. skrbeh, da ga ne prekose njegovi konkurenti. Če prebiramo podrobnosti tega bednega življenja, ki je bilo združeno vrhu vsega še s slabim, bolehavim telesom, se ne moremo dovolj načuditi, kje ie Moliere našel toliko časa in moči, Policijski pisar (katerega so ob- da je spisal svoja številna dela? ve&tili po telefonu, je prispel z j- Ljudi s takimi živci je v današnji smimi orožniki, ki so bili priprav- civilizirani družbi bore malo. če jih Ijeni, če bi bilo treba): — Pojdimo, je sploh kaj. ne izgubljajmo časa! Ali imate o-' Včasi so ga vabili prijatelji v SMRTNA KOSA Bessemer, Louis Hribar. Braddock. J. A. Germ. Broughtcn, Anton Ipavec. Claridge, Fr. Tushar, A. Jerin. Zagoneten umor. DRUŠTVA • KI NAMERAVATE PRIREDITI PIKNIKE, VESELICE, ZABAVE OGLAŠUJTE - , , ll , H I— I—' 1 .. 'J I L! Ill I U I I I 1 >11 "GLAS NARODA" ne čita samo vase članstvo, pač pa vsi Slovenci v vaši okolici. . CENE ZA OGLASE SO ZMERNE dalje pravil elegantni trgovec, ge- V selu Nikolinci v Banatu so našli umorjenega 28-letnega posest- nijalna ideja naših inženjerjev. Zanika Dimitrija Meljo. Neznan zlo-! pomnite si pa: olje vsakih 5 km." činec ga je ustrelil, ko je stopil Prv0 potovanje........V spominu ga težkoč.... Konstrukcija našega avto-1 tem se se kakor največkrat v živ-mobila je nadvse popolna", mi je j ljenju> spet maščeVal nad nedolžnimi. Kc sem čez nekaj časa srečal elegantnega trgovca, sem mui na vrt pred hišo. Obdukcija trupla je pokazala, da je morilec svojo žrtev po zločinu tudi udaril po glavi. Dosedaj morilca še niso mogli izslediti. imam kot problematično in miste-rijozno ekspedicijo. Defekti so se vrstili drug za drugim. Zavore so bile iluzorne. Oba cilindra nista delala hkrati in tako je bil moj avto monocilindričen. Karoserija je bila tako provizomo pritrjena na šasiji ,da sem pri vsakem ovinku mislil, da bo odletela. Število nr Za plin ali vzdiganje v želodcu ali črevih. Za liolf-čine in nerednoxti v drevesih 1 je raslo hitreje, kakor pa število ki ali želodcu, povzročene od plina vam hi- j i0metrov. Večkrat se je avto spom- tro |*»maRa, akn vzamt-te Nufm-Tone. To j J r ^udovit/> zdravilo vam odpravi tudi za-'nil, da bi lahko vozil hitreje, a te- prtnico pomaga prebavi, odžore obistne' j - bjj jQ| z karoserijo. V tem tit mehurne neredinjsti. glavobol, oruo-: J J J J J * 4 iim, mišic-ne bolečine in vse enake bo-, je prišla noč ln z njo njen misterij Veliko čudovitih uspehov so doseže z' Reflektor bi sicer rad .poskušal Uživanji m 5»*uea-Tone, tako da ljudje, prodreti temo S SVOjimi belimi Žarki jemljejo to zdravilo, tega ne morejo , . . prehvaliti. Mrs. Franc, s Blackman, Cle-} Vendar Se R1U tO ni posrečilo. rnon«. x. c. je uživala Nuga-Tone in Kar se mene tiče nisem pozabil do- pravl: "Imela sem plin v želodcu nad pet let Potem ko sem rabila Nuga-Tone »Tega nasveta trgOVCa m pO VSaklh tri dni, »m počutila, kot da imam di-,'5 km vestno ponovil operaeijo ato nov želodec in to je bila prva moja potno* v petih letih. Nuga-Tone je menda res od ltoga poslano zdravilo ljudem, ki trpe na žHodru. Milijone ljudi je doseglo dober itapeh potom Nuga-Tone. ki so splo^io oslabeli in imajo slabe organe. A ko va£ lekarnar nima tega v zalogi, recite, naj istega naroč-i za vas od trgovca v zdravili na debelo. (Adv.) A It ve RTI 8E m 0LA8 NARODA s črpalko. Naenkzat se je avto ustavil... Natančno ob 3.12 zjutraj. V temi sem videl konture neznanega kraja. Državna cesta je bila pusta. Reflektor je po dolgi agoniji mir- ZASTAVE BVILSNK AMCSttKB. •LOVBNtKK IN HRVAiKC MOALUI, miKORAMNICI, •OJNICS, ZNAK K. UNIFOHMB ITO Sigurno 15% ctnsj* M drugod. VICTOR NAVmiEK, sat ORSKVB «T, CONIMAUQH, PA. pa vseeno povedal svoje mnenje o njegovih avtomobilih. In veste, kaj je napravil? Uporabil je priliko in mi prodal drug avtomobil. POZOR, ROJAKI Iz naslova na listu, katerega prejemate, je razvidno, kdaj Vam je naročnina posla. Ne čakajte toraj, da se Vas opominja, temveč obnovite naročnino ali direktno, ail pa pri enem sledečih naših zastopnikov. CALIFORNIA Fontana, A. Hochevar San Francisco, Jacob Laushin COLORADO Denver, J. Schutte Pueblo, Peter Culig, John Germ, Frank Janesh, A. Saftič. Salida, Louis Costello. Walsenburg, M. J. Bayuk. INDIANA Indianapolis, Louis Banich ILLINOIS Aurora* J. Verbich Chicago, Joseph Blish, J. Bevčič, Mrs. F. Laurich Cicero, J. Fabian. De Pue, Andrew Spillar. Conemaugh, J. Brezovec, V. Ro-jstro vanšek. j žalje Cra'ton, Fr. Machek. I_ Export, G. Previč, Louis Supan-' čič, A. Skerlj. Farrell, Jerry Okorn. Forest City, Math. Kamin. Greensburg, Frank Novak. Homer City in okolico, Frank Fe-renchack. Irwin, Mike Paushek. Johnstown, John Polanc, Maixin Koroshetz. Krayn, Ant. Tauželj. Luzerne, Frank Balloch. Manor, Fr, Demshar. Meadow Lands, J. Koprivšek. Midway, John Ž ust. * Moon Run, Fr. Podmilšek. Dne 2. avgusta je umrla 13 letna Norma Vidmar, stanujoča na 5365 St. Clair Ave., Cleveland, O. Ranj-j ka je bila rojena v Kenilworth, i Utah, od koder se je s svojimi starši preselila pred 6 leti v Cleveland. Zapušča starše, 4 brate in eno se- Žalujoči družini naše so- T NAZNANILO in ZAHVALA Žalostnim srcem naznanjamo prijateljem in znancem, da je naš soprog oziroma oče, PAUL OGRINC, rojen 2. dec. 1885, po dolgi in mučni bolezni dne 28. julija 1929, previden s sv. zakramenti mirno v Gospodu zaspal. Obenem se zahvaljujemo vsem darovalcem vencev ter onim, ki so g a obiskali na mrtvaškem odru. Posebno pa se zahvaljujemo naše- m u župniku, Rev. Aleksandru Pittsburgh, Z. Jakshe, Ig. Magi- urankar, kateri je opravil cerkve- ster. Vine. Arh in U. Jakobich, Pogačar. Presto, J. Demshar. Reading, J. Pezdlrc. Steelton, A. Hren. Unity Sta. in okolico, J. Skerlj, Fr. Schilrer. West Newton, Joseph Jo van Willock, J. Peternel. UTAH Helper, Fr. Kreba. WISCONSIN Milwaukee, Joseph Tratnik m Jos. Koren. Racine in okolico, Frank Jelene. Sheboygan, John Zorman. West Allis, Frank Skok. WYOMING Rock Springs, Louis Taucher. Diamondville, A. Z. Arko. ne obrede, za njegove tolažilni govor. Agnes Ogrinc, soproga, Mildred Ogrinc, Mary Ogrinc, hčerki, Paul Ogrinc, sin New York, 6. avg. 1929. Vsak zastopnik izda potrdilo ra svoto, katero je prejel. Zastopnike rojakom toplo priporočamo. Naročnina za "Glas Naroda: Za eno leto $6.; za pol leta $3.; za Štiri mesece $2.; za četrt leta $1.50. New York City Je $7. celo leto. Naročniria za Evropo je $7. za celo leto. "G LAS NARODA' NEW YORK. WEDNESDAY. AUGUST 7, 192t The LAJKG EST SLOVENK »AB.Y In 0. A Mlada ljubezen. ROMAN Za Olas Naroda priredil G. P. < Nadaljevanje.) — Jesti moraš, dobri prijatelj! Kako more biti človek tako trmast! Itpij to Juho! Za jutri ti bom skuhala drugo! Emil je izpil juho ter se zahvalil gospej Artiguenabe. Ko je bil zopet sam v svoji vlažni hiši. kjer je curljala voda iz vseh razpok, je vzel zopet rožni venec iz Lourdesa ter pričel moliti Avemarijo. Solnce je zašla za Pic de Gargos in v bližajoči se temi je opazoval Emil zeljna to glavo. Listi so postali ohlapr.i a so izgledali še prav tako zeleni kot prejšnji dan. Montguilhelm se je smatral končno izgubljenim. Ni več moliL pač pa legel Oblet en na svojo bedno posteljo ter zrl s strahom v bližajočo se noč. Kmalu se je zopet stemnilo. Vas je navidez zaspala. Slišati je bilo le žuborenje vrelcev in sempatam je sunek vetra predramil smreke, ki so že tudi spale. Ob devetih je šel nekdo mimo hiše. Emil je slišal udarjanje cokelj po cesti. Vzravnal se je na ležišču. Mimodoči pa se je zopet oddaljil in slišati ni bilo ničesar več kot šumenje smrek. Bolnik je sedel na prucico ter zri v srivnostne sence, ki so ga obdajale. Naenkrat je zaslišal dva lahna udarca na vrata. Mislil je. da mu bo zastalo srce. Zopet je slišal dvakrat potrkati. — Montguilhelm, jaz sem! — se je oglasil dobroznani glas. Emil se je stresel, šel je k vratom, a je rabil pač deset sekund, predno je našel ključavnico. Ko je odprl vrata, je videl stati obrise Laroqueove postave na pragu. — Že v postelji, ja ti vražji fant! — mu je vzkliknil tihotapec zaupno. — Br! Kako temno je pri tebi! Luč bom užgal! Laroque je užgal žvepienko in sence prostora so tresoče se obdajale oba moža. — Imam izvrsten tobak na prodaj! — je zopet pričel tihotapec, ki je zaprl za seboj vrata. — Pokažem ti ga. Kje pa imaš luč? Na robu kamina je zapazil svetilko za špirit, jo prižgal ter videl precej razločno po celi sobi. Laroque je nato sedel na pručico ter razprostrl na kolenih rdeč, svilen robec. Naslonjen na posteljo, skrit za hrbtom ter nervozno tresoč se, ga je Montguilhelm molče opazoval. — Tukaj, poduhaj! — je nadaljeval tihotapec, ki mu je pomolil pod nos odprt paket. — In poleg tega ni še posebno drag! Dam ti ga za isto ceno kot ostale! No, ali se boš odločil? Že dva meseca^ nisi ničesar drugega kupil od mene kot vžigalno vrvico. Emil je vzel dva paketa ter ju zaklenil v predal. Nato je naštel Laroqu-u denar na roko. — Za vraga! Ti si se pač prehladil. Prsti se ti tresejo kot trepetlike! — To nima nobenega pomena, — je odvrnil Emil, — to bo že prešlo! Stopil je zopet k omari, vzel španski žepni nožič? ga odprl z naglo kretnjo t<»r ga skril v notranjem žepu. — Sedaj ti želim lahko noč! — je rekel Laroque, ki se je pričel poslavljati ter zvijal svoj robec. — Prodal sem štiri pakete Roumigasu ter prinašam istotako veliko število trafikantu. Le pokadi pred spanjem tako cigareto in jutri mi boš rekel, kako ti je dišala. Montguilhelm je postal bled kot zid. Njegove oči so strašno žarele. Njegov desna roka se je oprijemala orožja v žepu. Laroque je stopil iz hiše ter hotel zapreti vrata. — Jaz grem s teboj! — je rekel Emil ter ob istem času stopil s tihotapcem na cesto. Sledil mu je tik za nogama, ne da bi izgovoril besede in težko in skrivnostno je dihal. — Kako čuden si danes! — je rekel Laroque, ves presenečen. — Ali boš še dolgo hodil za mano? ? Emil mu ni ničesar odgovoril pač pa mu se še bolj približal. Sedaj sta dospela do cigcag-pota. — Ah! Ti me spremljaš torej! — Da. — Do Aigues-Vives? — Ne. z — Kaj za vraga pa imaš iskati tukaj? — To! — je odvrnil Montguilhelm z mrkim glasom ter planil na Laroqua. Z levico mu je potisnil glavo nazaj in z desnico mu je potisnil nož v vrat. — Tukaj imaš volkodlak! — je mrmral v mrki jezi. — Umrl boš vsaj pred menoj! Pri teh besedah je potegnil orožje iz rane, ga zapičil iz hrepenenja po krvi tihotapcu v obraz, mu ga prereza! ter mu hotel celo izkopati oči, dočim je neprestano kričal: — Ti volkodlak, tu imaš! Laroque se je skušal braniti. — O, ti, Montguilhelm! — je pričel, a kri se mu je vlila skozi usta. Padel je na stezo. Zamolklo stokanje je prihajalo iz njegovih pršu. Njegov život se je naenkrat stresel. - Nato pa ni čul Emil Montguilhelm ničesar več kot žuborenje vrelca v gori. Olajšan se je vrnil domov ter se smeje ozrl proti zvezdam. Ko je rtal pred svojo svetilko, je zapazil kri na svoji suknji in prišlo mu je k zavesti, da je izvršil nekaj, kar imenuje policija zločin. Zamenjal je vsled tega obleko, vzel kramp ter odšel še dalje, do obronkov Gargosa, da izkoplje jamo. V jamo je položil nož in krvavo obleko. Ko se je nato napotil domov, izgledajoč kot miroljuben delavec, je domneval, da Čuje šum iz bližnjega grmovja. Ali so ga mogoče videli? Nikaklh nadaljnlh misli pa si ni delal glede tega, pač pa se vrnil v svojo kočo, zaklenil vrata ter spal pozno v dan. SEDEMNAJSTO POGLAVJE. Medtem pa sta bila Silver in Jakobina zelo srečna. Bilo je dne 6. junija, ob poleni popoldne, ko je odvedel abej Bordes svojega mladega prijatelja v čakalnico samostana. Ko je Jakobina zapazila Silverja, je prebledela od radostnega gi-njenja. — Tukaj ti predstavljam tvojega zaročenca! — je rekel stric, ko J! je potisnil naprej mladega vodnika. Ljubimca sta se izprva ozrla drug na drugega ter nista mogla iz-pregovoritl nobene besedice. — O, dajta si vsaj poljub, če že ne moreta govoriti! — je vzkliknil abej Bordes. Silver in Jakobina sta še vedno stala kot okamenela, zatopljena drug v drugega, dočim sta se roki nehote sklenili. — Ali ,je res? — je vprašala končno mlada deklica. — Ti, moj zaročenec, Silver? In to mi pravi moj stric? Bojim se, da je vse le krasen sen! — Nikak sen ni, Jakobina, temveč živa resnica. Midva se smeva ljubiti! Pri teh besedah ji je poljubil Silver roko. — Bravo! Pogovor prihaja v tek! Nadaljujta! Jaz pa bom medtem stopil k prednici 1 Pošljite nam in mi vam bomo pošiljali 2 meseca "Glas Naroda yy M i i i t daOe: potregli so z zajtrkom, zelo ! dobrim in obilnim. Dva kapuna sta j bila vmes, od katerih, je rekla na-i ša gostiteljica, naj enega vzameva | s seboj, a drugega pa pojeva. Ko i sem ju zagledal, stm končno razumel, pomen onih strašnih besedi: "Ali naj zakoljem obadva". In sodim vas za toliko bistrogle-de. da uganete sedaj, kaj je to pomenilo. Pre vel —ž. (Cretan je Parnikov — Shipping Newt — V>x NOV PLANET -A. avgusrta: iluefi h«-n. Eouk.rne sur Mer. I'.re-m»n L in prepričani smo, da boste potem J j stalni naročnik. n mu Nato je pustil smehljajoči se varuh mlada človeka sama v čakal- nici. Silver je povedal Jakobini vse, kar se je pripetilo: o odvedenju Slapa, o obupu abeja Bordesa in o nato sledeči spravi. Mlada deklica je poslušala vsa očarana celo povest. t — Kako sladko je vendar videti te zopet po dolgi ločitvi! Celih štiriintrideset dni! — je vzkliknil. — Neglede na noči! — je dostavila ona. Nato sta se zopet pogreznila v navdušene poglede, kot da skušata najti v tem nadomestila za vse ure ločitve. Abej se je pojavil. — Pojdi in pokrij se! — je rekel svoji nečakinji. — Ali imam prosto? — To se razume! — Do danes zvečer? — Tako dolgo, dokler se ne boš naveličala. Neki londonski astronom amater je pozval vse ljubitelje astronome, naj bi preiskali določen del neba. i Tu je baje dvakrat opazil zvezdo premičnico. ki je morda že dolgo iz-kana zaneptunska premičnica Neptun velja za skrajni planet našega solnčnega sistema. Njegovo eksistenco je ugotovil, kakor znano, francoski zvezdoslovec Leverrier ob pisalni mizi s težkim računom. Izračunal je, kje bi ga morali približno o-pazitf, če upoštevamo neke motnje, ki jih je povzročal potovanju predzadnjega (takrat zadnjega> planeta Urana. Po njegovih podatkih je nemški astranom Galle Neptuna tudi faktično odkril. No, pozneje so ugotovili podobne motnje tudi v Neptunovi progi, toda tistega planeta, ki bi jih lahko povzročal, ni še nihče videl — razen omenjenega astronoma amaterja, če so nje-1 gove navedbe resnične. fi DNI PREKO OCEANA Najkrajša In najbolj uoodna pel sa satovanje na ogromnin oarmtalft: FRANCE 15. aug.; 2. septembra i Ob polnoči! '6 P M. ILE DE FRANCE 20. aug. 6. sept. «7. P. M. > PARIS 2". augusta; 13. sept. (Ob polnoči) .Vajkrsjta pot p., ti nnmi. Vsaka t« v posebni kabini t v*en,l nvdern. m! udubnoptt — Pi ja< a In hivdi 'ranrn«kt kuhinja IintvDo nitk* cen» VpraAu.jt« katfrfgakO! oooblil^enem «fHOt> ali FRENCH LINE 1» STATE STREET NEW YORK. N. Y. IZUMIRAJOČE ŽIVALI (Dalje prihodnjič.) Paul Louis Courier: Noe v kalabriških gorah. Nekoč sem potoval po Kalabriji. Tu bivajo zlobni ljudje, ki menda ne ljubijo nikogar, prav posebno pa so gorki Francozom. Da bi vam povedal zakaj, bi bilo predolgo. Zadošča naj, da nas smrtno sovražijo in da se ne godi ravno dobro onemu, kdor pade v njihove roke. Za popotnega tovariša sem imel mladega moža. Pota v teh gorah so strmoglava, tako da so naši konji le s težavo stopali. Ker je moj tovariš idoč spredaj, krenil na stezo, ki se mu je zdela pri pravne j ša in krajša, sva zašla. Jaz sam sem bil kriv; zakaj sem se pa zaupal dvajsetletni pameti? Iskala sva, dokler je bil dan. poti skozi šume; ali bolj sva iskala j dalj sva zašla; povsem se je zno- | čilo, ko sva prišla do zelo temne j hiše. Vstopila sva ne brez bojazni kaj nama je kazalo drugega? Na Švedskem se trudijo, da bi že skoraj izumrle bizone ohranili življenju. L. 1916. si je nabavil zoo v Škansenu od Hagenbecka dve samici, ki sta dali nov zarod, tako da j so lahko že 1925. prepustili nekemu I prijatelju živali pet eksemplarjev. j V Nemčijo so poslali v tem času že J sedem živih živali, a Švedska jih ima vendarle še celih deset, največ, kar jih pdemore kakšna dežela. Tudi bobrom, ki so za človeka absolutno brez nevarnosti, posvečajo na Švedskem vso pažnjo. Danes jih najdeš že na dvajsetih mestih, dočim jih ni bilo še pred nedavnim nič več. Američani so se pa zelo trudili, da bi obnovili prerijsko kuro, ki je bilo še pred petdestimi leti kakor listja in trave. Potem .m nem kovčegu. Jaz pa, odločen, da j je začela izumirati in ni bilo mogo- ] zeč se pod tramovi, obremenjeni-| mi s celotno zalogo živil. Moj to- I variš je splezal tja gori in se ulegel ves zaspan z glaj&o na dragoce- bedim, sem si zakuril in se vsedel poleg. Skoro cela noč je potekla dosti mirno in že sem se počutil nekoliko varnega, ko zaslišim ob času, ki se mi ni zdel več daleč od jutra, spodaj v pritličju kako se je raz-govarja laš gostitelj s svojo ženo in ko sem nastavil uho na kamin, ki je vodil iz pritličja, sem popolnoma razločil te moževe besede: "Pa da! Kako toraj? Ali naj zakoljem obadva". Nakar je odgovorila žena: "Da". Več nisem slišal ničesar. Kaj naj povem? Obstal sem, komaj dihajoč vse moje telo je bilo mrzlo kot marmor; da ste me vi- če, da bi jo ohranili. Danes živi samo še en eksemplar te živali — zadnji svojega rodu. To da misliti. Tudi v Sloveniji imamo kakšno krasno, redko žival, ki jo bo dole-tel pogin, če se ne bomo pravočasno pozanimali zanio. Našla sva tu celo oglarjevo dru- deli, ne bi bil vedeli, dali sem živ žino pri večerji, h kateri so naju ali mrtev. Zaboga! Kadar pri pri- takoj povebili. Mladi mož se ni dal prositi; evo nas: jedli smo in pili saj moj tovariš, ker jaz sem motril kraj in obraze najinih gostiteljev. Našim gostiteljem se je pač videlo, da so oglarji; toda hiša, imeti bi jo bili mogli za orožarno. Tu ni bilo drugega ko puške, poštole. sablje, navadni in lovski noži. Nič mi ni ugajalo in videl sem, da tudi sam nisem ugajal. Moj tovariš pa ravno nasprotno; bil je kakor domač, smejal se je in razgovarjal z njimi. Iz neprevednosti, ki bi jo bil jaz moral predvidevati, je sprva povedal, odkod prihajava, kam sva namenjena in kdo sva: Francoza, pomislite malo! Pri naših smrtnih sovražnikih sama, nevedoč, kje, tako daleč od vsake človeške pomoči! In nato, da bi ničesar ne opustil, kar bi nas moglo pogubiti, se je delal bogatega, obljubljal tem ljudem za stroške in ta. naše vodnike za drugi dan, kar «p hoteli; končno je Še omenil, svoj popotni kovčeg, proseč, naj nanj skrbno pazijo, naj mu ga denejo v pod vzglavje postelje; rekel je, da noče nobene druge blazine. Ah, mladost, mladost! Menili so, da nosimo diamante. Po večerji so naju ostavili same; naši gostitelji so spali spodaj, midva pa v zgornji sobi, kjer smo večerjali.' Nase ležišče je bilo v viseči čumnati v višini sedem do osem čevljev visoko, do katerega se Je prispelo po lestvici. Bilo je neke vrste gnezdo, v katero si prišel, pla- de to na misel!.... Midva skoraj brez vsakega orožja, proti njim dvanajstim ali petnajstim kči so ga imeli toliko! In moj tovariš, mrtev od •spanja in utrujenosti. Nisem si ga upal zbuditi, ker bi povzročil hrup; da bi pa utekel sam, nisem mogel. Okno ni bilo nič kaj visoko, toda tam doli sta tulili dve aogi kakor volka.... Predstavljajte si le, če si morete, v kaki stiski sem se tedaj nahajal. Četrt ure pozneje, ki se mi je zdela zelo dolga, sem začuli doli na stopnicah nekoga in skozi špranjo vrat sem opazil gospodarja; v eni roki je držal svetil j ko, v drugi pa enega svojih dolgih nožev. Stopal je gori; njegova žena pa za njim. Jaz sam pa za vratmi. Odpre, toda preden vstopi, postavi svetil j ko na tla, ki jo potem dvigne žena; nato vstopi bosonog, ona pa mu de s tihim* glasom: "Tiho, hod: tiho", in zastira obenem z roko premočno luč. Ko je bil prišel do lestvice, je stopal po njej z nožen: med zobmi. Dospevši do višine postelje, ubogi mladenič je ležal tam čakajoč ga z razgaljenim grlom, je prijel z eno roko za nož, z drugo pa je zagrabil za.... gnjat, ki je* visela od stropa; z enim mahom je odrezal kos in zopet odšel prav tako kakor je prišel, Vrata so se zOpet odprla, luč je ugasnila in ostal sem sam s svojimi mislimi. Komaj se je zdanilo, nas je z velikim hrupom obudila vsa družina kakor smo naročili. Prinesli so je- Samomor 20-letne mladenke. Te dni zjutraj se je v Subotici o-besila 20-letna Ana Ševčič. Kaj jo je gnalo v smrt, ni znano, zdi se pa, da je vzrok nesrečna ljubezen. FARMA — 70 AKROV dobra poslopja, hiša z 9 sobami, 4 glave živine, 100 kokoši, pridelek, orodje. — Cena $2600. Box 91, Herkimer. N. Y. <6x 5—10) Velik STENSKI ZEMLJEVID CELEGA SVETA sestoječ iz šestih zemljevidov, s potrebnimi pojasnili, seznami držav, mest, rek, gora itd. Brez dobrega zemljevida ne morete zasledovati dogodkov, ki se vrše po svetu. CENA n. GLAS NARODA 216 W. 18 STREET NEW YORK 9. avgusta: * '»lymph?, Cherbourg IViKiTiUnd. Chfrtxiurc. An»werr>**n Wcndam, Boulogne «ur M#-r, (totter* Minnesota. Cherbourg 10 avgusta: i ifutv. hlaiid. Cherbourg. Hamburg Conte Grari'le. Napoti, <,erio*» 14. avgusta: I*re^id*>nt Roosevelt, Cherbourg. Bte-men 15. avgusta: Prance. Havre Milwaukee. Cherbourg, Hamburg Karlsruhe Rremeri Mauritania. t'hertii-'Urc 16. avgusta: Homeric,. Cherbourg Arabl<-. CfierbourK. Antwerpen \ ulrndan:, Boulogne sur IU>t- ter da tu Augustus. Napoll« Genova 17. avgusta: Hamburg. Cherbourg. Hamburg 1.«-via than Cherbourg 20. avgusta: l!e J«- Fiance. Havre 21 avgusta: Stuttg.iTt. Boulogne sur Mer. Bremen Aqultanla, Cherbourg tI«-orge Washington. Cherl>ourg tire-tnen 22. avgusta: Cleveland. Cherbourg. Hamburg Bremen, Cherbuutg, Bremen 23. avgusta: Vulcan la. Tr*t Majej'tif, Clu-rbourg I.apland, Cherbourg, Antwerpen Rotterdam, Boulogne nur Mer. Rotterdam 24. avgusta: Albert Ballln. Cherbourg. Hamburg Minnekahda. Cherbourg 26. avgusta: Reaolute. Cherbourg Hamburg 27. avgusta: I'arih, Havre 28. avgusta: I'.erengaria. Cherbourg America. Cherbourg, Bremen 29. vagusta: Dresden, Cherbourg, Bremen 30. avgusta: Olympic Cherbourg IVnoland, Cherbourg. Antwerpen Berlin. Cherlwurg, Bremen New Amsterdam, Cherbourg. U<>t-lerdam 31. avgusta: St. Louis. Cherbourg. Hamburg Conte Blancatnuno, Napoll. Genova 1. Jesenski ix'et, France". scp. 0.. "He os 2. Jesenski izlet. — okt. 18- "He d« France" Božični skupni Wet, — 8. dec., "lie de F-»r.c#"\ IŠČE SE GOZDARJE za rastoči gozd. Naprodaj imam tudi par konj z vsem orodjem. Kogar veseli naj se oglasi pri: Anton Rolih. R. F. D. 2, Box 31, Kane, Pa. ali pa pri: Joe Rolih, Westline. Pa. <7x 6—13» Vsakovrstne W4J1GE POUČNE KNJIGE POVESTI in ROMANI SPISI ZA MLADINO se dobi pri "GLAS NARODA" 216 W. 18tk Street New York, N. Y. Telephone: CHELSEA 3878 POPOLEN CENIK JE PRIOBCEN V TEM LISTU VSAKI TEDEN Kako se potuje v stari kraj in nazaj v Ameriko. Kdor je namenjen potovati v stari kraj, je potrebno, da je poučen o potnih listih, prtljagi in j drugih stvareh. Vsled naše dolgo-j letne izkušnje Vam mi zamoremo dati najboljša pojasnila in pripo-| ročamo vedno le prvovrstne brzo-parnike. Tudi nedržavljani zamorejo po-j tovati v stari kraj na obisk, toda preskrbeti si morajo dovoljenje za povrnitev (Return Permit) iz Wash-i ingtona, ki je veljaven za eno leto. Brtys permita je sedaj nemogoče priti nazaj tudi v teku 6. mesecev in isti se ne pošiljajo več t stari kraj, ampak ga mora vsak prosilce osebno dvigniti pred odpotbvanjem v stari kraj. Prošnja za permit se mora vložiti najmanje eden mesec pred nameravanim odpotovanjem in oni, ki potujejo preko New Yorka, je najbolje, da v prošnji označijo, naj se jim pošlje na Barge Office, New York, N. Y. KAKO DOBITI SVOJCE IZ STAREGA KRAJA Glasom nove ameriške priseljeniške postave, ki je stopila v veljavo z prvim julijem, znaša jugoslovanska kvota 845 priseljencev letno, a kvotni vizeji se izdajajo samo onim prosilcem, ki imajo prednost v kvoti in ti so: Stariži ameriških državljanov, možje ameriških državljink, j ki so se po i. juniju 1928. leta, poro-> čili, žene in neporočeni otroci izpod 118. leta poljedelcev. Ti so opravičeni | do prve polovice kvote. Do druge [polovice pa sc opravičeni žene in neporočeni otroci izpod 21. leta onih nedržavljanov, ki so bili postavno pripušceni v to deželo za stalno bivanje. Za vsa pojasnila se obračajte na poznano in zanesljivo SAKSER STATE BANK 82 CORTLANDT STREET NEW YORK