Kaj je novega? Cena »Slovenskemu Gospodarju.« Kadar ima »SloTenski Gospodar« prilogo »Novice v slikah«, takrat stane posamezni izvod 2 dinarja.« Poslanec g. Vlado Pušenjak odlikovan. Poslanec Jugoslovanskega kluba g. Vlado Pušenjak je priznan strokovnjak v gospodarskih vprašanjih. Za njegove zasluge, fci si jih je v teku let v tem oziru pridobil, ga je kralj odlikoval z redom Belega Orla V. reda. ČastMamo! Število birmancev ob priliki birmovanja v jarenrinski dekaniji je znašalo 907. V mariborski stolnici pa je bilo 1039 birmanih iz mesta in okolice, pa tudi iz daljnih krajev, Graza, Dunaja, Celovca, Zagreba, Ljubljane in Prekmurja. Birmovanje meseca junija se vrši v teh-le župnijah lavantinske škofije: V Zabukovju nad Sevnico ob Savi dne 5. junija; na Vidmu ob Savi dne 6. jun.; v Brežicah dne 7. junija; v Artičah dne 8. junija; na Sromljah dne 9. junija; v Pišecah dne 10. junija; na Bizeljskem dne 11. junija; v Kapelah dne 12. ju- nija; v Dobovi dne 13. junija; na Zdolah dne 14. junija; v Rajhenburjju dne 15. junija; v Koprivnici dne 16. junija; v SeVnici dne 17. junija. Mariborsku porota se bo zacela krog 7. JHnija. Za poletno porotno zasedanje je pripravljenih več slučajev ubojev in umorov. Porotniki bodo tokrat sodili o znanem slučaju na mariborski carinarnici in o ponarejevalcih denarja iz Ptujskega polja. Za to porotno zasedanje so bili izžrebani ti-le porotniki: Mahovič Josip, Mah. vas; Ivenšek Franc, Štuki 19; Zinkovič Franc, Boračeva; Munda Franc, Ivanjkovci; Dihpol Matija, Zagrad; Kaiser Josip, Bresternica; Bratko Ivan, Št. Lenart; Šket Jožef, Kamnica; Bauman Sebastijan, Dobrenje; Kerbenčič Anton, Na Ran ci; Vrabl Vekoslav, Križevci; Škodnik Franc, Gornji Slaveči; Škrinjar AIojz, Libanje; Čobelj Franc, Šaričnjak; Kozar Jože?, Libanje; Vračko Franc, Vršnik; Štampfl Avgust, Limbuš; Toršč Franc, Frankovci; Žaucer Franc, Sv. Križ; Železnik Miha, Vurmat; Zabavnik Ciri!, Vodranci; Veselko Josip, Središče; J. Wračko, Podigradec; Končan Jožef, Pokoše; Gerdej Ludovik, Dolgo brdo; Klemenčič Jakob, Ivanjci; J. Markuš, Ledinek; Janžek Jožef, Mikalovci; Prejac Konrad, Podgorca; Magdič Ferdo, Cven; Herič Franc Boreci; Herzog Ivan, Zrkovce; Kranjc Josip, Jurjevski dol; Jelšek Franc, Ješenca; Dietinger Rajmund, Sv. Ožbalt; Drobec Ignac, Hrastje. — Nadomestni po rotniki: čevljar Šalamun Ivan, trgovec Vilko Weixl, bančni ravnatelj Malli Alojz, trgovec Golež Anton, stavbenik umetnih mlinov Forštnerič Simon, kotlar Tomažič Lovro, pekovski mojster Robavs Karl, električni inštalater Alojz Rečnik, gostilničar Lipovšek Anton, vsi v Mariboru. Pozor vojni invalidi in vdove! Izredni občni zbor podružnice Udruženja vojnih invalidov v Mariboru radi reorganizacije po novih pravilih v zmislu čleoa 91 novega invalidskega zakona se vrši v nedeIjo, dne 30. maja 1926 ob pol 9. uri dopoldne v Gambrinovi dvorani v Mariboru. Dolžnost vsakega rednega člana je, da se tega izrednega občnega zbora zanesljivo udeleži. Strašen samomor služkinje. Na binkoštni pondeljek si je v Mariboru na strašen način končala življenje mlada, komaj 24 let stara shižkinja Slava Glad doma iz Golike pri Brodu na Kolpi. Bila je v službi pri nekem mariborskem lekarnarju ter na glasu kot vzgledna in pridna služkinja. Na binkoštni pondeljek je napravila družina njenega gospodarja izlet v Rogaško Slatino in Slava je osfala sama doma. Ko so se domači zvečer vrnili, so našli vrata stanovanja zaklenjena. Vlomili so jih s pomoejo ključavničarja. V spalni sobi so zagledali strašen prizor. Na postelji je ležala v mlaki krvi služkinja Slava z veliko rano na vratu. Z britvijo si je prerezala vrat skoro do hrb tenice ter še krvavela. Okrog je ležal šop poslovilnih pisem, kalere je pisala staršem in znancem. V enem je pustila 1000 dinarjev za pogreb. Vzroka samomora ni navedla, najbrž bo kaka nesrečna ljubezen, ki je v mestu že toliko deklicam z dežele bila usodna. Pazite na otroke! V Pobrežju pri Mariboru sta se pripetili dve težki nesreči: llletni Viktor Štefanec je nabiral drva in splezal na drevo. Pri tej priliki je padel s precejšnje višine na tla in si zlomil levo roko tako močno, da so mu izstopile kosti. Istotam je padel z drevesa 121etni Ivan Roškar in si zlomil obe roki. Oba so prepeljali v mariborsko bolnišnico, kjer delata pokoro za drzno plezanje. Novice iz Slivnice pri Mariboru. V naši župni cerkvi sta se dne 17. t. m. porocila g. Fr. Fingušt, kmetski posestnik iz Gorice pri Račah, in gdč. Neža Gojčič, hčerka veleposestnika iz Orehove vasi. Novoporočenca sta prevzela lepo urejeno domačijo spoštovane krščanske in slovenske Gojčič-Kotnikove rod bine. »Slovenski Gospodar« želi novemu paru obilo sreče! — Tukajžnji sadjarji smo z veseljem pozdravili ustanovitev sadjarske zadruge v Mariboru. Ustanovnega zborovanja na binkoštni pondeljek se je udeležilo iz naše okolice častno število sadjarjev. Upa mo, da bomo imeli letos sijajno sadno letino in radi tega je res nujno potrebno, da se sadjarji združimo v zadrugo, katera bi naše sadne pridelke spravila T denar v druge dežele. — Neki čudni ljudje v Orehovi in Hotinji vasi kričijo po noei in po dnevu »Živijo Orjuna!« Čudno se nam zdi, kako morajo biti pri tej organizaciji ljudje kmetskega in delavskega stanu. Saj je vendar znano, da so orjunaši v Mariboru iz golega sovraštva in hudobije razbijali in unicevali lastnino poštenih Ijudi. Znano je tudi, kako so člani te nepotrebne organizacije brez povoda napadali r Trbovljah in celo ubili poštene ljudi, kateri niso hoteli tako plesati, kakor je piskala »Orjuna.« Mi hočemo mir, ne pa nemir, kakoršnega seje Orjuna. Kako morejo sinovi poštenih očetov in sinov v naših vaseh biti orjunci! Naš nepozabni oče Pišek bi se v grobu obrnil, ako bi zvedel, da je toliko njegovih občanov se dalo zapeljati v nepotrebno Orjuno! Sicer pa kot Slovenci in davkoplačevalci ne moremo biti na strani Orjune. Ustanovitelj Orjune je znani Pribičevič, ki bi rad s cirilico šolo in z velesrbskimi postavami Slovence posrbil. To je tisti Pribičevič, ki je skupaj s Pašičem naredil sedanjo nesrečno ustavo, po kateri se nam Slovencem jemljejo pravice za pravico ter se nam nalagajo tako strašni davki. Kdor je danes pri Orjuni, ta pljuje v svojo lastno skledo! Vlomilec iz Avstrije na dela. V Josipdolu v Ribnici na Pohorju je vlomil v trgovino Viktorja Koka]ja iz Jugoslavije v Avstrijo izgnani Štefan Timošek. Doslej še neprijeti vlomilec je odnesel iz trgovine v gotovini 3100 dinarjev. Blagoslovljenje treh novih zvonov pri M. B. mi Crnigori. Kako lepo! Kako veličastno! Vse v najlepšem redu! Ljudstva kot ob največjem sho lu pri Materi gorski. Ob asistenci čč. gg. sosedov je vlč. g. dekan blagoslovil nove zvonove na binkoštno nedeljo. Vsi, ki ste bili navzoči, vam gotovo ostane ta dan v najlepšem spominu. Romarski zlet na Ptujsko goro. Vse pros^etne organizacije župnije sv. Marije v Mariboru priredijo v nedeljo, dne 25. julija skupni romarski zlet na Ptujsko goro. Toliko v vednost vsem, ki povprašujejo po tem zletu! Nepreklicno 30. maja, ob 1. uri popoldne se bo vršila velika javna tombola vprid zgradbi Katoliškega doma v Slov. Bistrici. Zato prosimo, da se izkupiček za razprodane tablice takoj nakaže, neprodane tablice pa se naj vrnejo najpozneje do 29. maja. Tablice, ki ne bodo vplačane ali vposlane do sobole 29. maja slovenjbistriški kaplaniji, se bodo smatrale za razprodane. Ker je sedaj zelo nestanovitno vreme, se ne bo vršila tombola na Glavnem trgu, temveč v prostorni jahalnici. Radi tega tudi veselica odpade. Dobitki bodo razstavljeni cenj. občinstvu na ogled že v nedeljo dopoldne v jahalnici. Tablice se še bodo morda dobile na dan tombole. Ker pa ni gotovo, če jih bo še kaj na razpolago, zato se naj nihče ne zanaša na zadnji dan, ampak si jih čimpreje preskrbi. Odbor. ¦ Razno iz Gornje Radgone. Na gostiji Tiirkl-Bračko v Črešnjevcih se je nabralo 100 dinarjev za Dijaško kuhinjo v Mariboru. Bog plačaj! — V torek, dne 18. t. m., je priredila šolska mladina majniški izlet. Trije razredi so šli h Kapeli, dva pa k Negovi. Negovska partija je bila pogoščena od graščinskega oskrbnika g. Hrašovca in od posestnika g. Alojza Trstenjaka iz Stavešinc. Obema prijateljema šolske dece naj njuno gostoljubnost Bog stotero povrne! — Orlovska organizacija pa poleti zadnjo nedeljo v majniku v sosedne Apače, kjer nastopi s par telovadnimi tockami. Prijatelji vabljeni! Odkritje spominske plošče pokojnemu nadučitelju Ivanu Strelec pri Sv. Andražu v Slov. goricah. V lepih Slovenskih goricah, pri Sv. Andražu, je učiteljeval nad 20 let velezaslužni, daleč naokoli znani šolnik Ivan Strelec. Kdo ga ni poznal? Med Muro in Dravo znan med ljudstvom in učiteljstvom, priljubIjen kot dober vzgojitelj, izvrsten pevec, zabaven družabnik, ljub in drag voditelj, vnet za povzdigo omike in izobrazbe otrok in dorastlih. V znak hvaležnosti mu vpostavijo njegovi učenci, prijatelji in znan ci dne 29. junija t. 1. na tukajšnjem šolskem poslopju apominsko ploščo, ki naj bo živa priča naše in narodne hvaležnosti do nepozabnega zaslužnika. Pripravljalni odbor se obrača na njegove prijatelje s prošnjo, naj blagovolijo ti vposlati prostovoljne prispevke za nabavo spominske plošče na naslov: Zvonko Predan, šolski upravitelj pri Sv. Andražu v Slov. gor. Ob enem že vabi odbor sedaj k obilni udeležbi. Tozadevni program objavimo pravocasno v časopisih. Na svidenje dne 29. junija pri Sv. Andražu! Poslanec dr. Hohnjec je imel na bmkoštni pondeljek shod v Žičah. Zborovanje je bilo prav dobro obiskano. Dr. Hohnjec je dokazal vso pogubonos nost in kavrljivost cenftralizma na njegovih sadovih: na rastočem gospodarskem propadanju našega ljudstva in na korupciji, ki razjeda podlago, na kateri sloni naša država in njena notranja ureditev. Zdravilo za to temeljno napako centralistične ustave je avtonomistična državna ureditev, ki bo zagotovila ljudstvu in njegovim zastopnikom večji upliv. Poslan cem in politiki SLS je bila soglasno izražena zaup- nica. V Št. Vidu pri Grobelnem bo v nedeljo, 30. majnika po rani službi božji shod SLS. Govori poslanec Žebot. Konjice. V nedeljo, dne 30. t. m., priredi Katol. izobraževalno društvo v Konjicah v Kat. Društvenem domu »Materinski dan« v znak ljubezni in hvaležnosti našiin dobrim materam. Na vsporedu je poleg deklamacije, petje, spevoigra »Kovačev študent« in bajna šaloigra »Izgubljeni raj«. Vsi, posebno naše matere, iskreno vabljene! Urica pravega in globokega užitka Vam je zasigurana. Za regulacijo Drave, za nasip, ki ga zida gradbeno ravnateljstvo, je dovoljenih 5000 dinarjev. — Naravnost smešno! Smrt vojne žrtve. V ljubljanski bolnici je umrl Jožef Petelinek, posestniški sin iz Konjiške vasi. Pred 10 leti mu je v vojni mocno poškodoval šrapnel lobanjo. Močna narava je pomagala Petelineku zopet na noge. Rajni je bil član izobraževalnega društva, Orla. Bil je visoko izobražen kmetijski strokovnjak, ki se je veliko pečal s sadjerejo. Ostani mu ohranjen časten in hvaležen spomin med vsemi, ki so ga poznali ter spoštovali. V Ljubljani je umrl dr. Karl Triller, znan voditelj in prvoboritelj siovenskih liberalcev. Zadnja leta se pa s politiko ni več pečal, pač pa z denarnim gospodarstvom, in je bil eden najboljših poznavateljev slovenskega" narodnega gospodarstva. Trije hribolazci smrtno ponesrečili. 0 binkoštnih praznikih je šlo veliko meščanov v planine. Ker pa je bilo izredno slabo vreme, se je bilo bati nezgod. In res so v kamniških planinah trije smrtno ponesrečili. Bančni uradnik Sterle, njegov prijatelj Rado Sopčič in zaročenka Manzini so padli v prepad in obležali mrtvi na mestu. Vsi trije so bili doma iz Ljubljane. Celjsko poletno porotno zasedanje se prične 7. junija. Veselo dejstvo je, da -se bo tokrat obravnavalo le malo slucajev in bo trpela porota samo tri dni. Žalostne in vesele zanimivosti od Sv. Jurija ob južni žel. Dne 13. maja, to je na Vnebohod, smo pospremljali na pokopališče k zadnjemu pocitku trgov- ca z lesom g. Ivana Zupanc. Bil je odbornik okoliške občine in podnačelnik krajnega šolskega sveta. Šolska mladina mu je zapela ob grobu ginljivo žalostinko. — V sredo, dne 19. maja, smo pa zopet izro-cili materi zemlji komaj 38 let staro Angelo Golež, ženo Janeza Golež, posestnika v Grobelnem, ki je postala žrtev materinskega poklica. Vsem navzočim so stopile solze v oči, ko so slišali plakanje otrok pri spuščanju rakve v zemljo. Zaputsila je sedem mladoletnih otrok. Svetila obema večna luč! — V vsaki številki »Slovenskega Gospodarja« čitamo iz raznih kra jev o blagoslovitvi novih zvonov. Tudi pri nas bomo obhajali tako slovesnost v juniju. Naša farna cerkev bo dobila nov veliki zvon od mariborske livarne »Zvonoglas«. Tehtal bo 1575 kg in bo stal okrog 70 tisoč dinarjev. — Slična slovesnost se bo vršila tudi v kratkem pri podružnici sv. Primoža, ki bo dobila dva nova zvonova. — Drugo nedeljo v juliju pa bomo zopet imeli še lepšo slovesnost, novo sv. mašo, katero bo daroval č. g. novomašnik Anton Rataj. Imenovani bo deseti izmed sedaj živečih duhovnikov, ki jih je dala naša lara. Novice od Sv. Jederti nad Laškim. Od katoliške vere je odpadel leta 1888 v Rečici rojeni Lovro Kajtna. — Hud vihar je divjal dne 25. aprila okrog 10. ure. Podiral je drevje, vse v cvetju, in polomil v Re- čici Majerčin križ. — Sv. misijon, pod vodstvom čč. gg. Franca Kitaka in Matija Seliča, je uspel prav povoljno. — Listi poročajo, da je bil v Mariboru zabbden na smrt Franc Zorinc, tukajšnji rojak. Ima še žive starše, umrl je ob petletnici svoje poroke. — Na Vnebohod je bila pokopana vzorna mladenka Kri stina Dolinšek (Pirčeva) iz Golc; imela je jetiko. — Dne 20. maja zjutraj je rudarju Francu Kotniku na Trnovem hribu pogorel kozolec. — V tukajšnjem hudojamskem premogovniku se število delavcev ni znižalo, ker izborni premog gre ves v promet, Znižala pa se je plača, odpadle so družinske doklade in nabavni prispevek. Z esencom se je zastrupila. Pod Orožnovo jablano v Hrastniku je obležala mrtva brezposelna Marija Deoto. Iz obupa in radi življenjske bede je pila esenc. Na pomoč poklicani zdravnik je ni mogel več rešiti. Kako se je godilo Radiču na binkoštno nedeljo in pondeljek? Na binkoštno nedeljo je Stjepan Radič priredil shod v Stari Pazovi. Takoj, ko je zacel Radič govoriti, se je govorniškemu odru približal nek mladenič. Zdel se jim je sumljiv in so ga dali aretirati. Pri preiskavi so našli pri njem bombo, v kateri pa ni bil ekrazit, ampak navaden smodnik. Baje je nameraval postrašiti Radiča. Radič je v svojem govoru hvalil Uzunoviča in druge ministre. Napadel pa je Nikiča in naglasil zahtevo, da mora čimprej iz vlade ven. — V pondeljek se je vršil shod v Somboru, na katerem je ravnotako Radič doživel velik neuspeh in polom. Na somborskem shodu so radikali nastopili z velikim hrupom proti Radiču. Z najvecjo težavo se je posrečilo splošno zmešnjavo v toliko umiriti, da je mogel Radič govoriti. Ko je nastopil Pavle Radič, so se razgrajanja ponovila. Več kričačev je udrlo na oder in vzklikalo: »Živijo Pašič!« Večkratni jugoslovanski minister se je obesil! Bivši minister Jovan Jovanovic iz Pašičeve stranke in skupine je bolehal na jetiki. Ker ni upal na ozdra vljenje, se je v obupu v podstrešju svoje hiše v Belgradu obesil. Kako brani radikalna stranka Pašiževega sina! O korupciji, katero je uganjal na škodo države Pašičev sin Rade, smo že poročali. Opozicija je nastopila neustrašeno proti Pašičevemu sinu, ki se je umaknil pred javnostjo nekam na morje. V obrambo Pašičevega sina je napisal neki Pavlovič celo knjigo, katero je založila in plačala radikalna stranka. Skok iz letala. Na binkoštno nedeljo se je vršila v Beogradu tekma vojaških letal. Te tekme se je .udeležil znani francoski letalec Beranger, ki je prJŠel na tekmo na povabilo našega vojnega ministrstva. Beranger se je dvignil na svojem letalu v zrak in ko je dosegel višino 500—600 m, je skočil iz aeroplana. Gledalci so videli pri skoku majhno piko, ki se je bližala z veliko brzino tlom. V 6. sekundi po drznem skoku se je odprla takozvana padalna marela, katero je držal Beranger v rokah in letalec je začel padati na zemljo bolj počasi. Kljub padalni mareli pa se je le spustil na tla precej omočen. Množice so drznega skakalca viharno pozdravljale, stopil je k njemu vojni minister Trihmovič in ga odlikoval z redom sv. Save. Beranger je že na podoben način skočil iz letala llkrat. Rdei5 dež so imeli pretekli teden v Dalmaciji in Albaniji. Oblaki z morja so prinesli s seboj rdečkast pesek, ki se je z dežjem vsedel na tla in pordečil cele pokrajine. Blagoslovljena družina. Pri kmetu Venerbauerju na Tirolskem so dne 10. t. m. dobili 27. dete. Res blagoslovljena družina! Strašna žrtev pijanca. V Neukolnu pri Berlinu živi družina Lerandovski, ki je postala zelo nesrečna vsled očeta-pfjanca. Domači 171etni sin je odišel zaradi očeta z doma. Oče se je vrnil pijan domov in je v jezi ustrelil svojo sedemletno hčerko, ki je bila na mestu mrtva. Obstrelil je še ženo, nato pa sebe težko ranil. Nesrečna družina! Težka železniška nesreča se je zgodila te dni v Miinchemi na kolodvoru, kjer sta dva vlaka zadela skupaj. Izpod razvalin vozov so potegnili 23 mrtvih in 81 težko ranjenih. Križati se je dal. V neki berlinski gostilni se je dal križati neki fakir Taimu. Zadeva je povzročila veliko razburjenja. Zdaj je sklenil ta fakir, da se bo zopet dal križati in bo ostal 30 dni na križu viseč. Oblast pa mu je to prepovedala. Škarje je imel v želodcu. V malem nemškem mestecu Velbert je bil v bolnišnici ne^. fanl operiran, ker so mu črevesa gnjila. Po treh oneracijah se je konečno opomogel in se je prav dobrega počutil. Po dveh letih pa ga je začelo v želodcu nc«~t tiščati in je zopet šel v bolnico. Tam so ga obsijali z Rontgenovimi žarki, ki pokažejo vsak tuj predmet in vsako rano v notranjosti telesa. In kaj so zagledali? Fant je imel v želodcu škarje, s katerimi je bil pred dvema letoma operiran, pa jih je zdravnik pozabil v želodcu. Izvršili so novo operacijo in mu vzeli pozabljene škarjice iz želodca. Fant je po nekaj dnevih odšel zdrav domov. Vesel konec žalostnega početja. V Messendorfu na Nemškem se je hotel mlad zdravnik usmrtiti in je legel na železniško progo preko tračnic. Tam pa je zaspal. V spanju se je premetaval in obležal med obema tračnicama. Brzovlak, ki je privozil po progi, ga je le rahlo oprasnil, a zadnji voz ga je povlckel s seboj nekaj postaj daleč. Tam je mladi zdravnik imel čas, da se je mirno izmotal iz obleke, je vstal in-se šel umivat. Tu pa so ga aretirali in dali na opazovalno postajo, če ni mogoče malo prismojen. Zlata polja so odkrili na aldanskem ozemlju v Rusiji. Trumoma se selijo ljudje v tiste kraje, kjer raste mesto za mestom kot gobe po dežju. Velike poplave na Ruskem. Več ruskih pokrajin je poplavila ena največjih rek: Volga. Mesto Pokravok je popolnoma pod vodo in je 12.000 ljudi brez strehe. Na istem mestu umorjen kot njegov oče. Blizu Neapolja v Giuliani se je vraoal delavec Carmine Rea z dela domov. Iz zasede je bil s strelico težko ranjen in ubit. Pred tremi leti je bil na istem mestu in na isti način umorjen njegov oče. Ubijalca še niso izsledili. Najstarejša hiša na svetu se nahaja v mestu Nara na Japonskem. Hiša se skrbno varuje in čuva, kakor kakšen muzejski predmet. Z dokazi so ugotovili, da je stara že cez 1200 let. Izdelana je popolnoma iz kagak-lesa, ki se je rabil pri izdelovanju v sirovem stanju. Noben del ni bil pooblan, pa tudi niti en žebelj se ni rabil, leseni storži (Holzzapfen) so se rabili zato, da držijo hišo skupaj, les sam pa se nikdar ni prepleskal. Grozovita nesreča na Japonskem. Iz glavnega mesta japonske dežele javljajo, da je začel bmhati vulkan Tokahi. Lava iz ognjenika je napravila že do zdaj grozovito škodo. Uničila je 60 vasi in jih zalila s smolo. 2000 Ijudi pogrešajo, večina jih je našla gro zno smrt v tekoči vreli smoli, ki teče iz žrela silnega vnlkana. Javna zahvala. Odbor katoliškega izobraževalnega društva v Lajtersbergu se iskreno zahvali vsera, ki so nam količkaj pripomogli, da se je izlet na binkoštni pondeljek v Jarenino obnesel v splošno zadovoljnost. Posebno se zahvalimo domači duhovščini, predvsem preč. g. častnemu kanoniku, ki nam je dal pctrebna navodila za pripravo izleta. Isto zahvalo izrekamo slavnemu občinskemu odboru, izobraževalnemu društvu in orlovskemu odseku za prekrasen sprejem ter vsemu občinstvu, ki se je v tako obilnem številu udeležilo dopoldanske in popoldanske prireditve. Vsem skupaj: Bog plačuj in na svidenje! Odbor. Nove koroške pesmi. G. Oskar Dev, sodni svetnik v Mariboru, je izdal v lastni založbi 36 koroških narodnih pesmi, prirejenih za moški, mešani in ženski zbor. Harmonizacija s štirimi, oziroma petimi gla sovi ne bo delala težkoč našim zborom. So med njimi pesmi zelo starega kova, v molu, učitelji petja na osnovnih šolah imajo v njih veliko izbiro za poduk petja. Cena zvezku 22 dinarjev. Dobijo se pri izdajatelju in v Cirilovi tiskarni. Zel in plevel. Slovar naravnega zdravilstva. Sestavil F. Magister, 1926. Knjiga se dobi v Tiskarni sv. Cirila v Mariboru. Kipe in slike presv. Srca Jezusovega in Marijinega ter Lurške Marije v krasni izpeljavi ima na zalogi Tiskarna sv. Cirila v Mariboru. Cene brez poštnine so za slike: velikost 19X26 cm 2.25 dinarjev, 24X34 cm 3.25 dinarjev, 25X38 cm 5 dinarjev, 32X 42 cm 6.75 dinarjev, 39X51 cm 10.25 dinarjev, 47X 63 cm 16 dinarjev, 54X73 cm 20.50 dinarjev. Kipi: visoki 31 cm 60 dinarjev, 37 cm 84 dinarjev, 42 cm 95 dinarjev, 50 cm 160 dinarjev, 56 cm 190 dinarjev, 65 cm 240 dinarjev, 85 cm 450 dinarjev. Za večje kipe in za kipe drugih svetnikov naj se blagovoli vpra šati po dopisnici. — Tiskarna sv. Cirila v Maribom. NAJLEPŠI SPOMIN NA SV. BIRMO je lep molitvenik. Take molitvenike ima v veliki zbiri Tiskarna sv. Cirila v Mariboru, kjer se lahko dobijo, in sicer s poštnino vred po sledečih cenah: Ceščena Marija — rdeča obreza po D 13.75, 16.50; zlata obreza^ po D 15.—, 16.50, 19.—, 48.—, 53—. Bog s teboj — rdeča obreza po D 16.50; zlata obreza po D 19.—. Oče naS — rdeča obreza po D 9.75; zlata obreza — bele po D 25.—, črne D 25.—. Kam greš — zlata obreza po D 19.—, 28.—, 34.—. Zdrava Marija — rdeča obreza po D 16.—; zlata obreza — črne po D 23.—, 41.—, 45.—, 51.—, bele po D 34.—. Angelček — zlata obreza — črne po D 20—, 25— 27  33.—, bele po D 21.—, 24.—. Prijatelj otroški — priprosta vezava rd. po D 7.50, 8.50. K-rišku Srca — zlata obreza po D 26.—, 36.—, 37.—, 56.—. Rajaki glasovi — zlata obreza po D 36.—, 40 —, 47 — 53 — 59.-, 61.-, 64.—, 76.— 85.-. Nebesa naš dom — zlata obreza po D 43.—, 68.—, 80.—, 90.—. Spomin na Jezusa — zlata obreza po D 17.—. Otrokova pobožnost — zlata obreza po D 15.—. Ključ nebeški — zlata obreza po D 24.—.