ADVERTISE IN ' THE BEST SLOVENE NEWSPAPER ★ Commerical Printing of All Kinds EQUALITY NEODVISEN DNEVNIK ZA SLOVENSKE DELAVCE V AMERIKI Čiiatelji v: CHICAGL NEW YORKU. DETROITU, sploh po in izven Amerike Vol. xxxvin.—leto xxxviii. CLEVELAND, ОШО, WEDNESDAY (SREDA), AUGUST 3, 1955 ŠTEVILKA (NUMBER) 145 Zadnje vesti Kar naprej—vročina in so-Pau. Vremenska opazovalnica ^"ja, da najvišje danes bo 95 ®»Ршј, najnižje pa 73. Iz Southamptona v Angliji JJiJajo naslednjo zgodbo, ki bo ti za clevelandske pa tudi ge ameriške Slovence še prav JJfbno zanimiva. S krova par-'Queen Mary" je skočil in sta omenjenega me- ti " . Richard D. Martin, se je v New Torku vtihotapil ^ luksuzne britanske ™ potoval preko ja kot "slep potnik." Ta "sle-slovenskih R A ®®^oma družine Frank g ^đolšek, stanujočih na 100 PrJ ^ Euclidtt, ki si je "IVf spremenil ime v Tako je povedal vče-^ j® nadalje tudi . a da nad činom svojega mei.n5 1 f P® :zobrazbi ko- SZTT " "•« P"- bn ^ njegov Frank je po pi "poln vseh m,uh" in ne nZ' Г vsakovrst- ^ P'istolovščine. Jj^kor pove poročilo iz South- čisto iz^rn najden »meni ^ obalskem parku ia si~, J mesta, lahke hlače Vse hS' ^ j® imel na sebi, ^ pokrite z oljem, a SebiT^r,*"" ni« zgodilo. Na ni lis^. ^ f $300 in ameriški pot-gkšL „ pa so ga an- Da k.. i ^^knile v zapor Mary" in bo % kpo^®^f" ^ York toifev-^^sa parnika. Frank si Slije, itu ® ogledati An- cim bil nelr»-^"' njegov Inke v 4^1 ^kega, kar oblasti jo, da . namptonu ne pomni-zgodiio ' ^ še kdaj prej Fakult iz »jegov ''J priznal, da je enkra?®-'!'®*" ^ sistema Več "Jtnni ^^aju in da ne bo ^ avtobusi jav-ki sistema na progi, ^®stni Lakeshore bulvarju. je s пгпГ'^'% dalje dejal, kazal k Ustnim gibanjem do-®anvfgg J j® hotel dokazati, ^^iua n ^ pravično, da je Ptt^. ^ omenjeni progi CTS ^ ®ksprIsnS' ksti v ri P^'ogah. Angleški *0 bili nad 4* * kdKcnl, čet doka« početjem ničesar knlt z S ^^iroma, da si je Fa- Wi пека^- k preskr- ^ politične reklame, ker ^'"sitimi? tik pred ob- volitvami. '^^jučTtv ^ ^ashingtonu je ^|Цц^ Д ^4. zasedanje par So bili^K med prizori, ^di ® j podobni sliki, ki se v'^jeni visoki šoli, ko raz-^Isko let^ zaključujejo , ,* ^akor pa da gre za "^icah i« ^"odajalce. V zbor-^ Vseb jjf '"^valo prepevanje in j^tng v j^ni so se cule vsako- ^^\11u" t v kakem ^ohri; *u je v naglici {"^Ptov faznih zakonskih **^^PUstil veliko nedo- *** Pa &Л prihodnosti, po-domov. ^б1{ј « ' ^oJb^^'j&nski čevljar iz ^^.rod stari Gino ^ПоспГ*'™ mesta Genove, je ^*^4 '"1^ televizijskem pro-?^Sovoj.ji $64,000 Question" Л? 1>Иђеч. vprašanje, ki mt eip^ $32,000. Gino je spe-^ t«dne ^ ®P«rne glasbe, in je govofjj Zaporedoma pravilno "a vsako vprašanje. Zasedanje 84. kongresa bo končano danes? WASHINGTON, 2. avgusta—Obe zbornici, zbornica poslancev in senat sta danes nadaljevali s sejami. Kakor včeraj, poskušata tudi danes, da zaključita zasedanje. Vseh tekočih vprašanj, ki so na dnevnem redu, itak ni mogoče rešiti. Politično vzeto stoji v ospredju javnega zanimanja odstop tajnika za letalstvo Talbotta, kateri odstop je Eisenhower sprejel na znanje z izjavo, da odobrava njegov, Talbottov korak kot v danih razmerah edino pravilen. Tajnik Harold Talbott, doma+ iz Daytona, O., je udeležen pri newyorski družbi, s katero je bilo tajništvo za letalstvo v poslovni zvezi. Pravilnik določuje, da se ne more postaviti kot član federalne vlg,de nihče, če že soudeležen pri pridobitnem podjetju, s katerim ima njegov oddelek poslovne zveze. Znano je, da je moral odstopiti Charles Wilson kot ravnatelj družbe General Motors, razpolagati pa tudi s svojimi delnicami pri tej družbi. Charles Wilson je obrambni tajnik, to tajništvo pa ima ogromne poslovne zveze ravno z industrijo avtomobilov, tudi z General Motors. Harold Talbott je še naprej bil v zvezi s svojo kompanijo in Je prejemal redne dohodke, skupno $132,000 od takrat, ko je postal tajnik za letalstvo, s svojim premoženjem pri tej kompaniji kljub temu, da je vedel, da njegovo tajništvo daje družbi državna naročila, ni razpolagal. Harold Talbott je osebni prijatelj predsednika Eisenhower-y,. Senatnemu odboru, ki preiskuje splošne nerednosti, je bil javljen slučaj tajnika Talbotta in začela se je preiskava. Predsednik Eisenhower je bil v silni zadregi in je na podlagi podatkov, ki jih je preiskava prinesla, najprvo trdil, da bo o Talbottu odločil on sam, to je ali ga še obdrži kot tajnika za letalstvo, ali ga odslovi. Očividno ni bilo izbire in s sredstvi raznih kanalov je dobil Harold Talbott namig, da naj odstopi. To se je tudi zgodilo in predsednik Eisenhower je njegovo ostavko sprejel. Prvi komentarji K slučaju Talbott so se oglasili tako demokratski, kakor republikanski senatorji. Ti komentarji so bili na razpolago časopisju, pa tudi radiu in televiziji. Na splošno moramo reči, da so bili mirni in trezni, četudi po svoje strankarsko zabeljeni. Je pa vprašanje, ali bo slučaj tajnika Talbotta imel pri volitvah leta 1956 kakšno propagandno vlogo ali ne. Kot pravimo, kot kronisti naj omenimo okolnost, aa je istega dne, ko je odstopil Harold Talbott, prišel nazaj na svoje mesto Robert Stevens. Stevens je bil tajnik za ameriško kopno vojsko, je na svoje mesto dne 21. julija podal ostavko, ki je bila sprejeta, sedaj pa se je povrnil nazaj k eni največjih amerjških tekstilnih industrij J. P. Stevens & Company. Postal je predsednik te družbe. To je bil že popre-je, pa se je kot član vlade moral temu mestu odpovedati. Rešeno »nerešeno v kongresu Kongres, tudi če bi še zasedal za kratko dobo, ne more rešiti vseh predlogov, ki mu ležijo na mizi. Nerešena so ostala vprašanja: ameriškega cestnega omrežja, federalne pomoči za šolska poslopja, za bolnice in klinike, socialni predlog, da naj ženske iie čakajo na 65 let, ko naj dobijo pokojnino iz Social Security ,enako ne tisti, ki postanejo trajno delanesposobni; nerešeno vprašanje zavarovanja zoper bolezen, nerešeno vprašanje znižanja davkov, nerešeno vprašanje poštnih pristojbin, nerešeno vprašanje spremembe Taft-Hartleyevega zakona, nerešeno vprašanje pripadnosti Aljaske in Havajskih otokov k republiki, tudi nerešeno vprašanje spremembe ameriškega vselitvenega zakona. Že sprejeti zakon o najnižji mezdi na uro, to je en dolar, leži na mizi predsednika Ei-senhowerja, ki je dejal, da se mora posvetovati z delavskim tajnikom Mitchellom, predno se odloči, ali ga vetira, ali ga podpiše. . Vsa vprašanja, tak je vtis, so odložena za prihodnjo zasedanje. STAVKA ZDRAVNIKOV V 4RGENTINI ®alje na 2. strani) BUENOS AIRES, 2. avgusta —Danes so stopili argentinski zdravniki in zobozdra,vniki v enodnevno stavko kot protest zoper nasilno smrt nad zobozdravnikom dr. Juanom Inga-linella. Zobozdravnik Ingalinella je bil dne 17. junija aretiran v kraju Rosario, aretacija se je izvršila en dan kasneje, ko se je začel upor zoper režim Perona. Zobozdravnik Ingalinella pripada h komunistični stranki. Tekom policijskega zasliševanja ia zlostavljanja je po uradnem' poročilu Ingalinelo zadela srčna kap in to do. smrti. Policija je mrtvo truplo vrgla v bližnji potok Parana. Sicer je bilo kasneje sedem policijskih uradnikov aretiranh, truplo Ingalinella pa še ni najdeno. Argentinski izobraženi krogi so začeli z organizacijo zveze, ki se bo borila zoper zlostavljenje v kazenskih preiskavah in za človeško dostojanstvo. V krogih, ki so začeli s to akcijo so poleg zdravnikov in zobozdrav- nikov, tudi argentiski pravniki. (Afera Ingalinella spominja na afero italijanskega socialstične-ga poslanca Mateottia, ki je bil za Mussolinija skrivnostno umorjen.) JE "POFIKSAL," JE "PONGAVIL" Angleška beseda "fix" se v ameriški popačeni slovenščini mnogo rabi. Uro je treba pofiksati... Si je šla lase pofiksati . . . pofiksal je mašino . . . Pofiksal je hišo. .. "Pofiksa" lahko pomeni vse ali pa nič. Velja isto za Angleže in Ameri-kance, kadar rabijo besedo "fix." Dva ameriška dopisnika v Londonu sta se razgovar-jala o čistosti in pravilnosti angleščine. Jezik naj bo enostaven in razumljiv, pa je tema dvema Amierikan-cema, Anglež, ki je prisostvoval njihovemu razgovo-voru pokazal na praktične vzglede, kako ravno Ameri-kanci rabijo v vseh mogočih slučajih za vse mogoče pomene, besedo "fix." "Če si povabljen na večerjo ti v amerikanščini gostitelj reče, da je večerja "fixed." Moral M reči, da je pripravljena. Če si žejen ti gostitelj pravi, da je pijača "fixed." Moral bi reči, da je pravilno pome^na. Če poči guma in jo je popraviti ,se zopet rabi izraz, da je "fixed," namesto popravljena. Amerikanči pravijo, da imajo "fixed" dohodek, namesto, da bi rekli, da imajo stalni dohodek, če je trelte kaj pritrditi na steno, pravijo zopet, da so "fixed," namesto, da bi se izrazili pravilno, da so nekaj na steno obesili, ozir6ma pritrdili. Namesto, da bi Ame-rikanec rabil pravilne izraze, saj je angleščina bogata, ko hoče reči, "jaz mu bom že pokazal," je zopet dobra beseda, da ga bo "fix." Ne toliko v pismeni slovenščini, kakor v občevalnem jeziku smo imeli Gorenjci doma besedo "nga." Ta "nga" se je rabil za vsemogoče druge pravilne izraze, pa si moral slediti stavku kaj je bilo s tem "nga" v resnici mišljeno. Jz "nga" je nastal celo glagol, da je'nekdo nekaj "ngavil," "pongavil"— v vseh mogočih smislih in pomenih. Menda ima vsak narod svoje "fix" in "nga," "nga-viti," pa se ne bomo drug nad drugim pritoževali radi presplošnih izrazov. NE KAVA—JAJCA! Brazilija je znana po produkciji kave. O krizi v ikavi radi nizkih cen doma in visokih izven Brazilije, je bilo v lanskem letu mnogo pisanja. Zdi se, da je prišlo do sporazuma med Brazilijo in državami, ki so odjemalke njene kave. Braziliji grozi nova gospodarska kriza: federalna komisija si beli glavo kam bo poslala v prihodnjih petih mesecih 200,000 ducatov jajc, za katere nima odjemalcev. V bolnišnici V Polyclinic bolnišnici se nahaja Mrs. Katie Živkovich, 15008 Sylvia Ave. Prijatelji jo lahko obiščejo, mi ji pa želimo skorajšnjega okrevanja. Rusi so radovedni WASHINGTON, 2. avgusta— Ruska farmarska delegacija, M se nahaja v Združenih državah, hoče svoj čas temeljito izrabiti, to so poročila v Washington iz držav kjer naj bi ruska farmarska delegacija študirala praktično in teoretično kmetijstvo. Rusi se ne zanimajo samo za farmarstvo; če je le dana prilika, nanesejo razgovor na ameriške politične razmere, pa tudi na ameriško splošno industrijo, na zalogo surovin, narodni dohodek, izvoz in uvoz. Krožek št. 1 P. S. Redna seja kroška št. 1 Prog. Slovenk se vrši v četrtek zvečer ob 7.30 uri v Slov. del. domu na Waterloo Rd. Vabi se članice, da se je gotovo udeleže. Pozdravi Pozdrave z ladje na odprtem morju pošilja vsemu osobju Enakopravnosti in prijateljem v Clevelandu in Salem, O., Mrs. Mary Poklar iz 1507 E. 174 St., ki se nahaja na potu na obisk svojcev v stari domovini. KONFERENCA V 2ENEVI-P0P0LNA TAJNOST; ШАЈО NA NAVODILA SVOJIH VLAD DANES LE ENOURNA SEJA; NOVI SESTANEK—V ČETRTEK ŽENEVA, 2. avgusta—Sporazum, da gre 11 zaprtih ameriških pilotov na Kitajskem na svobodo, je bil hitro dosežen in objavljen. Zdi se, da je težje vprašanje s tistimi Amerikanči, 40 po številu, ki se kot civilisti nahajajo na Kitajskem, pa ne morejo domov. Dejstvo je, da je sestanek med ameriško in kitajsko delegacijo danes zjutraj trajal le eno uro, pa sta se obe delegaciji sporazumeli, da se bo prihodnji sestanek vršil šele v četrtek dne 4. avgusta. Politični komentar k temu sklepu je ta, da bosta obe delegaciji zaprosili za navodila svojih vlad. Za zasedanje "male konferen-"*' ce" v Švici je značilno, da se drži potek razgovorov v največji tajnosti. Sporazumeli smo se b dnevnem redu—to je vse kar delegaciji izjavljate za javnost. Ko pa gre za 40 ameriških civilistov, ki naj se vrnejo iz Kitajske domov, gre, čeprav ni bilo objavljeno, po vsej verjetnosti za zahtevo in protizahtevo. Tudi v Združenih državah se nahaja močna skupina Kitajcev, ki so študirali po ameriških šolah, se izobrazili, dobili delo, niso postali ameriški državljani, pa mnogim od teh ameriško državno tajništvo do sedaj ni hotelo izdati potni list za Kitajsko, češ: Kako pridemo do tega, da naj ti Kitajci, ki so dobili svojo izobrazbo v Ameriki, dajo sedaj svoje znanje in skušnje »a razpolago koihunistom? Kitajci pa zahtevajo da, če naj Kitajska vrne Amerikance, naj Amerika dovoli Kitajcem v Ameriki, ki se hočejo vrniti v domovino, da to lahko storijo. Na otoku Hong Kongu se nahajajo ameriški odposlanci, ki naj v zvezi z angleškimi oblastmi pripravijo vse potrebno, da bodo ameriški letalci 11 po številu, , katerim je bila dana svoboda, lahko takoj nadaljevali pot v domovino. Polio— navzdol Oddelek za narodno zdravje vlade v Columbusu javlja, da je bilo zadnji teden v vsej državi Ohio le 38 novih slučajev polia. Lansko leto ob istem času jih je bilo 60. V celoti jih je bilo v letošnjem letu 225, lansko leto ob istem času do konca julija pa 310. V Clevelandu samem so bili sprejeti v mestno bolnico trije novi bolniki oboleli na poliu. Bolniki niso iz Clevelanda. V območju Clevelanda je bilo v letošnjem letu 39 novih slučajev polia, lansko leto ob istem času pa 65. Novi bolniki niso dobili popre je cepiva zoper polio. Douglas v Rusiji William Douglas, sodnil^ ameriškega vrhovnega sodišča, se nahaja v Sovjetski zvezi. Douglas hoče svobodno potovati in ko je bi pred časom že v Rusiji, se je kot turist povzpel na ruske hribe. To pot je sodnik Douglas prosil sovjetsko vlado, da mu dovoli plezati po vrhovih ob sovjetski meji. Douglasa zanimajo hribi v pogorju Pamir, kjer naj bi bila zibelka človeštva. Sovjetska vlada mu je dala dovoljenje, da se lahko giblje nemoteno, tudi kot hribolazec po ruskih hribih. Tudi znamenje časa. Zaposlenost na теки! v območju okrajev Cuyahoga in Lake je zaposlenih po zadnji statistiki 653,600 delovnih ljudi. V okraju Cuyahoga vodijo na listi brezposelnih še vedno 23,-000, je pa ta številka najnižja od decembra leta 1953. Na vsakih tisoč delavcev pride sedaj 31 brezposelnih, dočim jih je bilo lansko leto ob istem času 50 na tisoč delavcev. Zaposlenost zna radi sezijske-ga dela v naslednjih mesecih pasti, se bo pa dvignila in najela novih moči in to nad sedanjo zaposlenostjo v novembru še za nadaljnih 3,700. Clevelandska industrija trdi, da rabi strokovno osobje, v prvi vrsti inženirje. * V vročim se ne dela v Detroitu je podjetje Chrysler Co. poslalo domov 11,000 delavcev. Tovarna pravi, da je pri 94 stopinjah vročine nemogoče pravilno delati. Tovarna, ki izdeluje avtomobile modela Dodge, je ustavila obrat. 17 SMRTI— RAZDEJANA TOVARNA Tokio je ne samo političnk centrala Japonske, marveč tudi močno industrijsko mesto. V tovarni, ki izdeluje brizgalne, je nastala eksplozija, ki je porušila tovarno, 17 delavcev pa je prišlo ob življenje. KONJIČKE JE ZAPREGEL Po Ohio potuje družina Erne-sta Elfgrena, farmarska družina iz Conneeticuta. Družina ima s seboj poleg staršev šest otrok in domačega psa. Iz East Kil-lingly, Conn., je odpotovala dne 16. junija in sicer na vozu domačega izdelka, v voz pa sta vpre-ženi dve muli, tretjo mulo pa jaha eden od domačih otrok. Emest Elfgren si je napravil načrt, da bo na ta način prepo-otval 1,400 milj po deželi. Za potovanje po Ohio si je določil 14 dni.. Družina spi in se preživlja v notranjosti voza, kjer kuha na posebni peči, ki je kurjena s JUUA VIDMAR Danes zjutraj okrog 1.15 ure je umrla v Woman's bolnišnici vdova Julia Vidmar, stanujoča na 1011 E, 71 St. Pogreb oskrbuje Grdinov pogrebni zavod, 1053 E. 62 St. Podrobnosti bomo poročali jutri. * BETTY MARSHALL Snoči je nagloma preminila na svojemu domu Betty Marshall, 15220 Saranac Rd. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Svetek, 478 E. 152 St. Podrobnosti bodo poročane jutri. . -K ANTON MAURICH Ponoči je preminil v St. Alexis bolnišnici, kamor je bil včeraj odpeljan, Anton Maurich, stanujoč na 663 E. 160^ St. Pogreb oskrbuje pogrebni zavod Mary A. Svetek. Podrobnosti bodo po-čane jutri. Luce premišlja RIM, 2. avgusta — Ameriška poslankinja Clare Boothe Luce se nahaja spričo spremembe v italijanski vladi v neprijetnem položaju. Republika Italija je dobila novega predsednika v osebi Giovanni Gronchia, ki je znan kot levičar, čeprav krščanski demokrat, je bil izvoljen tudi z glasovi komunistov in socialistov. Novi predsednik Gronchi je poveril sestavo vlade sicer članu krščanske demokratske stranke, vendar levičarju. Vsa ta sprememba političnega položaja v Italiji ne gre v račun pos-lankinji Luce, ki pri zadnjih spremembah italijanske politike sploh ni bila povprašana za svet, dočim se je v prejšnjih spremembah, kakor sploh v italijanski notranji in zunanji politiki, aktivno vtikala v italijanske razmere. Poslankinja Luce družabno razočarana, se pripravlja na odhod iz Rima, tako trdijo diplomatski krogi. kerosinom. Zaloge živeža ima navadno za dva tri dni. Elf-grenu je znan sedanji promet po glavnih cestih. Teh se izogiblje na stranska pota. Končni cilj je noVa farma v Missouri, kamor naj družina Elfgren dospe začetkom septembra, da bodo otroci lahko šli v šolo. Namen potovanja, ki je za današnje razmere na vsak način svojevrsten, je ta, da naj otroci spoznajo Ameriko prav od blizu, prav temeljito ; zato naj potujejo počasi na vozu, kakor v davnih časih, ko so ameriški pionirji prodirali proti "divjemu zapadu." Skrili so se %a bolezen Upper Darby je predmestje Philadelphie. Krajevni poštni urad zaposljuje kakih 200 uradnikov. Ravnateljstvo urada je prišlo na sled, da so ti poštni uradniki, ne vsi — izostali iz službe in so uradu javili, da so bolni. V resnici pa so šli za postranskim zaslužkom, pri pošti pa so prejemali redno plačo. Od-slovljenih je bilo deset uradnikov, štirje so bili odpuščeni začasno, dva druga pa sta bila iz višjih položajev prestavljena na nižje. Prizadeti uradniki so se pritožili. Tudi njihova strokovna zveza jih podpira. Poštna uprava pa razpolaga s prijavami uradnikov, da so bolni, da so sicer nesposobni vršiti poštno službo, kakor tudi z dokazi, da so bili v resnici zaposleni drugod. "ENAKOPRAVNOST" Owned and Published by THE AMERICAN JUGOSLAV PRINTING & PUBLISHING CO. 6231 ST. CLAIR AVENUE CLEVELAND 3. OHIO HEndeison 1-5311 — HEnderson 1-5312 Issued Every Day Except Saturdays, Sundays, Holidays and the First Week in July SUBSCRIPTION RATES — (CENE NAROČNINI) By Carrier and Mail in Cleveland and Out of Town: (Po raznašalcu in po pošti v Clevelandu in izven mesta): For One Year—(Za eno leto)_________________ For Six Months—(Za šest mesecev)_______________________ For Three Months—(Za tri mesece)________________ $10.00 . 6.00 _ 4.00 For Canada, Europe and Other Foreign Countries: (Za Kanado, Evropo in druge inozemske države): For One Year—(Za eno leto) _$12.00 _ 7.00 _ 4.50 For Six Months—(Za šest mesecev) __ For Three Months—(Za tri mesece)__________ Entered as Second Class Matter April 26th, 1918 at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of Congress of March 3, 1879. 104 ŽIVIMO v ATOMSKI DOBI Admiral Lewis Strauss je načelnik ameriške komisije za atomsko energijo. Amerika je izglasovala leta 1946 posebni zakon, kako uporabljati atomsko energijo. Amerika, ki je dežela "free enterprisea," ki se bojuje zoper "plazeči se socializem," je s tem zakonom dala javni oblasti, to je državi, popolno pol-nomočje in izključila s polja atomske energije vsako privatno podjetnost. Torej vsa raziskovanja, vsi tehnični razvoji, vsi patenti, vsa produkcija, kakor tudi vse surovine, ki so potrebne za produkcijo atomske energije, so bile vzete v roke javne uprave, privatnikom pa je bil dostop prepovedan. Zopet z drugimi besedami—federalna vlada je dobila nad atomsko energijo in nad surovinami za to energijo, popolni monopol, čeprav je ameriška gospodarska tradicija ta, da vodi borbo zoper monopole! Leta 1946 je naša republika še imela monopol nad atomsko energijo. V kasnejših letih, kako je do tega prišlo, ni važno, dejstvo je, da je z atomsko energijo, tudi ko gre za atomske bombe, razpolagala tudi Sovjetska zveza. Povdarili smo besedo monopol države, ko gre za neko stroko ameriškega gospodarskega življenja, to je polje atomske energije. Mi se bomo tudi spomnili kazenskih razprav, ki so bile odrejene zoper tiste, ki so na nek način izdajali atomske tajnesti privatnikom, ali pa celo tujim državam. Kaj se je zgodilo v isti Ameriki? Predsedniki Eisenhower je leta 1953 točno dne 8. decembra 1953 nastopil pred Združenimi narodi in tam sprožil predlog, da naj bo atomska energija skupna človeška last, energija, ki ne bo služila v samomorilne namene, marveč bo nasprotno posvečena boljšemu življenju človeštva. Isti predsednik Eisenhower je predložil leta 1954 kongresu zakonski predlog, da naj bo atomska energija na razpolago tudi PRIVATNIKOM. Kar je bilo leta 1946 še monopol države republike, je bilo leta 1954 že na razpolago privatnemu kapitalu. Celokupni stroški, ki so jih plačali ameriški davkoplačevalci za vse delo in naprave komisije za atomsko energijo, so stali 12 milijard dolarjev! Lepa vsota! Toda komisija za atomsko energijo se je znašla v "privatnih vodah." Pozvala je ameriške kapitalistične družbe, da če hočejo uporabiti dosedanje izsledke na polju atomske energije v svoje produkcijske namene, naj same založijo potrebni kapital. Kaj se je zgodilo? Odziv je bil skoraj stoodstoten in družba Duquesne Light Co. v Shippingport, Pa. gradi prvo ameriško elektrarno na atomski pogon. Najmanj pet takih elektrarn se bo postavilo v bližnji bodočnosti za države Massachusetts, Michigan, Nebraska, Illlinois in New York. Atomska energija je kratkomalo na pohodu. To je dejstvo. Človeška pamet je ne bo ovirala. Nautilus in Sea-wolf, imeni dveh ameriških podmornic, ravnotako na atomski pogon, je splošna človeška last. Atomska energija v službi letalskega in pomorskega prometa, tudi privatne mornarice, je zamisel, ki se bo uresničila ne v daljni bodočnosti, marveč v najbližji bodočnosti. Atomska energija v službi ameriške agrarne produkcije je že danes dejstvo. Admiral Strauss je prepričan, da bo geslo "atomske dobe" postalo v najkrajšem času gospodarsko življenje Amerike. Morda bomo trošili v bodočih letih iz javne blagajne še kaki dve milijardi dolarjev za atomsko energijo, vse ostalo pa bo prepuščeno privatnikom in privatnemu kapitalu. Polje atomske energije smo radi splošnega pregleda navedli namenoma. Prvič, da pokažemo na nesoglasja ameriškega kapitalizma, ki je naj prvo to poljo monopoliziral v državnih rokah, čeprav se država boji "plazečega se so cializma"; drugič, da povdarimo lastnost ameriškega kapitalizma, da sprevidi kaj je prav in se prilagodi danim razmeram. Atomska energija ne bo več strogo pod državnim nadzorstvom, marveč v službi privatnega kapitala. In še povdarek, da se moramo sprijazniti z idejo, da res živimo v atomski dobi. L Č. Urednikova pošta POROČILO RELIFNEGA ODBORA PROGRESIVNIH SLOVENK (nadaljevanje) CLEVELAND—Že pred dve-mi leti, je bila na letni konferenci PROGRESIVNIH SLOVENK odobrena prošnja klinike za Ginekologijo in porodništvo v Ljubljani, za nabavo komercialnega pralnega stroja, pod pogojem, če bo ostalo kaj denarja (katerega vedno in povsod primanjkuje) v pomožnem skladu. Takrat je že bila v teku kampanja za skupno pomoč umobolnici v Polju in je naravno, da je bilo treba to delo najprej izvršiti in smo zato šele pred par meseci pisali po razne podatke, kot na primer: kako močan je električni tok v bolnici, koliko perila se opere dnevno itd., pa smo dobili odgovor, ki se v izčrpku glasi i "Komercialni pralni stroj bi nam bil v veliko pomoč, saj še vedno bolehamo na tehnični zaostalosti. Pere se še vse na roke in suši na zraku. Naša zastarela pralnica je res velika nevarnost za vse pacientke. Lani nam je sicer umrla samo ena porodnica, vendar pa je imelo 7 % porodnic gnojno vnetje dojk, ter je celo nekaj novorojenčkov dobilo gnojna vnetja in smo bili čisto nesrečni zaradi tega. Moč našega električnega toka je; 220/ 380 Volts 50 H—GOS—0.95 in dnevno se opere 1,600 kilogramov perila. "Lani smo imeli na porodniški kliniki 5,327 porodov. Pri nas se namreč porodništvo razvija v isti smeri kot v Ameriki, vsaj kar se tiče prostora, kjer se porod vrši. V Ljubljani rodi že nad 90% porodnic v bolnišnici, 8 podeželja pa jih pride že tudi preko 50%. Pripravljamo se, da bi pričeli z lajšanjem bolečin pri porodih, kot to delajo pri vas, kar sem si leta 1950, ko sem bil v Ameriki točno ogledal in zabeležil vse postopke vaših zdravnikov. V letu 1954 smo imeli skupno, to je na kliniki za ginekologijo in kliniki za porodništvo 18,000 pacientk in novorojenčkov. "Mislim, da se lahko zahvalim v imenu tisočev in tisočev mater in otrok, če vam bo res mogoče izboljšati našo pralnico, saj bo to v vsestransko pomoč. Podpis predstojnika — profesor dr. Franc Novak." Informacije pa, katere smo prejeli od raznih tvrdk za izdelavo komercialnih pralnih strojev,. nam predočujejo, da najbr-že ne bomo mogli ugoditi njih prošnji iz enostavnega razloga, ker ni zadostne vsote v pomož- V uredništvu "Enakopravnosti," pa so nam izročili $33 in je to bilo darovano takole: $25, je darovala Mrs. Mary Lušin za gluhoneme otroke v Ljubljani in sicer v spomin pokojnega soproga Dominik Lušina ; $5, je darovala Mrs. Angela Oblak, v spomin pokojnega soproga Jerneja Oblak in Mrs. Victoria Jelušič iz Los Angeles, Calif., $3, v spomin prijatelja Jernej Oblaka in to v pomoč slepi mladini. Prisrčno toplo se zahvaljujemo za poslane darove, saj je potreba za pomoč še vedno velika! I Josephine Tratnik, tajnica. 6505 Bonna Ave., Cleveland 3, O. Na narodni dan S.N.P.J. CLEVELAND, O.—Narodni praznik Slovenske narodne podporne jednote, se bo letos proslavljal v Detroit, Mich., in to, 3—4 in 5. septembra. Pa so na svoji zadnji seji zastopniki Clevelandske Federacije Društev SNPJ sklenili, da morajo biti na tem praznovanju tudi Clevelandčanje in so zato najeli Greyhound Bus, ki bo odpeljal izpred Slovenskega Narodnega Doma na St. Clairju zgodaj zjutraj, v soboto 3. septembra in se vrne enkrat v po-deljek.. Cena obratni vožnji (round trip fare) je $6.60 za osebo. Za rezervacijo pokličite tajnico Federacije—EN 1-0991. Da si zagotovite vožnjo vas prosimo, da se zglasite najkasneje do četrtka 25. avgusta. Za Clevelandsko Federacijo S.N.P.J. Josephine Tratnik, tajnica. ZADNJE VESTI (Nadaljevanje s 1. strani) ki mu je bilo stavljeno o tem predmetu. Do prihodnjega torka se bo _ moral odločiti, ali bo vzel 32 tisočakov, ali pa bo poskusil zadnje vprašanje, od česar je odvisno, ali bo dobil 64 tisočakov, ali pa izgubil že dobljenih 32 tisočakov. (Za slučaj, da bi to zadnje vprašanje zgrešil, bo kljub temu dobil tolažilno nagrado v obliki novega avtomobila Cadillac.) Snoči je Gino Prati točno odgovoril na vprašanja, tikajoča se opere "Aide" —da je bila prvič podana v mestu Cairo v Egiptu, dirigent Tos-canini pa da je opero prvič dirigiral v Braziliji. V razgovorih predstavnikoma v Ženevi med Amerike in nem skladu, v katerem je samo ^komunistične Kitajske se je na-$1,898.44, potrebujemo pa $2,-960.00, da bi plačali za stroj, ki bi odgovarjal zgoraj opisanim potrebam. Naj bo še omenjeno, da bi bila to prva pošiljka, ali večji predmet, ki bo neposredna pomoč ženi-materi in njenemu novorojenčku. Radi se spominjamo svojih dragih pokojnikov in, da počastijo njih spomin, se mnogi naši rojaki odločijo in pošljejo dar, ki je v pomoč živim, manj srečnim ljudem. No, in tako je storila tudi Mrs. Frances Borštnar iz Frontier, Wyo., ko je poslala $10 za umobolne in to v spomin ljubega moža, ki je umrl 12. aprila letošnjega leta v 69. letu starosti. V Ameriki se je naha-ial od leta 1901 in je bil doma 'Z Šentvidske fare, vas Pristava pri Zatični. Poleg soproge Frances je zapustil tudi 6 hčera, čelo vprašanje o osvol>oditvi 40 ameriških civilistov, ki so v kitajskih za|>orih. Ameriški pilot-je, 11 po številu, so že osvoIh)-jeni. (V tej zvezi je prišla na dan zanimivost, da se v Californiji 20 letna Una Schmidt, žena enega izmed osvobojenih ameriških pilotov, zadnjega septembra znova poročila, ker je bila prepričana, da je mož, ki je bil leta 1952 kot pilot na Koreji javljen med pogrešanimi, sigurno mrtev.) Petrolejsko bogastvo Avstrije Po srečnem zaključku sovjet-sko-avstrijskih pogajanjih v Moskvi bo Avstrija prišla tudi do znanih petrolejskih vrelcev v Zistersdorfu. Po vojni je te vrelce izkoriščala Sovjetska petrolejska uprava, v Avstriji pa je petrolej razpeča-vala avstrijsko-sovjetska družba OROP. Sovjetska vlada se je postavila na stališče, da pripadajo vrelci Sovjetski zvezi kot bivša nemška lastnina. Lansko leto so petrolejski vrelci v Zistersdorfu dali 3.5 milijona ton nafte, to je 300,000 več kakor leta 1953. Vrelce so pričeli izkoriščati leta 1930. Večina delnic družbe je bila v rokah tujih velikih petrolejskih podjetij, kakor Royal Dutch-Shell, Vaccum Oil Company, kanadske družbe Van Siecle, francoskih in nemških družb. Po priključitvi Avstrije k Nemčiji so vrelci 1. 1939 dali po 145,000 ton nafte, leta 1944 pa 1.2 milijona ton. V preteklih letih je družba OROP prodajala Avstrijcem eno tretjino do polovice petrolejskih izdelkov (derivatov). Nafto je čistilo 7 avstrijskih petrolejskih čistilnic, ki imajo skupno zmogljivost 1.5 milijona ton; od teh je 5 sovjetskih, medtem ko pripadata dve družbi Shell in Vaccum Oil. Po najnovejšem dogovoru v Moskvi se bo Sovjetska zveza zadovoljila z naslednjo ureditvijo: Sovjetska zveza vrne vrelce Avstriji. Avstrija bo dobavljala Sovjetski zvezi po 1 milijon ton nafte na leto in sicer 10 let. Če se računa vrednost nafte samo po 15 dolarjev za tono, vrednost nafte, ki jo bo Avstrija dobavila Sovjetski zvezi, bo znašala 150 milijonov dolarjev. Avstrijci so s tem dogovorom zadovoljni, ker je načrt za sklenitev mirovne pogodbe z Avstrijo iz leta 1957 predvideval za Avstrijo mnogo slabše pogoje, če računamo, da znaša letna proizvodnja avstrijskih petrolejskih vrelcev 3.5 milijona ton nafte in da potrebuje Avstrija za notranjo uporabo okoli poldrugi milijon ton, bo ostalo Avstriji na razpolago za izvoz še vedno 1 milijon ton nafte. Po načrtu iz leta 1947 bi pripadalo Sovjetski zvezi 60'/ proizvodnje surove nafte iz leta 1947, ki je znašala 900,-000 ton. Toda polega tega še 60'/() petrolejskih vrelcev v Vzhodni Avstriji z vsemi pripravami—na 7,664 kv. kilometrov —ki bi jih Sovjetska zveza izkoriščala 30 let. Vse vrelce, ki bi jih odkrili še 8 let po sklenitvi mirovne pogodbe, bi Sovjetska zveza lahko izkoriščala 25 let.) Petrolejska ležišča v Avstriji cenijo na 30 milijonov ton. Dan pred 1. majem je sovjetska uprava v Avstriji odpravila vse omejitve glede prometa med" conami. Tudi iz Zahodne Nemčije lahko zdaj prihajajo potniki v cono, ki je bila doslej pod sovjetsko zasedbo. —Gospodarstvo VEČ PSOV KOT IJUDI Vas Gergweitz na Bavarskem je verjetno edini kraj na svetu, kjer prebiva več psov kot ljudi. V vasi je 1,200 prebivalcev, vsi skupaj pa imajo več kot 2,000 psov. Mnogo prebivalcev se namreč ukvarja z rejenem lovskih psov in so jim psi glavni vir dohodkov. NE VEŠ, KJE SI VAREN va 35 letna bivša žena živela z drugim. V bivšem zakonu se je rodilo troje otrok, ki so ostali pri materi. Russell je vdrl v stanovanje svoje bivše žene, s V kraju Tupper Lake, New York so priredili tekme z motornimi čolni. Eden od tekmovalcev je izgubil oblast nad motorjem, sam odletel v vodo, motor pa treščil na obalo. 38 letna ko- j strelom do smrti pogodil njene- palka Arnold Dessert je hotela ga ljubimca 33 letnega Clarence sestro v Minnesoti in brata v do-' rešiti dveletnega sinčka njene Martensona, težko ranil njo, na- i j prijateljske družine, pa je motor to pa nastavil pištolo na svoja i Ob deset letnici smrti svoje- j trešil vanjo in jo smrtno ranil, sence, hoteč izvršiti samomor ga soproga, je v njegov spomin; Deček je dobil rane, ki pa niso in sprožil; Russell je zaenkrat poslala $10, Mrs. Josephine | nevarne. še pri življenju, če bo pa ostal Birtič s pi'ipombo, da se to po- j V Duluthu, Minn, je 34 letni živ, bo hodil po svetu slep. Strel rabi za kako dobro stvar v nje- i Russell Osborne dosegel razpo- mu je namreč zamoril očesne nem priljubljenem mestu Litija, roko, pa ni dopustil, da bi njego- živce. MESTNI SESTANEK Grant Heilman v "Vermont Life," spomladi 1955 (Ponatis dovoljen z navedbo pisca in vira) Na dan, ko so v Corinthu v državi Vermont—786 prebivalcev—imeli mestni sestanek, sem kraj obiskal tudi jaz. Čeprav so postale mnoge ameriške občine prevelike, da bi jih bilo mogoče uspešno upravljati s pomočjo mestnih sestankov, opravljajo vermontska mesteca svoj najvažnejši posel v letu na letnem sestanku, na katerem ima vsak meščan priliko, da iznese svoje mnenje. Že dolgo prej, preden se je sestanek pričel, je bila velika peč v leseni dvonadstropni mestni hiši natrpana s kladami in je prijetno žarela. Kljub temu pa je bila dvorana takrat, ko je predsedujoči z nekaj udarci s kladivcem opozoril navzoče, da se je sestanek pričel, še vedno tako hladna, da so prisotni obdržali svitre in plašče. S potekom ,časa pa se je ogrelo razpravljanje in tudi soba. Sredi popoldneva sem opazil, da so bila okna že odprta, tako da je lahko prihajal v zdaj že do dobra napolnjeno sobo svež, hladen zrak. Mestna dvorana je bila polna in pri popoldanskem zasedanju so vsi samo stali — prebivalci New Englanda so ponosni na svoje demokratsko izročilo. Prisotni niso bili samo odrasli: matere so pripeljale s seboj tudi predšolsko mladež. Navzoče je bilo tudi odposlanstvo šolarjev. Šolarji bodo o rzpravljanju poročali po razredih, da bo novi rod poznal postopek razpravljanja na mestnih sestankih. Pred sestankom je dobil vsak stalni prebivalec Corintha 64 strani obsegajoče mestno letno poročilo, polno zanimivih statistik o preteklem letu. Razpredelnice in stolpci so med drugim kazali število zableženih rojstev, porok in smrti. Na zadnji strani letnega poročila pa je bilo tole obvestilo: OPOZORILO O MESTNEM SESTANKU Vse zakonite volilce iz Corintha v Vermontu in iz mestnega šolskega okoliša obveščamo in opozarjamo, da se v torek, 2. marca 1954 ob 10. uri dopoldne po vzhodnem stalnem času zberejo v mestni hiši, kjer bodo razpravljali o naslednjih vprašanjih : Sledila je dolga lista vprašanj, o katerih bo razpravljal sestanek. Za red na sestanku je skrbel predsedujoči, ki je tudi gledal na to, da so navzoči živahno posegali v razpravo o številnih vprašanjih, ki jih je vseboval dnevni red. Ko je v začetku sestanka prišlo do precej dolgega odmora, ker se nihče ni oglasil, je predsedujoči navzoče vzpodbudil s kratkim stavkom. "Bilo bi koristneje," je dejal, "če govorite danes, kakor pa da boste potem govorih vse leto." Takšna vermontska odkritost je vžgala in odtlej se razpravljanje ni več zataknilo. Vsakdo je imel kako pripombo k vsaki stvari. Ko je šolsiki odbor predložil zvišanje šolske takse, je trajalo razpravljanje skoraj pol ure (zvišanje so končno odklonili). Novi volilci so dobili priliko, da se izjasnijo, ali naj mesto dovoli prodajo alkoholnih pijač. Kot vedno so glasovali proti prodaji. Sprejeli pa so nedeljske filmske predstave in predavanja, odklonili pa nedeljske avtomobilske dirke. Večino glasovanja so opravili z dvigom rok. če pa se je pojavil dvom, oziroma je eden izmed navzočih zahteval, so izvedli glasovanje pismeno. Opazoval ?em, kako so se glasovalci postavili v vrsto in spuščali glasor valnice v skrinjico. Imeli so radi ta sestanek. Ne samo zaradi tega, ker so na njem sodelovali pri upravi mesta, temveč tudi zaradi tega, ker jim je omogočil, da so se enkrat na leto sešli in srečali s prijatelji in sosedi. S starimi prijatelji so se la ■ ko pogovorili med kosilom, ka terega je v prostorih nad шез no dvorano pripravilo društvo staršev in učiteljev. Razgovor seveda ni bil omejen samo ва stvari, ki so bile na dnevnem re du mestnega sestanka, čeprav so mnogo govorili tudi o teifl' Udeleženci kosila so se razgovo jali o nenavadno toplem vre^ nu, zamenjavali so kuhinjsKe recepte in razpravljali o zatira nju borovnega prelca, ki Ј&^* padel njihove iglavce v oko^"-Nagibali so se k misli, da ' ta namen izglasovali mestm nar. , _ Ko se je popoldansko nje končno zaključilo, ko^e i zadnja mestna zadeva rešena, j bil predsedujoči hripav, zap^ kar je imel v roki krč, prebiv ci Corintha pa so bili zadovo ] ' da so do podrobnosti tali in demokratsko, po иај ° ^ skih ameriški tradiciji odloc vseh občinskih zadevah. samo to. Bili so tudi zadovo J ' da so to uredili na tako priJ® nacm. (Common Couni icill- Vesti iz življenja ameriških Slovence^ AVELLA, Pa.—Dne 4. j"jjj se je v avtni nezgodi sn^rtii^ ^ nesrečil član SNPJ t V Bregar. Bil je na mestu u maju mesecu je bil odpusc 4 letne vojaške službe, dva^ sece pozneje pa ga je doma dela kruta usoda. Šel je v P ni grob star komaj 23 let. šča užaloščene starše, bra a» stre in več sorodnikov. lu GALLUP, New je umrl po kratkotrajni , 17; julija Charles Član SNPJ, star pa 57 pušča soprogo Mary, 3 s 3 hčere, 2 brata in druge 3°' nike. po ^ CAIRNBROOK, Pa. " letih bo obiskal staro v tej okolici poznani trg® John Milavec. Iz New MOON Run, Pa. odpotoval 27. julija. Nam^ je v svojo rojstno vas Lip J Planini na Notranjskem. du julija je v okrožnem 18 letni bolezni umrl član ^ Rudolph Gorjup. Star je ' fj let. Doma je bil iz vasi | Ljubljani. V Ameriki je 40 let. Pokojni je bil pfi značaja in je rad društvenih prireditvah, je veselje mu je bila ^^0 s katero se je ukvarjal> mu je zdravje dopuščalo-^^^^jj, šča pastorke Antona Williama Pintarja in r znik ter mnogo sorodni iH znancev. V starem kraju enega brata, ni pa znano, isof is' zivi. V bo naf DETROIT, Mich. General High Park se Mary Bernik. ^ —Dne 10. julija jo jeH' let stara Frances UrbaS, ^5 v Luterskem selu, Št- Џ Dolenjskem, članica SN pušča moža Matta, sina hčer Heleno Harris in 3 \ —Pri družini Roy y^tef Chathamu, N. Y., so dobiU ^ kega sinčka prvorojenca, pr ga imenovali Roger kliško ime matere jc f Kapel iz Detroita. Tako ® eC stala Jack Kapel in nje?' oV® od"" proga prvič stari oče, stara mati, Royeva sta' sedmič. «AMO DVA RAZRKPA Pred 3. junijem 1956 lezniške uprave večine ^fC skih dežel omejile potni^^' ji' met na dva razreda. sklenili predstavniki uprav na konferenci v ^ damu. 'Prvi razred v P" vagonih bo torej odpadel- ENAKOPRAVNOST STRAN 3 Postojanka je padla ®®®®®®®®®®®®®®©®®5ХГХ4)®®<1ХГХГХб®5^^ Bogata furlanska ravnica pod poraslim briško-beneškim gri cevjem je tonila v temo. Krmin, idem in Čedad, včasih razsvetljena mesta, polna luči, so se dala ponoči le še slutiti v da-javi. Tudi Gorica- je bila zavita v temno jesensko noč. Vojna, ki divjala že leta, je tudi tod spremenila način življenja. Lud-Je v ravninah so odhajali zgodaj k počitku, zadovoljni, da so srečni preživeli dan in v strahu, jim bo prinesla noč. Tako je v prostrani furlanski nižini ® med zidovi zatemnjenih mest. Više gori v rodovitem gričev-kjer so se med sadovnjaki n vinogradi belile briške vasi j) "^stije, pa je bilo drugače, u so se ljudje ob večerih in v J°ceh najmanj bali udarcev ojne. V te predele se z mrakom ISO upale niti najpredrznejše ovražne skupine. Tu gori je bi-^ §°spodar naša vojska. prav v teh no-lin pogosteje vpadali v do-^0 Redke noči so bile mirne. ^ cerkvenih zvonikih po sko-beneških vaseh odbila dene ljudje navad-^ ^sluhnili. V dolini so viso- svph švignili prameni Kmalu za tem so od- eksplozij in mitra- je k- pretrgali ozrač- ŠpIb ^ ^ največkrat pomirilo eie s svitom. ^ takih nočeh z ve-linJ T P°fl"šali in gledali v do-ekoč: "Naši jih pestijo." snjim' večer je bil sličen prej-Se zgodai Ob je v t ravninah pod griči enii še vse mirovalo. di nad vasjo sre- so m Pf^^^^škoval v mirno noč, nioniL^ \ ^ ^^°ki kmečke har-od čas ' včasih pridušeno, haialit^° glasneje pri zgubljali T ^ 8eh ni v,-', fantov po va- Voigu i so odšli v našo tudi >?i ^ ne bi šel, dekleta WOkwtnewimtdaz; Prep-Dr^^'^i'^ koncu vasi so za ftiil i» ' Stražarja je zdra ■n topot ■ »saST!'" j« i sih p partizanska skupina, v He y,„ ni bilo sedaj posta KUub temu Takjeia v». žarski t ^ gibal po stra-straže / ■''v pri prevzemu "p^2i • posebno nalogo: ci ijj opazuj smer proti Gori- Ustreli«/ zapovrstjo raketi, zeleno in rde konj imela vča-tu nobe- čo, nam takoj javi," mu je naročil komandir. "Razumem." Kaj neki pripravljajo, je razmišljal Matevž. V dolini ni bilo opaziti svetlobe raket. Iz vasi so se izluščile tri postave in se počasi v koraku bližale stražarju. Matevž je vedel, da so naši, zato ni ustavljal. "Si kaj opazil?" ga je mimo-idoč ogovoril namestnik komandanta. Matevž ga je spoznal po glasu in po načinu hoje. "Nič, povsod je vse tiho," mu je odgovoril. Vsi trije so odšli po stezi naprej. Matevž je slišal, kako je Pile, tako so klicali namestnika komandanta, spraševal; "Torej misliš, da ni zanka?" "Brez skrbi," mu je odgovoril ženski glas. Bila je Danila, ena najspretnejših patrizanskih ob-veščevalk. Kaj so se pogovarjali naprej, Matevž ni mogel več razumeti. Preveč so se oddaljili. Stražar se je spet zatopil v opazovanje temnega obzorja. Na robu travnika so se oni trije posloviti. Dekle se je hitrih nog spustilo po bližnjicah med vinogradi in sadovnjaki proti sosednji vasi. Lepo plavolaso dekle je hiteč zadovoljno s polnimi pljuči zajemalo jesenski nočni zrak med brajdami. Nje ni skrbel nocoj-šen podvig. Občutek, da je uspela, jo je navdajal s prešernim razpoloženjem. Končala je igro, ki ji je postala že odvratna. Kar pretirano samozavestno je premagovala greben in hitela domov. Domov, domov. Tam jo čaka kopica nepreskrbljenih otrok. Odkar je umrla mati je v hiši prevzela gospodinjstvo in skrb za otroke. Mesece je hodila v dolino, prenašala zaupno pošto in poročila v mesto in nazaj. Pri soškem mostu, zraven postojanke, so jo Italijani sumljivo motrili vsak dan. Končno se je zaljubil vanjo mlad Italijan, podoficir, komandir straže na mostu. S tem je postalo njeno delo lažje. Zakrajsek Funeral Home, Inc. 6016 ST. CLAIR AVENUE Tel: ENdicotl 1-3113 quality AT A PRICE-:. ■ ■ . »enhee 1.8288 Monday. Thv.rg&av/.'Fr^qY'^^AZM^^ 'W^ ' •' • ^ "Y-baturdgy 9 primeren popust za star aparat Protect the wealth of the west m Љ НфРш#1 ШШ1 FIRES stražar na stezi je pogledal na uro. Še petnajst minut do desete. V smeri, od koder je pričakoval znak, je bilo vse mirno. Signalni raketi bi pomenili, da je postojanka na mostu ojačena. Meh v vasi je utihnil. Gruča partizanov je najlepšem razpoloženju zapustila razočarana dekleta. Iz nasprotne strani vasi je voznik poganjal konje v težak prazen parizar na gumijastih kolesih. Vse je bilo pripravljeno. Partizanska kolona petindvajset dobro oboroženih fantov se je izvila po cesti v noč. Za njo se je skoro neslišno pomikal voz s konjsko vprego. Gruča briških partizanov je hitela po cestah in stezah mimo vasi proti dolini. Kam? Nekje v zvoniku je odbila ura pol enajsto. Čelo kolone je pospešilo korak. V gluho nočno tišino so odmevali le koraki. Slišalo se je škripanje peska pod nogami, včasih pomešano s šumejenem odpadlega listja, ki se je drobilo pod nogami. Jesen je bilo čutiti tudi v ozračju. Kolona je hitela mimo obranih pustih vinogradov in pod golimi sadovnjaki proti Ste-verjanu. Prišli so do vasi. Luči v kmečkih hišah so že pogasnile, ljudje so legli k počitku. Pod vasjo je par kmetov z vpreženimi vozovi že nestrpno pričakovalo odhoda. Na spodnjem robu vasi so se sešli. Borci so posedli ob cestah, nekateri so prižgali cigarete. Od tu naprej se ne bo moglo več kaditi. V siju cigaret je se svetilo orožje. Strojnice so bile postavljene na cesti, brzostrelke in puške pa so ležale borcem na kolenih. Kmetje so od nekje navlekli stare vreče in cunje. Z njim so ovijali konjska kopita. Kolona je morala neslišno v dolino. Delo je bilo opravljeno. Namestnik komandanta je dal povelje za premik. VAS MUČI GLAVOBOL? Nabavite si najboljše tablete prof glavobolu v naši lekarni. Cena 50c, MANDEL DRUG CO. Ledi Mandel, Ph. G., Ph. C. 15702 Waterloo Rd.—KE 1-0034 Pošljemo karkoli prodamo kamorkoli. ZA ZDRAVJE KUPITE slovenski planinski čaj samo $1.00 za škatljico Tivoli Imports 6407 St. Clair Ave., Cleveland 3, O Pokličite HEnderson 1-5296 Pošiljamo tudi po pošti " Govorimo slovensko Vozniki so dobili nalogo, naj počakajo v dolini pri spomeniku nadaljnjih ukazov. Tam jih bo čakal kurir. Krenili so po cesti. Partizani so še enki*at pričvr-stili pasove, da izključijo vsak ropot. Drug za drugim so se začeli spuščati po bregu navzdol. Hiteli so čez senožeti, mimo hiš na dogovorjeno mesto. Nočni mir so motili samo na verige priklenjeni psi, ki so se besno lajajoč zaganjali proti nepoznanim nočnim gostom. Pozoren, izkušen prisluškovalec bi lahko v oddaljenosti po pasjem laježu hitro ugotovil, v katero smer se giblje skupina ljudi. Stoj! Predhodnica se je ustavila. Tu je bilo dogovorjeno mesto srečanja. Kolono je zaustavil Zmago. Zmago, eden najdrznejših primorskih partizanov, pravi legendarni junak. O njem so govorili otroci in starci, njegove podvige so poznala dekleta iz Vipave. Ni bilo primorske vasi, kjer se ne bi slišalo za Zmaga. Zmago je bil star znanec kmetov globoko v furlanskih vaseh. Zmaga so spoštovali povsod. Nemci in Italijani so razpisali na njegovo glavo lepo vsoto. Toda Zmago jih je s pomočjo prebivalstva in s svojo drznostjo povsod ukanil. Tudi nocojšen podvig vodi Zmago. Danila, ki so ji pravili včasih tudi Zmagova obveščevalka, je po njegovi zamisli pripravila vanjo zaljubljenega italijanskega podoficirja, komandirja straže Dva pogrebna lavoda Zrn zanesljivo izkušeno simpatično pogrebniško postrežbo po CENAH,'KI ЛН VI DOLOČITE pokliči*# AjGfVDINAtJ'SONS nineral Directors -a—mm Htm Everyone Loves Date Nut Cake KveryoiH' loves a loaf cako, its generous squares richly topped with a cicamy 11 osling. Ko; special compliments from guests and particularly f'om the man in the family, make your cake a Date Nut Loaf, a moist cake batter laden with chopped dates, raisins and walnuts, its flavoi tanged with pineapple juice. Top this wonderful cake with an easily made cream frosting and, if desired, garnish it with plump pineapple chunks. This wonderful loaf cake is perfect for service at any hour, starting with a morning colTee get-together. You'll note, too, .that it is your favorite conventional cake method which calls for creaming the margarine with the .sugar. The creaming produces that traditional "velvet crumb" coke texture you prize so much. Because this cake calls for the same margarine which you use for a table spread, cooking and baking, you'll find this is an economical cake to make. The delicate natural flavor of the margarine will assure the goodness of the cream frosting, too. Dale-Nut Loaf Cake )'icl(l: One 8 y 8 X 2'inch cake ]/2cup Allsweet Margarine 2/1! cup sugar 1/2 teaspoon salt 2 eggs 2 cups sifted cake flour 1/2 cup finely choppcd dates 1/4 cup chopped l aisins 1/2 cup chopped wahuits 1/2 cup milk 1/4 cup unsweetened pineapple juice 5J-1 /2 teaspoons baking powder 1/2 teaspoon vanilla Cream margarine. Add sugar and salt. Cream until li^ht and flufly. Add enifs one at a time, beatini? well after each addition. Sift floUi with baking powder. Combine with dates, raisins and nuts. Add alternately with milk and pineapple juice, adding flour first and last. Stii ami beat after each addition. Stir in vanilla. Pour into a 8 x 8 x 2-inch cake pan, bottom lined with 2 thicknesses of waxed paper. Bake in a moderate oven (350°F.) 45 minutes. Cool on cake rack 15 •ninutt's Remove from pan and frost with Cream FrostinP- na mostu v Podgori tik na robu Gorice, da se je pripravil za odhod v partizane. Kot dokaz, da se je resnično odločil zapustiti fašistično druščino, pa je moral omogočiti in pomagati razorožiti 55 mož močno fašistična utrdbo, ki je čuvala soški most in preiskovala vsak dan ljudi na poti v Gorico. Italijan je pristal. Zmago se je že pred nekaj dnevi sestal z njim in mu dal navodila. Giuseppe, tako so ga klicali, je bil prav to noč komandir straže v postojanki. Po Danili je že v dopoldanskih urah sporočil, da je vse pripravljeno. (Dalje prihodnjič) LED NA NIAGAKSKIH SLAPOVm Pionirji ameriške vojske so ondan poskusili z veliko eksplozijo na Niagarskih slapovih odstraniti nevarnost, ki je grozila obema bregovoma, ker se je nabralo mnogo ledu, ki sega 9 km daleč. Kakih 300 m od jezera Ontario so položili v led mnogo razstreliva in ga zažgali. Led je bil ponekod debel 15 m. Razstrelivo je razneslo debelo ledeno skorjo. Led je napravil na področju niagarskih slapov veliko škodo, porušil in odnesel je več barak in lesenih hišic, v 'katerih so stanovali čolnarji. PAMETEN NASVET Vojvodinja Marlborough je silila svojega moža, naj vzame neprijetno dišeče zdravilo. Bila je znana kot žena, ki ni izbirala izrazov. Zakričala je: "Vrag naj me vzame, če ti takoj ne bo odleglo!" Tedaj pa je zdravnik po-šepnil vojovodi na uho: "Kar vzemite zdravilo, gospod vojvoda, pomagalo vam bo tako ali tako." Za zavarovalnino proti ognju . . . nevihtam avto nezgodam pokličite: JOHN ROŽANCE 15604 waterloo rd. ke1-6681 KO CVETO KAMILICE V visokem poletju cveto poleg drugih cvetlic tudi kamilice, te skromne dišavne in zdravilne rastline. Čaj iz cvetja kamilic je v starem kraju veljal kot zdravilo za različne bolezni ali be-težnosti. Koliko po zasluženju in koliko ne, mi ne vemo. Kamilice, ki so v tej deželi poznane pod imenom camomile ali chamomile, botaniško pa an-themis, so večletne rastline, katere je lahko vzgojiti iz semena. Drobni beli cveti sličijo po obliki večjim cvetom poljskih marjetic. ' Posušeno cvetje kamilic se more kupiti v vseh boljših ameriških lekarnah. Istotako prodajajo tudi vse večje ameriške semenske tvrdke seme kamilic pod imenom camomile. Gojitev teh skromnih rastlin, katerim se pripisujejo razne zdravilne lastnosti, zahteva le malo truda. Kamilice srečamo na marsikaterem slovenskem vrtiču v tej deželi; pa še več bi jih bilo, če bi vse domače vrtnarice vedele, da je mogoče seme kamilic kupiti pod imenom camomile. —NEW ERA, glasilo AB2 PRVIČ DANO V PRODAJO! Proda se dobroidočo gostilno z D 2 in D 3 licencami, katero vodi sedanji lastnik 13 let. Na vzhodni strani. Za podrobnosti pokličite med 1. in 3. uro popoldne. PR 1-6366 ŠTORKLJE NAPADLE AVTOBUS Na vesti v okolici Smime v Turčiji so v avtobusu sedeči zagledali pred seboj veliko jato štorkelj. Štorklje so se začele zaletavati v avtobus in posrečilo se jim je z močnimii kljuni razbiti zaščitno steklo. Tedaj je ena izmed njih napadla šoferja in mu zadala s kljunom rano na vratu. Šofer je komaj še utegnil ustaviti avtobus. Potniki so hoteli izstopiti, kar pa se jim ni posrečilo, ker so štorklje obkolile avtobus. Zadnje upanje potnikov je bil beg. Ranjeni šofer je znova pognal avtobus. Toda štorklje so mu še dolgo sledile. Zasledovanje so opustile šele, iko je bil avtobus že dva kilometra daleč. Šofer se je moral zateči v bolnišnico. ŠKODA "Miha, ta teden bodo v naši vasi popisali vole." "Hudimana, jaz bom po ravno takrat zdoma!" HIŠA ZA ENO DRUŽINO s 4 sobami, se proda. Porč, for-nez, dve kopalnici. 5 in pol akra zemlje. Nahaja se na 498 Reeves Rd., med Lost Nation in Green Rd. v Willoughby, O. IŠČE SE STANOVANJE za družino z tremi otroci, dva gresta v šolo. Želi se 4 ali 5 sob. Imamo dobra priporočila. Pokličite po 5. uri popoldne. EN 1-7840 AUGUST 6th RUSS MORGA and His Orchestra ON-LAKE-ERIE NOW GREATER THAN EVER! Recreation for the entire family... swimming, fishing, boating, moonlight cruises, tennis, picnics. Free movies, dancing, and spectaculars. New Midway attractions. Good restaurants, bars, popular prices. Children's playroom, sitter service. Sunday services for all faiths. MIy AtctmnMm HOTEL BJIEAKERS Cleveland Office: SUperior 1-7270 AMPLE PARKING U.S. Highway 6, tlx milei east of Sandusky Passenger Ferry Service from Sanduslcy finest bathing beach in the world! MERCHANTS ZNAMKE SO DODATNI PRIHRANKI poznano ime več kot 100 let moška oprava, reg. 2.95-4.95 Športne srajce Pokličite CHerry 1-3820 1.98 Izvrstna izbera srajc, .ki so 100% pralne. So iz Satin box batiste, cotton sail,print, 100% Dacron leno, Dan River Wrinkle Shed, combed voiles. To so le par izmed več finih vrst blaga. Več srajc ima žepe, nekatere imajo biserom so podobne gumbe. Majhne, srednje in velike ter ekstra velike mere. BAILEY'S pritličje in v vseh podružnicah Ena velikost za vsako mero moške noge od 9V2 do 13 100% Nylon Helanca S-T-R-E-T-C-H nogavice REG. 79c Pokličite CH 1-38ZU 59c Sive Zelena Beige • Hjava Rumena Roza Plava Cognac Hdeča Skipper 100% nylon Helanca tkanina daje vam nogavice, ki se bodo vašim nogam SIGURNO prilegale. Najbolj privlačne barve v sezoni in različni vzorci. Izbera tka- , nine 6x3, link-and-links, clocks, mesh in drugih. BAILEY'S pritličje in v Povprečno naročilo 4 parov Vseh podružnicah ILKA VAŠTETOVA UPOR ZGODOVINSKI ROMAN (nadaljevanje) In medtem ko je Marjeta likala Hohenwartove bele platnene rjuhe, je nadaljevala svoje razmišljanje: Da, Jak bi bil pripraven za Metkinega spremljevalca, kadar bi nesla pisma na Slatenk ali kam drugam v okolico. Dekle vendar ne bi moglo hoditi samo tako daleč! Tile francoski Lahi so bili vseh muh polni. Lotili so se dekleta, kjer koli jim je katero prišlo v pest. Ampak—Jak, tako bi šlo. Jak, je zanesljiv in za uporniško delo goreč fant. Namesto Rormana bi prevzel obveščanje okoliških kmetov in "zelenih lovcev"— kakor so začeli ljudje imenovati one, ki so se skrivali po gozdovih. Kar bo treba sporočiti na kočevsko stran, v Trebnje, na Hrvaško ali na štajersko, to zaneseta Metka in Jak iz mesta zaupnikom v okolici, od tod dalje pa Rorman . . , Da, da, tako pojde! . . . Jak in Metka — zaljubljen par, ki dela izprehode do Slatenka ali ob Krki do Brš- CHICAGO« HjIM FOR BEST RESULTS Ш ADVERTISING CALL DEarborn 2-3179 REAL ESTATE BY OWNER — Leaving city, will sacrifice for quick sale, 6 spacious modern rooms, expandable; 1 room finished; full basement, enclosed porch, face brick, tiled bathroom, built-in tu^, new boiler. $16,500. A value unchallenged. — 7246 South Rockwell Call PRospect 6-7861 or DEarborn 2-3179 Corner 5 room 3r'ck BUNGALOW Full attic, full basement, insulated hot water h' a', 1 car garage, near schools and churches. $14,500. 4056 W. 21 St. CRawford 7-4324 WANTED TO RENT RESPONSIBLE Couple, 9 year old and 1 infant, need 4-5 room unfurnished apartment. N. or N.W. With option to buy. Moderate rental. MOhawk 4-0764 BUSINESS OPPORTUNITY FOOD AND VARIETY STORE — 13309 Baltimore Ave. — Established business. Reasonable rent. 20 years in business. Retiring. Mitchell 6-9814 SMALL "LUNCHROOM—Seats 12. Good location. Fully equipped. Price $3,500. Call — FOrest 6-9798 CEMETERY LOTS — 6 lots — Fairmont Cemetery, 95th and Archer Ave. Near front entrance. Reasonable. Call — PEnsacola 6-1117 Good opportunity — GAS STATION for lease. Well established. See to appreciate. Best offer, GArden 2-9440 DAIRY — Frozen food store. Also sandwich shop and grocery combined. N.W. side. Gross $45,000 a year. Illness forces sale. Call after 6 p.m. HUmboldt 6-9303 Good chance to buy LIQUOR STORE with bar. Well estab-, lished business. Real money maker. See to appreciate. AVenue 3-9457 Near Brookfield Zoo — Excellent opportunity for 2 people. CONFECTIONERY, LIGHT LUNCH, CANDIES. Established 18 years. Wife's illness forces sale. HUnter 5-9644 Ijina ali čez travnike proti Ločni, tak par ne bo sumljiv . . . Najbolj bo, če se stvar spravi takoj v tek. "Metka! škafi, ki jih prenašaš od Krke, so pretežki zate." Metka se je vsa zdrznila in živa rdečica ji je planila v lica, ker se je spomnila Jakove pomoči. "Že prav. Odslej ti jih n& bo treba več prenašati. Dogovorila sem se že, da pojdeš služit h gospej Langerjevi za spletično, če ti je služba všeč. Bolje ti bo tam kakor pri meni. Težkega dela ne boš imela. Gospa je dobra in te bo imela kakor domačega človeka. Pri meni nikoli ne vidiš belega kruha—saj imava komaj za črnega. Tam boš vsak dan sita vsega dobrega." Metka je imela že solze v očeh. Strah jo je bilo službe pri tujih ljudeh, "Oh, teta, prosim, naj osta nem pri vas!" "Metka!" Marjeta je stopila tik dekleta, ki je stalo pri ognjišču, in šepeta je nadaljevala: "Metka! In če ti povem, da mi storiš veliko uslugo, ako sprej-meš službo?" Marjeta je položila svojo težko koščeno roko dekletu na ramo, Še nikoli ni tako govorila z Metko. Mladenki je bilo kar tesno pri srcu, "Da, teta. Sprejmem jo," a solze so se ji ulile po licih. "Nu, vidiš, saj sem vedela, da si dobro dekle. In zdaj me poslušaj: Ne misli, da bi se te jaz rada iznebila, ali da si mi v breme. Nasprotno. Že dolgo nisem tako prijetno živela kakor zdaj, ko ti opraviš polovico mojega prejšnjega dela. Ampak v tisti službi te—potrebujemo." Ob svitu ognja, ki je plapolal ha ognjišču, je Metka razločila trd, prodirajoč pogled iz starki-nih ugaslih oči. "Potrebujemo te. In—prisezi, da nikoli nikomur ne izdaš, kar ti bomo zaupali!" Metko je stresel mraz. Trepe tanje, ki ga ni mogla zatreti, ji je stresalo ude. "Pisegam!" je zašepetala in strah jo je dušil, ko je gledala v starkin, od ognja ožarjeni obraz. Vendar se je premagala in si obrisala solze. "Torej čuj! To veš, da se je moral gospod Langer z bram-bovci umakniti na Hrvaško?" Metka je molče prikimala. "Dobro. Potrebujemo človeka, ki bi nosil pisma, nanj pa tudi drugim osebam naslovljena, varno in nesumljivo iz mesta določenim zaupnikom v okolici. Ta pisma bo gospa Langerjeva tebi izročala in ti jih boš prenašala, skrita v nedrijah. če te kdo vpraša: kam in zakaj, boš vedno odgovorila, da greš po sadje, jajca ali kar si bodi. Imej vedno košarico s seboj, vselej boš tam, kjer pismo oddaš, tudi res nekaj kupila. Ali si razumela?" "Da." "Metka! Ali se zavedaš, da bo tvoj posel nevaren—smrtno nevaren?" "Da," je še tiše šepnilo dekle, "Smrtno nevaren ne samo zate, ampak za nas vse, ki delamo za veliko stvar?" "Da," Starkini koščeni prsti so se za trenutek tesneje oklenili dekletovega ramena, potem jo je izpustila in se okrenila k svojemu delu. "Zberi svoje stvari," je potem glasno velela, "preglej jih, da boš imela jutri vse pripravljeno, Predpoldne te peljem tja. Operi si še in zašij, če ti je kaj treba. Drugo delo nocoj kar pusti.'* Molče, še vedno drgeta je od razburjenja, je odšla Metka v izbico. Z vso silo je stiskala zobe, da ni izbruhnila v glasen jok, ko je spravljala svoje stvari na kup. Ko bi njena mama vedela, da mora iti služit k tujim ljudem! . . . Ali bi ne bilo bolje, če bi se vrnila domov? Ampak—kako? Za pošto nima denarja, peš pa— v teh časih—na to pač ni bilo mogoče misliti. In stara teta računa nanjo. "Potrebujemo te," je rekla. Ali ni bila njena dolžnost, da vztraja, da pomaga teti, ki jo je sprejela in kljub svoji revščini skrbela zanjo. Da, vztrajati mora. Zdaj je sprejeta med one, ki delajo za "veliko stvar" . . . Kakšno veliko stvar? Stvar, ki je prepovedana pod smrtno kaznijo ? Torej—nekaj proti okupatorju? . . . Da, da, saj bo prenašala pisma za poveljnika brambovcev. Morda se vrnejo brambovci in poženo Francoze iz dežele? . . . In kdo so oni, ki pripravljajo osvobojen je? Teta Marjeta, gospa Langerjeva, morda tudi Jak Japež, ki je ob takšnih neobičajnih urah hodil "na delo," in pa ona zagonetna roka, ki je že večkrat trkala sredi noči na Marje-tino okno in oddajala ali sprejemala pisma—vsi ti so bili pač le stranski činitelji v pripravah za upor, nekakšni posredniki. A kje so bile glavne gonilne sile? Zaman je Metka v duhu iskala med Novomeščani, ki jih je— dasi je bivala v Novem mestu šele mesec dni—skoraj vse poznala. Deloma jih je poznala, ker je raznašala in pobirala perilo, deloma po pripovedovanju zgovorne Gričarice, ki je vsak dan prihajala k Marjeti v posete in prerešetala novice iz vseh novomeških rodbin. Ali so med uporniki vsi Novomeščani? Vsa ta<-ko imenovana črna vojska? . . . Vsi pač ne. "Mnogo je med njimi nezanesljivih potuhnjenih elementov" — kakor je rekla nekoč teta Marjeta proti prijateljici Gričarici. "Ti so vsikdar pripravljeni, da postanejo ob pr- vi priliki izdajalci lastnih rojakov." Kljub svojim šestnajstim letom je Metka poleg strahu, ki se še ni umaknil iz njenega mladega srca, čutila nekakšen ponos zaradi velikega zaupanja, ki ga ji je dokazala stara teta s poverjeno ji važno nalogo. Naloga sama jo je že začela zanimati. Vsekakor je sklenila, preden je legla k počitku, da se teta v svojem zaupanju do nje ne bo zmotila. Zjutraj se je — kakor vedno —zbudila že ob štirih. Teta je še spala. Gotovo je likala pozno v noč, o čemer so pričale visoke skladovnice perila na mizi. Metka je tiho vstala, odšla v kuhinjo in se vneto lotila dela. Prinesla je dva škafa vode iz Krke, namočila pisano perilo, ga milila in mencala s takšno vnemo, da niti ni opazila, kdaj so se odprla vrata in je teta stala med njimi. "Ali se hočeš zadnji dan še pretrgati od pridnosti!" je nenadoma zagodrnjala starka, da se je zamišljena Metka vsa stresla. Toda ko se je okrenila, je opazila na starkinem čemernem obrazu nekaj, kar je bilo močno nasmehu podobno. Zgodilo se je prvikrat, da je Metkina marljivost izvabila iz čemerne starke nekaj priznanju podobnega. V prešernem veselju zaradi posrečenega uspeha je Metka pokazala na tri škafe namiljenega pisanega perila in še dva perilnika, kamor je v posamezne kupe zložila kose, ki niso imeli trpežnih barv. "Poglejte!" je pozvala z nagajivim ponosom. "Hm," je godrnjala starka. "Zakasnila sem se za dve uri. Šest je že. Kaj pa naj zdaj jaz delam, ko si ti že vse opravila ? "Zajtrk je pripravljen. Kar jejte, teta! Potem greva na Krko izpirat." "Pišče kokljo komandira! Nu, naj bo, ker je zadnjikrat." Pol ure pozneje sta Marjeta in Metka na Krki družno tleskali s perilom ob perilnike. Ne daleč od lesenega mostu, ki je vezal LBTS еХРШБ OHIO mesto s predmestjem Kandijo, je bilo perišče pomaknjeno nad gladino Krke. Voda je tu pod strmimi novomeškimi skalami tekla tiho brez žuborečih valov, skrivaje pod prijaznim zrcalom mirne gladine strahotno brezda-njo globino. Kadar koli se je Metka ozrla vanjo, ji je tesnoba stisnila srce. "Dobro jutro!" je pozdravil znan glas z brega. Metki je šinila rdečica v obraz. Na pol se je okrenila, vzela kos perila iz škafa in odzdravila z nasmehom, polnim zadrege: "Dobro jutro!" Dve ljubki jamici sta se ji prikazali v rožnatih licih. "Dobro jutro, Jak!" je zaklicala Marjeta, "ali se vračaš z dela?" "Da." "Bo kmalu vse dozorelo?" "Prav kmalu. Vsak čas bomo pripravljeni na—žetevf," je z nasmehom odgovoril Jak. Njegovi pogledi so viseli na dekletu. "Stopi sem, Jak! Nekaj bi te prosila." Jak je stopil bliže in Marjeta je tiho nadaljevala: "Od danes dalje bo moja nečakinja opravljala važna pota v okolico. Ker pri nas zdaj ženska nikjer ni varna pred francoskimi pritepenci, te prosim, spremljaj jo na teh potih, kolikor ti bo čas dopuščal. Tudi bo manj sumljivo, če hodita v dveh. če vaju bi opazovali, bo izgledalo, kakor da se izprehajata. Ali storiš to uslugo naši dobri stvari?" S težavo je Jak zatrl poreden nasmeh, ko je opazil, kako hitro se je Metka sklonila globlje nad perilnik. Resno je odvrnil: "Prisegel sem, da se nikjer ne izognem delu za našo stvar. Kar obvestite me, kadar me potrebujete, teta." In nagajiva žilica mu ni dala, da bi ne pristavil : "Na svidenje, gospodična Metka! Upam, da vam ne bom preveč nadležen spremljevalec." Metkina zadrega je bila tolikšna, da mu ni vedela odgovora. Le na pol se je okrenila, se mu nasmehnila in se brž spet sklonila nad delom. Jak je bil tudi s tem nemim odgovorom zadovoljen. "Zbogom, teta!" je zamahnil s kastorcem—novomodnim klobukom, ki je bil obrnjenemu loncu podoben — tako globoko kakor pred najimenitnejšo damo in skočil nazaj na breg. Marjeta mu je pokimala in nekaj zagodrnjala sama vase. Metka pa je, sklonjena nad pe-rilnikom, skrivaj pogledala za njim, ki je veselo in prožno sto- JAMES A. GARFIELD CABIN ф PERRY'S MONUMENT, PUT-IN-BAY FAIRPORT HARBOR IIGHTHOUSE . MUSEUM Ф s:^i K e FAIRPORT HARBOR SHTA ENEVA BUIA PUT a cabin below the city of Wil-loughby. La Salle, however, went overland, probably to the Mahoning River and on down the Beaver and the Ohio River as far as the present site of Louisville, Kentucky, and returned by somewhat the same route. Ten years later, he was to build his 45-ton Griffin in the Niagara River and sail this ship along the Ohio shore, up the Detroit River and through Lake Huron to thi' Mackinaw Straits. British fur traders in their dealings with the Iroquois Indians, penetrated the northern Ohio Country in scattered parties who travelled the Lake Trail of the Indians, but it was not until 127 years later ' that Moses Cleaveland and his Connecticut Land Company advance party established the city of Cleveland and started the wave of migration of settlers from the eastern Colonies that eventually populated the lands of the Northwest Territory. The century-old lighthouse at Fairport Harbor, now a museum, stands on the Lake shore where La Salle probably trod on his first expedition to the Ohio Country. At Mentor is President James A, Garfield's home and a reproduction of the log cabin where he was born. This property, a State museum under the jurisdiction of the Ohio Historical Society, today is one ol the popular tourist attraction;^ on Bwte j}Oi., pal po stezi med ločjem, da so škrici njegovega temnorjavega fraka plahutali naokrog. Po strmi bližnjici je skočil na kamnite stopnice, ki so vodile po skalnati rebri navzgor na Breg. Tam se je ozrl, Metka pa je brž okrenila glavo k delu. Istega dne, še pred kosilom, je Metka v spremstvu svoje stare tete nastopila službo kot spletič-na gospe Langerjeve, ki je stanovala pri svojem stricu, gospodu Coppiniju, na trgu v drugi hiši na levo od magistrata. Peljali so ju po odprtem hodniku v dvoriščno stavbo, kjer sta iz ozke predsobice stopili v nizkOi temačno, skromno opremljeno spalnico poganške gospe. Izi se je nežno, čedno deklet^ v srce zasmililo, ko je stalo pr njo; lepe zlatorjave oči, po solza, na dolgih zlatih kod" sončni odsev in boječ trepet na rdečih ustnah. Z občudovMjem in strahom so dekletove oči po izkušale brati v krasnem obličju mlade gospodinje. Ko je stara Gosarka odšla, je Iza položila Metki roko okrog ramen in veselo izpodbujajoce dejala: (Dalje prihodnjič)___ v vsaki slovenski družini, ki se zanima za napredek in razvoj Slovencev, bi morala dohajati Enakopravnost Zanimivo in podučno čtivo priljubljene povesti imerica's most important desk job Right here, in the schoolroom, is where our children's future—and through them, the future of our country—begins to take shape. Your local school board, P.T.A.'s and other public-spirited groups need your help and support to give our children the kind and quality of education they dt>(3erve. For free booklet "Mow Can Citizens Help Their Schools," write Better Schools, Ž West 45th Street, New York 36, N. Y. BETTER SCHOOLS BUILD BFTTEft COMMUNITIES in cooperation with The National Citizen# Commission fof the Public Schools, thit odvertisement is sponsored vt ENAKOPRAVNOST STRONG and SECURE № r-' ШШш F " » i ' ., ^