r, Naj reč j i slovenski dnevnik T Združenih državah Velja za vse leto^ ... Za pol leta ..... Za New York celo leto -Za inozemstvo celo leto TELEFON: CHELSEA 3878 NO. 142» — ŠTEV. 142 $6.00 $3.00 $7.00 $7.00 n i NARODA List slovenskih , delavcev v Ameriki. Entered as Second Class Matter, September 21, 1903, at the Post Office at New York, N. Y., under Act of Congress of March 3, 1879 The largest Slovenian Daily in the United States. q Issued every day except Sundays □ and legal Holidays. 75,000 Readers. TELEFON: CHELSEA 3878 NEW YORK, TUESDAY, JUNE 18, 1929. — TOREK, 18. JUNI JA 1929. VOLUME XXXVII. — LETNIK XXXVU ANGLEŠKI ZRAKOPLOV PADEL V ROKAVSKI PRELIV SEDEM OSEB JE UTONILO, ' OSTALE PA JE REŠIL DRZEN AMERIKANEC Štiri ženske in trije moški so se smrtno ponesrečili. Med ponesrečenimi je tudi Amerikanec. — Štirje co se rešili, kar je največja zasluga Amerikan-ca Taithama, ki je napravil luknjo v kabini ter rešil svoje tovariše. FOLKESTONE, Anglija, I 7. junija. — Velik potniški aeroplan, v katerem se je nahajalo šest žensk in sedem moških ter je letel s Croydon letalnega polja proti Curihu, je padel v Rokavski preliv. Pri tem se je smrtno ponesrečilo sedem oseb, štiri ženske in trije moški. Nesreča se je pripetila ob polenajstih dopoldne, tri milje vstran od Dunge-ness. Med mrtvimi je tudi Amerikanec A. Meister iz New Yorka. FRANCOZI SO POZDRAVILI STOWAWAYA Parižani s o obsipali s cvetjem Schreiberja, ki se je v zrakoplovu "Yellow Bird" vtihotapil iz Amerike v Evropo. PARIZ. Francija, 17. junija. — Amcrikanec, ki je tvegal svoje življenje ter ogrožal življenje treh prekooceanskih letalcev, je bil dales deležen vse slave. Parižani so mu odpustili, da se je vtihotapil v zrakoplov ter so proslavljali njegov pogum. Sprva so vsi domnevali, da bo fant hladno sprejet, ker je ogrožal živjjenjc treh drugih oseb. pa se je zgodilo ba£ nasprotno. Ker je deževalo, je bilo le malo ljudi na letalnem polju Le Bour-get, ko je pristal včeraj zvečer aeroplan "Yellow Byrd". Francoski zrakoplovni minister I^aurente Eynac je bil navzoč mec? nekako 300 radovedneži. Schreiberja jp ofirijelno obvestil, da mu Francija odpušča. Sohoreiber je bil najbolj srečen človek na letalnem polju. Mahal je z ameriško zastavo ter skušal peti Časnikarskim poročevalcem jf rekel: — O avtjatiki ne vem ničesar Vedel sem le, da je aeroplan namenjen v Evropo. Niti malo nisem mislil, da ogrožam s tem življenja treh avijatlkov. ANGLIJA NI DOVOLILA VSTOP ATROCKEMU LONDON, Anglija. 18. junija. — V nekem parečilu iz Carigrada se je glasilo, da je bilo Leonu Troc-kemu dovoljeno bivanje v Angliji. Ministrski predsednik MacDonald in tajnik za domače zadeve ,Cly-nes pa sta danes zanikala to poročilo. — To je prvič, da iem slišal kaj o tem. - je rekel MacDonald v Lossiemouth na Škotsken* — Jaz ne vem ničesar o tem. — Poročilo je neresnično, — je rekel Clynes. — Nobeno tako dovoljenje ni bilo dano. JAPONCI BEŽE PRED HAKODATE, Japonska, 17. Jun Silni vulkanični izbruhi v bližini tukajšnjega okraja so danes povzročili paniko po celem okraju. Ljudje so zapuščali celo ozemlje. Tukaj so odrezali elektriko, da zavarujejo deželo pred možno škodo. Tudi tvornice so bile zaprte. Posebni vlaki so bili stavljeni v službo, da pomagajo prebivalstvu izprazniti ogroženi okraj« Štirje potniki ter pilot in mehanik so se rešili vsled prisotnosti duha Amerikanca H. W. Taithama, ki je napravil luknjo v kabini ter jih potegnil ven. Ko se je vnovič potopil, so bili pa ostali že mrtvi. Nesreča zrakoplova "City of Ottawa" je ena najusodnejših v zgodovini aeronavtike. Zrakoplov je bii do zadnjega trenutka v radio zvezi s kontrolnim stolpom v Croydonu. Do preliva je šlo vse gladko, od-Lam je pa sporočil pilot, da ne •nore naprej in je prosil za takojšnjo pomoč. Obenem je pozval potnike, naj e pomirijo, češ, da ne bo nič hu-lega. Takoj nato je pa prenehal motor delovati in aeroplan je treš-čil v morje. SUHAČI PRI PREDSEDNIKU "Pomagaj nam za božjo volj!" so brzojavili pre-| bivalci internati onal Falls predsedniku Her- j bert Hoover ju. WASHINGTOIN, D. C., 17. jun. Nadalijni umori, ki so jih završili prohibfcijski uradniki, so prisilili predsednika Hoover j a, da je posvetil vso pozornost izvajanju pro-hibicijskih postav. Jako značilna je brzojavka, ki so jo poslali prebivalci International Falls Hooverju. Kot znano, je bil v International Falls državljan Virkula brez povoda umorjen. Brzojavka se glasi: — Pomagaj nam, za božjo voljo L" Značilno je, da sta obiskala danes Hooverja znana suhača senator Jones iz Washingtona, oče ta-kozvane Jonesove postave, in škof James Cannon. O čem so se posvetovali, se zaenkrat še ni moglo dognati. 173 SMRTNIH NESREČ V ENEM MESECU Iz poročila delavskega depart-menta je razvidno, da se je meseca maja v industrijah države New York smrtno ponesrečilo 173 oseb. Toliko se jih ni ponesrečilo še nobeno leto. VROČINE ŠE NE BO TAKO KMALU KONEC V nedeljo je bilo v New Yorku ako vroče, da je iskalo nad dva •Trilijona mestnih prebivalcev hla-Jila ob morju, v parkih in na pik-liških prostorih. Včeraj je znašala temperatura ;5 stopinj. Ljudje so vročino še tež-t\ V sled tega ni nie čudnega, če si skuša kršilec pornaga-1 i z begom. Proliibieijskim agentom pa ni prav posebno povšeči, če jim tak zločinec pobegne*. < lovek bi nič ne rekel, če bi za njim slepo streljali. Toda z najvišega mesta so najbrž dobili drugačno pove-Jje. Slehernega, ki skuša pobegniti, je treba 'irstreliti. Ne meriti v noge, pač pa v hrbet, oziroma v glavo. V zadnjem času smo dosti čitali o "rdečem" in o 4'belem'* terorju. Boljše viška nasilja označajo z 44 rdečim terorjem'*. Nasiljem, ki so vrše v drugih državah, ki imajo diktaturo, pa pravimo 44beli teror *. V Združenih državah se je pa pojavil teror, ki je povsem svojevrsten. To je teror, ki ga uganjajo suhaški uradniki pod režimom Autisalonske lige. Kakšen obseg je zavzelo teroriziran je prebivalstva, dokazuje brzojavka, ki jo je poslalo prebivalstvo International Falls v državi Minnesota predsedniku Hooverju. Hooverja naprošajo, naj jih oprosti prohibicijskega terorja. Mesto International Falls leži ob kanadski meji, in ker je Kanada glavna liferantka piva, žganja in vina. si vlada prizadeva zamašati to vrelo. Ker je pa kanadska meja dolga in ker se osemdeset odstotkov ameriškega prebivalstva ne brani opojnih pijač. so vsa Hooverjeva prizadevanja zaenkrat še brezuspešna. Navzlic temu smo pa doživeli, da si v teh okrajih prisva ja proliibieijska uprava več pravice kakor pa postava. . 1 B£ ' Agentje vdirajo v hiše brez zapornih povelj ter tirajo kršilce pred sodišča. Na sodnijska ustavna povelja se nihče ne ozira. Zdi se kot da bi bila v Ameriki ena sama postava:— Volsteadova postava ter osemnajsti amendment k zvezni ustavi. Novice iz Slovenije. PRIMORSKO PISMO Strašna nesreča zaradi neprevidnosti. 24. maja popoldne se je pripetila na pobočju Šmarne gore med izlelom dijakov škofijske gimnazije v Št. Vidu nad Ljubljano tragična nesreča, čije žrtev je postal 18. letni šestošolec Anton Svete, edini sin posestnika iz Tomišlja. Več razredov škofijske gimnazije je napravilo popoldne krajši izlet na Šmarno goro pod vodstvom profesorja in prefekta. Dijaki so se, prispevši do gotove točke, porazgubili v gozdu, kjer so se zabavali s trganjem cvetlic in športnimi vajami. Skupina dijakov, v kateri sta se nahajala med drugimi tudi mladi Svete ter njegov tovariš petošolec Fran Žvegelj, se je podala globje v gozd, kjer jc privlekel Žvegelj na dan malo flober-tovko z naboji. Žvegelj je v svoji mladosti in prešernosti oddal nekoliko strelov, pri čemur so ga o-pazovali vsi tovariši. Slednjič so vsi krneili naprej in je Žvegelj prvi pohitel po klancu navzdol. Nenadoma pa se je spomnil zopet na flobertovko in šaleč se vzkliknil: "Zdajle imam zadnjo kroglo, ki jo izstrelim". Tisti hip je že tudi počilo. V istem trenutku pa je bolestno vzkliknil za njim nekoliko ob bregu stoječi tovariš Anton Svete. Kakor hi ga pokosil, se je zrušil na tla ter se potrklja! par metrov niz-dol. Tovariši in tudi Žvegelj sam so z grozo opazili, da mu je pričela iz rane sredi čela curkljati kri.... Od strahu onemeli so morali z grozo konstatirati, da je nesrečni strel iz flobertovke pogodil nesrečnega Sveteta naravnost v glavo. Ta je med tem že padel v nezavest in je ostal popolnoma negiben. Preplašeni dijaki so hitro skočili v goščavo, posekali nekaj vej in napravili zasilno nosilnico. Med tem so nekateri o grozni nesreči obvestili že tudi vodji izleta profesorja in prefekta, nakar so pohiteli ur-nejši dijaki v dolino in obvestili o dogodku okrožnega zdravnika v Št, Vidu dr. Arka. Še vedno one-sveščenega tovaršia so drugi naložili na nosilnico ter ga prenesli do najbližje hiše sodarja Medveda v Tacnu. Tamkaj ga je naj prvo pregledal obveščeni zdravnik dr. Ar-ko, ki mu je stavil na glavo led. med tem pa je dospel v Tacn tudi iz Česnove elektrarne na Brodu obveščeni rešilni avto, ki je odpeljal polmrtvega dijaka v splošno bolnico. Kakor poročajo, iz splošne bolnice, je moral biti strel iz 1'lobertovke oddan prav blizu žrtve, ker bi sicer ne imel iz tako slabega orožja tako močne probojne sile. Krogla je prodrla črepinjo in ranila možgane. Stanje ranjenega Sveteta je popolnoma brezupno. Huda nevihta s točo pri Dravogradu. Letošnjo zimo so Ojstričani že obupavali zaradi hudega mraza, vendar so se na pomlad zopet po-* tolažili, ker škoda po pozebi ni bila tako strašna, kakor so mislili. Toda že jih je zopet poiskala nesreča. Te dni so imeli nevihto s točo, ki je tako pobelila zemljo, da se je še drugega dne videlo po planinah belo, kakor da bi ležal sneg. Med nevihto je udarila strela na posestvu Petra Lorberja v smreko, v kateri bližini se je nahajala na paši živina. Strela je ubila 6 glav goveje živine, IG ovc in 3 koze, tako da trpi posesmik Peter Lorber okrog 25.000 dinarjev škode. Pastirica, ki je pazila na živino v neposredni bližini, jc ostala na čudežen način živa. LAŽNI CAR NIKOLAJ II. MIŠ MESTO BISERNE OGRLICE. V Wuerzburgu se zagovarja pred sodiščem pravnuk nemškega dramatika in pesnika Schillerja, 64. letni umetnostni zgodovinar Aleksander von Gleichen-Rusr.wurm. Obtožnica mu očita, da je leta 1925 oddal na poštnem uradu v Bonnu pošiljate v z navedbo, da st nahaja v njej biserna ogrlica. Zavaroval jo je za 65 tisoč r'atih mark pri zavarovalnici "Agrippina" v Koelnu. Ko pa je pošiljatev prišla na mesto, je našel adresat v pošiljki mesto biserne ogrlice — mrtvo miš. Afera je že takrat dvignila mnogo prahu. Obtoženec se zagovarja, da ni imel namena oškodovati zavarovalnice čeprav se je v rečnem času nahajal v neugodnem denarnem položaju. Zanimivo je. da igra pri obravnavi veliko vlogo zdravstveno stanje obtoženca, ki je vnet pristaš spiritizma in okoltizma. Gleichen-Russwurm pravi, da se dejanskega stanja stvari ne spo-več in v tem ključu Uči vsa te delikatne zadeve. IDEALI MODERNE ŽENSKE. Neki londonski tednik, ki je namenjen ženskemu svetu, ugotavlja, da se je okus žene v pogledu moškega junaštva zelo izpremenil. Uredništvo tednika je pozvalo svoje naročnice, naj sestavijo seznam moderne Akademije po svojem o-kusu. Uspeh je bil takšen: Za aka-demičarko so žene postavile samo eno žensko, kamteso de Noailles. Za ostale člane Akademije sc napravile zrakoplovce, motorcikliste, svetovne potnike in vojskovodje. Dandanes je torej izginilo veliko zanimanje za književnost in u-metnost celo pri ženskah. Ljubši kakor najboljši romancijerji so jim vojskovodje na pr. Foch in Pe-tain. letalci kakor Pelletier d'Oisy, svetovni potniki kakor Alain Ger-bault in raziskovalci severnega tečaja na pr. dr. Charcot in drugi. Vojaško glasilo sovjetske Rusije "Krasnaja Armija" beleži zanimivo obravnavo, ki se je nedavno vršila pred revolucijskim sodiščem v Umanu. i Sodniki so razpravljali o zvitem kmetu Nikiti Zmurzcuku. ki se je izdajal za carja Nikolaja II. in je j silno zbegal ukrajinsko prebivalstvo. Natvezil je preprostim in lahkovernim ljudem, da je car Nikolaj skrivaj pobegnil in ušel smrti. Njegov pojav je stvoril gibanje proti sovjetom in v prilog monarhiji. Zato je sovjetska vlada odredila zoper njega ostre ukrepe. Preiskava zoper njegovo osebo je najprej dognala, da je Zmurzcuk velik pustolovec. Med vojno je kradel v neki bolnici zdravniške instrumente in se je na podlagi teh nekaj časa izdajal za zdravnika. Neuko ljudstvo si je znal tako pridobiti. da so mu kmetiči znesli vse dragocenosti na kup. Šest in pol funta zlata so mu poklonili, da si je dal iz njega vliti krono in žezlo, katerega ?o ga "oropali" boljševi-ki. S krono na glavi in z žezlom v roki je stopil na zasilni prestol, katerega so mu postavili kmetiči na nekem zborovanju, ki je izzvenelo v izklicanje monarhije. Zmurzcuka je spremljala na teh pustolovskih potih neka ženska, ki se je izdajala za veliko kneginjo Olgo. Med ukrajinskim prebivalstvom so se z neverjetno naglico širil2 fotografije "carja in carič-ne", ki sta "vstala od mrtvih"'. Vlada je napravila slepariji energičen konec. Po daljšem, opazovanju je velela prijeti lažnega carja in lažno caričino. Aretacija ni bila bas lahka. — Zmurzcuk se je branil z orožjem in je oddal proti zasledovalcem nad 60 strelo,. Orožniki so ga slednjič prijeli. Sovjeti so ga postavili pred sodišče, ki ic njega in Štiri može iz njegove najbližje okolice obsodilo na smrt. Naš novi naslov je: 216 W. 18. St., NEW YORK. CIGANI KI SO SE HRANILI S ČLOVEŠKIM MESOM V torek. 21. maja se je začel v i Košicah na Slovaškem proces proti ciganski devetnajstorici, ki je obtožena strašnega zločina ljudožrstva i Med obtoženci je sedemnajst mo -i ških in dve ženski. Vsi so obtoženi | težkih deliktov umora. Najgnus-j nejši pa je to. kar so cigani poče njali z žrtvami potem, ko so jih bili umorili: kuhali so jih v kotlih in so jih uživali kakor živalsko meso. Obtožnica proti ciganom obsega 240 strani, preiskava pa je trajala j celih šestnajst mesecev. Delo pre-1 iskovalnega sodnika je bilo tem! težje, ker so cigani po večini nepismeni ljudje. Druga okolnost, ki je silno otežkočala preiskavo, je ta, da je več članov ciganske tolpe gluhonemih. Bilo je treba velikan- | skega truda in neznanske potrpežljivosti. da so iz razbojnikov izvlek-j h na dan podrobnosti. Kljub temu pa še danes ni jasno, koliko žrtev t so cigani ubili in jih skuhali ter pojedli. Za šest primerov je krivda ciganov popolnoma izčrpana. In na teh šest slučajev se opira obtožnica državnega pravdnika. Če premotri-mo še dejstvo, da je najstarejši član ljudožrske ciganske tolpe star 28. najmlajši pa 19 let, pridemo do zaključka, kakšna strašna reč se je vršila med njimi. Kolovodji zločinske tolpe sta bila Pavel Rybar Elek in Jano. vulgo Aleksander Filke. Nadaljni delikt, ki ga obtožnica očita ciganom, je umor zakoncev Štefana in Elizabete Kožarhe. Oba sta bila stara človeka in sta služila vsakdanji kruh s cepljenjem drv. Šolarji so ju našli nekega dne oba mrtva za neko kuhinjsko pečjo. Bila sta strahovito razmesar jena.' Na životu obeh so se jasno poznali sledovi udarcev s sekiro. Cigani so preiskovalnemu sodniku cinično pripovedovali, kako je starec poginil. "Crknil boš kot prase." so mu govorili medtem, ko so ga obdelovali s sekiro po telesu. In zakaj so izvršili umor? Da so se polastili vreče krompirja, fižola in trehk blazin, celokupnega imetja Kronika cigankih deliktov s tem še ni izčrpana. Dne 20. januarja 1926. so našli ljudje v nekem gozdu mrtvega 14 letnega dečka, sina gostilničarja Ondečka. Cigani so ga obstopili. ko je šel po poti. Ubili so ga, ker je imel s seboj nahrbtnik. Iz njega so ukradli nekaj i slanine, nikljasto uro in borih 6 Kč. Tega umora so izprva obdolžili nekega homosekusualc^. Šele pozneje je prišlo na dan, da je zločin delo ciganov. Slednjiq imajo cigani na vesti umor neke 50 letne ženske, katere' istovetnost še danes ni popolnoma dognana. Reva je zakrivila samo to, da je na neki poti srečala ciga-! ne. To je bilo 2S. decembra 1926. ■ Nosila je na hrbtu koš jajec in mo- ; rilec, ki jo je zadavil, ji je odvzel I košaro ter 45 Kč gotovine. Šesti umor so zagrešili cigani 8. j oktobra 1923. Ubili so v gozdu vo~ ' ditelja nekega konzumnega društva. po imenu Andreja Immlinga. In končno so cigani izvršili roparski napad na trgovca Davida Ro-tha, kateremu so oropali 4000 Kč. Žrtev so razčetrtili. ji odsekali noge in roke ter jih skuhali v kotlu in pojedli. Za obravnavo vlada razumljivo velikansko zanimanje. Listi iz Prage, Pariza, Dunaja, Berlina in Bukarešte so poslali v Košice svoje posebne poročevalce, da bodo imeli avtentična poročila. Trst, 27. majnika. Te dni je izšla statistika o tržaškem poštnem prometu, ki izkazuje okeli 90 tisoč prihajajočih in samo okoli 40 tisoč odhajajočih poštnih pošiljk na dan. Okoli 20 tisoč pošiljk gre v poštne predale, od koder jih gre s poštnimi vozili naravnost naslovljencem. okoli 50 tisoč pa jih raznosijo pismonoše, katerih je 140. Da se pismonošam prihrani tekanje po stopnicah, so uvedene za navadne pisemske pošiljke v hišnih vežah za vse stranske v hiši skrinjice, dočim pa morajo priporočeno in vrednostne pošiljke vročati osebno strankam. Zanimiva jc velikanska razlika med številom prihajajočih in odhajajočih pošiljk: 90 proti 40 tisočim. Prodajanje tujih srečk jc v Ita-1'ji prepovedano, kar pa ne ovira raznih podjetnih ljudi, da bi si ne skušali s prodajo takih srečk zaslužiti kakega priboljška. Varnostna oblast pa jih seveda zasleduje z vso vnemo in se je dogodilo tako. da je pred kratkim bilo v Go-r?ci obsojenih več takih prodajalcev. Sodišče jim je prisodilo po en mesec zapora in po 350 lir globe, kar gotovo ni bilo majhno presenečenje zanje. Nič manj presenečenj, čeprav zaradi dru^e stvai-i. je bil oni dan lovski čuvaj goriškega trgovca Bombiga, ko je lazil po majhnem gozdu nad Sv. Lovrencem pri Moši v bližini Krmina. kjer mu je nenadoma stopil nasproti rjav medved. Mož je zbežal pred zverjo, a ljudje. ki jim je pripovedoval o tem srečanju, mu niso hoteli verjeti. Končno pa so se le lovci spravili nad zver in jo je ustrelil Riko Ter-pin iz Solkana. Medved je bil še mlad. a meril je vendar le okoli 1.50 m. Goi*iško občinstvo je z velikim zanimanjem ogledovalo razstavljeno mrtvo zver. Gospodarske razmere na Goriškem se slabšajo od dne do dne. Za hudo zimo. ki je uničila veliko trsja in sadnega drevja, prihaja sedaj poletna vročina brez pomladanskega prehoda in mnogim krajem ze preti suša. Tako bo brez dvoma imel goriški kmet slabo leto. Slabo pa je tudi v vsem ostalem gospodarskem življenju. Zaslužka ni in ljudje se izseljujejo v vedno večji meri. Tako se je izselil v jugoslovanski Maribor največji trgovec in gostilničar v Spodnji Idriji. Fran Božiček, njegovo posestvo pa je kupil lesni trgovec Janko Likar iz Vojskega. Iz Voj-skega so se te dni izselili v inozemstvo trije domačini. Gore-Dole so dale v francoske rudnike že 18 ljudi. Tako ni več na Goriškem občine, ki bi ne imela po več svojih domačinov v inozemstvu, zlasti na Francoskem, kjer pa pravijo, da se res nekaj bolje zasluži, da pa so franki vendar le krvavo prigarani. Poleg drugih nesreč pa celo o-genj ne prizanaša našim ljudem. Tako je v zadnjem času v Spodnji Kanomlji pri Idriji pogorela hiša rudarju Josipu Podobniku,, pri Sv. Tomažu na Krasu pa gospodarska p^sicpja posestnikoma Josipu Anton čiču in Saražinu. SMRTNA KOSA V Brooklynu je umrl znani rojak Mr. Frank Kucler, po dolgi mučni bolezni. Pogreb se vrši v četrtek ob 8. zjutraj iz hiše žalosti 217 Maujer Street, na pokopališče sv. Trojice. Naj v miru počival Dopis. Detroit, .Mich. V naši okolici se je pričela pomlad. čeravno je na pratiki že dolgo časa zapisana. Drevje in druge rastline lepo zelene in cveto. Tako je prijetno, da bi se človek skoraj zjokal, ko gre v klavnico ali tovarno. Ampak Usti. ki ima pravico do garanja, je še srečen. Ko to pišem, niso v Detroitu tako sijajne razmere kot razni kri-kači upiipjo. Vsak dan stoje velike armade brezposelnih okoli tovarn. To se godi sedaj že v najbolj delaVni sezoni. Kaj imamo pričakovati na zimo. vsak čitatelj ih-ko ve. Ako dobi človek kje kakšno delo kot navaden delavec, je plača 35—50 centov na uro. Seveda, če je v stroki izučen. so plače boljše. Kar najbolj tare detroitske delavce z družinami je draga stanovanjska najemnina. V Detroitu imamo več raznovrstnih slovenskih delavskih organizacij in tudi dramatični klub Posebno na zapadni strani jako napredujemo. Imamo tudi socialistični klub. ki lepo uspeva. Ker pa pravijo, da je plesna sezona končana, bo priredil Slov. Del. Iz. Klub veliko veselico dne 22. junija. Začetek ob 7. uri zvečer v Slov. Del. Domu, na 437 So. Artilery in South St. Igral oo fin i Snyder orkester. Da bo tudi za vse drugo preskrbljeno, se že naprej ve. Vabimo cenjeno občinstvo, da se ; v velikem številu udelež' Vstopnina je samo 5Pc za odrasle, otroci prosti. Upamo, da bo udeležba številna, ker bomo tudi mi gledali, da bomo vsem povoljno ustregli. A. Kcvacich, tajnik. NESREČNA DEŽELA. Dežela Kansu v severozapadni Kitajski je pravcata provinca nesreče in žalosti. Leta 1927 je doživela strahovit potres, ki je uničil 25 tisoč ljudi; nad stotisoč oseb je tedaj prišlo ob vse imetje. A to je kil komaj uvod v serijo suhih let. Tako po potresu je pritisnila suša. kakršne ne pomnijo ljudje že ve*. generaci. Zaradi suše so bile letine izredno jalove. Nastopila je lakota, ki j? uničila mnogo tisoč ljudi. A nesreče še ni bilo konec. Mo-hamedanci, ki tvorijo dobro tretjino domačega prebivalstva, so organizirali pokolj, ki je pripravil pol milijona ljudi ob življenje. Zdaj, ko bi že bil čas, da se stiske v deželi nehajo, javljajo, da je nastopila zopet lakota in strašna epidc-fa tifusa. Jadna Azija! MEGLA, OVIRA ZKAČNIli NAPADOV. V Kraljevem Gradcu iKoenigs-bergu) na Pruskem so te dni preizkušali sredstvo, ki naj bi parali-ziralo napade letal na mesta in gotove objekte. Izpuščali so umetno meglo z namenom, da bi letalcem ostal prikrit friedlandski vodovod, ki pomeni v zv°zis krajevno električno napravo življenski živec imenovanega kraja. Pri dokaj neugodnem vremenu so začeli spuščati umetno meglo iz rezervnih naprav. oPskus se je dobro otynesel. Megla je zagrnila pokrajino in jo skrivala letalcem cele pol ure. Potem se je razmeknila, a v tem času so bila sovražna letala že pregnana z ozemlja, ki so si ga bila izbrala za napad. -sssmc mmmmaammmmmm «a Peter Zgaga Izgovor je vrvica, s katero davimo vest, da ne more kričati. — Kaj hočeš, mali? — Za dvajset centov špeha in osemdeset centov nazaj. — Dolar bo pa mama jutri prinesla. Newyorska policija jc sila uspešna. V nekem kovčegu so našli mrtvo truplo. In že preteku treh dni jc policija dognala, da jc to žensko truplo... Ob pravem času priti je dobro. Ob pravem času it: še boljfcc. Farmer je peljal s parom volov svoje pridelke v mestu Pred mestom zagleda tablo z i.apisom: — Najhitrejša vožnja petnajst milj na uro. — Hm. hm. pravi farmar '.er se popraska po glavi. — Ne vem ce bom mogel toliko napraviti. — Storil bom pa vseeno vse, kar bo v moji moči. Nekdo je pisal uredniku pismo: — Ali prav gotovo veste, da me vaš list ni imenoval zadnji teden lažnjivca? — Da, zagotovo. — je odvrnil urednik. — zato, ker naš list ne objavlja starih novic. V slovenskem jeziku je beseda, cisto navadna beseda, ki je pa povzročila neizmerno gorja. Uničila je prijateljstva. razdejala domove, zlomila srca in ubila ljudi. Ta beseda jc: 'Pravijo". * Tisti, ki vedno pravi: glavo stavim. — ponavadi nima ničesar izgubiti. * Ko so vprašali človeka, ki jc hotel dobiti službo v menežariji, kakšne korake bi storil, če bi mu ušel lev, je prostodušno odvrnil. — Dolge, prokleto dolge. Kot znano, si jaz ne upam preko ceste na kateri je dosti avtomobilov. Stojim in čakam tei se izo-gibljem, pa ne pridem nikamor. Slišal sem, da je v Parizu slavni zdravnik Voronov. ki reže iz ljudi vratne žleze ter jim vceplja opičje. j Zastran svoje hoje preko ceste. • napolnjene z avtomobili, bi prosil | dr. Voronova. naj mi vcepi žlezo j opice, mojo naj pa vcepi kakemu j prehitremu šoferju. ROJAKI, NAROČAJTE SE NA "GLAS NARODA", NAJVEČJI 8L0VENSKI DNEVNIH V AMERIKI. Po štirinajstih letih dostavljeno pismo. Mizar Robert Zamola, v Šibeni-ku je te dni prejel pismo, ki mu ga je pred štirinajstimi, leti poslala njegova rodbina, ko je kot vojak služil v Mostam. To pismo je na nepojasnjen način, najbrže zaradi cenzure prišlo na Dunaj, odkoder je sedaj po tolikih letih prišlo naslovljencu v roke. Nasveti za potnike. Potovanje je velik vžitek. če se po načrtu in brez zadržka pride na cilj. Previden, izku.šcn potnik si pred odhodom pripravi prtljago, listine in denarna sredstva, da lahko mimo vživa udobnosti potovanja. Potovalna sredstva morajo biti dovoljna ter jih je treba varovat! pred z gubo in tatvino. Zato svetujemo potnikom za splošno ravnanje sledeče postopanje: Gotovine se naj ima seboj ne več kot $100.—. Pripravno je imeti seboj nekaj francoskega, jugoslovanskega, o-ziroma italijanskega denarja za slučajne izdatke na železnicah v Evropi. Ostati denar naj se ima v takih čekih, ki se vnovčijo v domovini ka-korhitro se jih predloži. V to svrho izdaja naša banka CASHIER'S CHECKS, ki so takoj plačljivi pri vsaki večji banki v Jugoslaviji. Našim potnikom izstavljamo take Cashier's Cheeks brez stroškov. Priporočamo tudi Traveler's Checks, za katere se plača pristojbino od 75c za $100.—. Denar, katerega se ne vzame seboj, se naj naloži tako. da se z istim tudi iz starega kraja brez zamude in stroškov lahko razpolaga. Potnikom, ki se peljejo v domovino bodisi le na kratek obisk ali-pa za stalno, svetujemo da naložijo svoje prihranke pri nas po obresti. Po naših navodilih je vlagateljem omogočeno, da s svojimi vlogami tudi iz starega kraja poljubno in brez stroškov razpolagajo. Končno opozarjamo potnike na to, da za svoje vloge pri lokalnih bankah zahtevajo NEW YORK DRAFT, ker se more draft vnovčiti pred vkrcanjem na parnik. Sakser State Bank Lastnik neke strojarnc je hotel pritrditi primerno znamenje, ki , naj bi označevalo značaj njegove i obrti. Končno je prišel na srečno misel. Izvrtal je luknjo v obod vrat j ter vtakni) vanjo rep teleta Nekaj časa pozneje je videti sta-] ti zunaj člnoveka. k: se je oziral na znamenje. Strojar ga je nekaj časa opazoval, a nato stopil ven ter ga nagovoril: — Dobro jutro, gospod! — Dobro jutro, — je odvrnil tujec, ne da bi umaknil svoji oči od znamenja. — Ali hočete kupiti usnje? — je vprašal strojar. — Ne. — Mogoče imate kake kože na prodaj ? — Ne. — Ah ste farmer? — Ne. — Kaj pa ste potem? — Jaz sem modrijan. Stal sem tukaj skoro eno uro ter skušal dognati, kako je moglo priti tele skozi ono-le luknjo. X. Nekdo je tožil svojega soseda, j Ravno na dan obravnave je pa j moral odpotovati. Stopi k advoka-!tu rekoč: — Vi prav dobro veste moje stališče in poznate mojo zadevo. Dobro me zastopajte, potem mi pa brzojavite izid. Naslednjega dne je dobil brzojavko: — Pravična stvar je zmagala. Takoj se odpravi na pošto in pošlje advokatu sledeči telegram: — Takoj vložite pritožbo. nii-'--,' i: :- !«J "OH ft wiajr NEW YORK, TUESDAY, JUNE 18,1929 The LARGEST SLOVENE DAILY in U. 8. A. GEORGES POVBCEL: JALOVA 2RTEV Topli aprilski večer je bil zvabiij — Robert1 Lueiena Chadeu.la v Luksembur-1 Preveč ju je bil zmogel spomin, ki vrt Ida bi tisti trenutek mogla govor*- Ko je sedel na klop. nedaleč od ti. Medici j-ke fontane. .e je spomnil,! — Kako me je pretreslo to svi-da ra semkaj ni bilo že blizu pet j denje! je naposled izpregovoril in dvajset let. • Robert Renaison. T - je bilo še za dobe Francoise Videlo se mu je: glas mu je dr-Renaisonove." je pomislil. ' htel in oči so mu bile polne solz. Pomlad je bila kakor danes -1 Dva tovariša izza otroških let. Otri>: i so x :urali na peščenih potih prijatelja ,ki ju je bila ženska raz- čiovek bi bil mislil, da so istij dvojila.... k ukor takrat in njihovo vpitje, — Postarala sva se. kaj ne? je • in<» 7. .-vnolenjem ptic. je grenko menil Rcbert in pokazal na ;u ia!'» v njem daljne odmeve. Vr-' svoje in njegove osivele sence. Pet ml m? je bil iz kolonij, kamor 1e in dvajset let je minilo od tistega •>r!iel kot m/.enjer. natanko četrt i večera, ko sem bil poslednjič pri stoletja je b:lo tega Le počasi sej tebi. .. je pft vživljal v pariško vrvenje. • Tisti tragični večer, oba se ga Okoli njesua je skakljalo deklet-: spominjata, Robert Renaison je cc, uri ali pet pet ji je utegnilo: bil ves obupan in besen vdrl v pribiti; naposled se mu je vsedla k' jateljevo stanovanje: p.ogam ai se jela igrati z lopatico I "Vse mi jp znano. .. Ti ljubiš m vedrcem. Imela je kodraste pe-! Francoiso in c, a tebe.. . Vem ... — pelna to piave laske, živ zal obrazek J Vem tudi, da hočeš pobegniti ž njo ... Ti, moj prijatelj ..." Lucien še vidi v duhu kakor zid in velike črne oči, obrobljene z dolgimi trepalnicami. Ko je dvignila glavico do njega, kakor da ga ! bledi Robertov obraz in v ušesih kliče za pričo proti lantku njenih} mu še zveni njegov glas, nič več let. ki je bil iz razposajenosti po- ne srdit, ampak proseč in zakli-imal vanjo obroč, s katerim se je njajoč: igral, sta se srečala z očmi in se "Uničil si mi življenje.... Kaj bo drug drugemu nasmehnila. "Ču- i12 Micheline?" dno,"* je pomislil, kakor Micheli- Takrat se je bil Lucien osvestil: na Čisto njene oči. usta prav našel je bil svoj ponos in svojo kakor njena ; cast. Ponudil je prijatelju roko: ne Instinktivo se je na pol obrnil. bo Ba izdal žrtvoval se bo. V kolo-Ne. Francoise Renaisonove, njene niJe p°jde. Pisal bo Francoisi —to mamice, ni biio na klopi bo najtežje — pismo, v katerem ji „ . . ,. bo priznal, da ni mislil resno, po- Coco! jo je tjsti man zacul - „„ _______. . . _ siovii se bo za zmerom od nje. . — Hudo je bilt| takrat, prijatelj ! O. da. Robert je trpel, ker ga je bil Lucien na pol izdal, čeprav se je potem odpovedal. In Lucien v glas od onkraj basena. Dete je steklo k svojemu varuhu, poštar-nemu možu, ki je bil videti njen ded. Lucien Chadeuil je opazoval prizor: otrok se je vrgel v razprostr- \Z~~~"7 ~, ., izgnanstvu dolgo ni mog 1 pozabite roke, ki so se nežno zgrnile za ti t^,.,. • - ___ .__ _ . , ti Francoisinega obraza, njenega njim . Potem sta si nekaj prlpo-, sijoč obraza z w plaJmenge. vedovala... njuna pogleda sta se fiimi črnimi očmi hkrati obrnila proti mozu na klopi Dete je nekoliko oklevalo, ded i Toda naposled je bil vendarle ji je prigovarjal. potlej pa jo je prebolel. In danes je ponosen na spustil iz rok in dekletce se je na- svojo zmago, v zadoščenje mu je merilo proti Lucienu Chadeuilu. I da je njegova žrtev ohranila prija-Dober dan- gospod Chadeuil,' telju rodbinsko srečo, da je bila je boječe pozdravila. j hčerkica — ljubka mala Micheli- — Ali me mar poznaš! Kako ti je ime? — Colette. — Collete, in kako še? — Cplete Vitracova. ne — ostala v materinem naročju. Trpel je bil. toda rana je bila lepa .... Vzlic temu se Lucien ne upa i-menovati Francoisinega imena in Chadeuil. ki mu je bilo to ime skrbno pazi. da ne bi preveč jasno docela neznano, je dvignil obrvi. — Ime mi je tudi Renaison. po dedu. Colette Renaisonova.... Moža na obeh straneh basena sta vstala in si stekla nasproti. — Lucien! izrekel vprašanja. — In ta otrok? pokaže z roko na Colette . — Michelinina hčerka.... Ona je vse, kar mi je še ostalo ... — Pa njena mati, njen oče? Izlet pod osebnim vodstvom Ako niste še določili dneva odhoda na obisk sorodnikov v starem kraju, se odločite za 26. JULIJA, 1929 s parnikom "ILE DE FRANCE" francoske družbe. Ta je splošno poznan radi ko. modnosti, hitrosti ter uljudnosti in postrežbe. Izlet bo vodil zopet osebno naš uradnik — Mr. JOHN KREČIČ Njegove izkušnje pri našem potniškem oddelku Vam jamčijo za udobnost in brezskrbno potovanje. Za ta izlet pričakujemo velikega števila potnikov. Priporočamo torej vsakemu, da se čim prej oglasi in si tako zagotovi dober prostor. Glede nabave prtnih listov, vizejev, permitov itd. pišite na domačo Sakser State Bank 82 Oortlandt Street New York, N. Y. ■M — Mati? Lani je pobegnila z ljubimcem .... Oče? Umrl od žalosti. .. Siromak.... — A Francoise? vpraša Lucien s pridušenim glasom. — Francoise? Ah. ti najbrže še ne veš Prijatelj, tvoja žrtev je bila zaman Leto dni po tvojem odhodu v kolonije je Francoise lepega večera nestalo.... Pobegnila je bila z nekim šoferjem ... Zdaj veš. . Lueiena je grenko zadelo. Idol. ki je stal tako visoko, ves v sijaju njegovega oboževanja, se je tisti mah zrušil na tla. .. Nujna lepa in plemenita ljubezen ji tedaj ni bila rešilen talisman. Človek se ima za velikega, ponosen je. da je storil nekaj vzvišenega, a življenje vrže vse ob tla in potepta vso ono lepoto. — Pah! je vdano odmahnil Robert. Kaj bi še razmišljal o tem? Lažnive besede! Koliko raztrganih duš jih je že izreklo! Ded je pritisnil vnukinjo k sebi. — Dokler mi bo to dete v tolažbo. Njegov pogled je poln breznaane ljubezni. — Pet let ji je šele Deset bo petnajst let bo dobro, dokler ne pride kruta ljubezen ... In potlej Bog z menoj! Ne matere ne hčere si nisem mogel ohraniti... Kako naj potem vnukinjo? Colette je čutila, kako se dedu trese glas. In da ga potolaži, se je stisnila njemu: — Meni boš zmerom moj dragi ded, mu je šepnila na uho. in jaz bom zmerom tvoja "Coco".... OBOROŽEVANJE ALI PA MIR Skupina aktivnih in upokojenih vojaških osebnosti raznih držav je izdala te dni proglas, v katerem zavzema na sledeči način svoje stališče napram bodoči vojni: 1. Novo evropsko vojno bodo ka-rakterizirale v odločilni meri zračne operacije proti življenskim delom sovražnih dežel, in sicer z namenom, da bi uničevale operacijske možnosti armad in življenje ljudstev. 2. Vojna za nadvlado v zraku, ki bo sledila iz tega, ne nudi niti močnejšemu nobenih jamstev, da bi mogel obvarovati lastno deželo pred zračnimi napadi, ki jih v splošnem ni ubraniiti z nobenimi sredstvi. 3. V teh okoliščinah se bodo vse vojne operacije osredotočale v napadih na sovražno ozemlje, kar pomeni z drugimi besedami silno medsebojno uničevanje materi-jalnih in moralnih vrednosti in resno ogrožanje kulture. 4. Ljudstva se morajo zato odločiti za eno obeh možnosti: ali za pomnoženo oboroževanje, zlasti z zračnim mnogim vojnim materija-lom — in to brez garancije za mir in varnost, ali pa za politiko, ki bi preprečila vojno z vsemi sredstvi. Člen te politike bi bila čim prejšnja razorožitev. Pod to izjavo se podpisani nemški generali von Bresler, von Sant Ange, von Deimling, von Schoe-naich, angleški general Crozier, angleška admirala Druy-Lowe in Kerr, francoski general Souret, poljski general Kotkovski in mnogi drugi. Moj ribolov. FRANK TROHA, Barberton, Ohio. OBESNJAKOVA VRV V češki vasi Trouba se je obesil I neki kmet. Našli so ga v gozdu, vzeli iz zanke in poslali orožnikom. Potem pa se je pričel prepir in naposled pretep zaradi "srečne vrvi". Župan je pomirili nasprotnike s tem, da je sklenil prodati vrv po kosih na dražbi v prid občinskim revežem. Kmetje so ga ubogali, in občina je iztržila za obešen j ako vo vrv skoro 9000 čeških kron. KRALJ V PREGNANSTVU Kakor poročajo iz Bombaya. je sremljalo tja ubežnega afganistanskega kralja Amanuela veliko število z zlatom in srebom napolnjenih skrinj. Največja med njimi je bila tako težka, da jo je šest kulijev komaj dvignilo. Ti zakladi so shranjeni v podzemlju hotela, kjer prebiva kralj in jih seveda strogo čuvajo. Amanulah je baje zelo potlačen, dočim je njegov brat Injat-Ulah boljše volje po principu. Rajši živ princ nego mrtev kralj. Prav posebnega veselja do ribolova nisem še nikoli imel, zlasti tam ne. kjer je polno krutih komarjev, kateri se zaletavajo v človeka ter se hočejo po vsej sili nasrkati tople krvi. Nekoč me je bila pa vseeno obšla strastna želja. Videl sem namreč ribiče, kako so ribarili, ter nalovili lepo število rib. j Pa sem si mislil: Tako se pa že j izplača. Kaj, ko bi še jaz tako poskusil? Takoj sem sklenil, nabaviti si potrebno pripravo, ter se kolikor mogoče v kratkem času podati na . zaželjeni ribolov. Torej naj opišem, moj ribolovski dogodek. Ko sem se nahajal doli na jugu v topli Georgiji. sem bil zaposlen z drugimi gozdarji v gozdu, kjer smo izdelovali doge. Bila je cvetoča pomlad, ko smo se bili preselili in nastanili za Savannah reko, katera meji državi Georgio ter South Carolino. Oddaljeni smo bili nekako štirideset milj od mesta ter pristanišča Savannah. V gozdu smo si bili postavili na hitro zgrajeno kolibo ter se nastanili za nedoločen čas. Tisto je bil kaj čudovit kraj. Za reko po nekaterih krajih močvirje, da se je bilo kar zapogrezniti v njem. Dalje od močvirja so se pa razprostirali ne zelo visoki strmi bregovi, med katerimi so se vili številni jarki. Po njih so se pre-tekali čisti studenci in potočki, se vili dalje, strnili skupaj ter se izlivali v mogočno reko. Med bregovi in jarki se je razprostirala, hrastova in z drugim drevjem porastla šuma. Delo je bilo zelo neokretno in težavno. Odrezani kosi se se nam večkrat za-kotali v vodo da smo jih le malokdaj mogli spraviti iz nje. Ko smo hrastove izpodrezovali. smo imeli mnogo sitnosti. Na eni strani je bilo tako visoko, da se je komaj doseglo za ročaj žage. na gornji strani je bilo treba pa tako nizko vleči, da smo si vse prste otolkli. Pa kaj bi opisoval, ko že vsak delavec ve. da je gozdarsko delo težavno. Vročina je bila kakor v pravem tropičnem kraju. Kar nas je bilo novincev, sme vedno vpraševali starejše gozdarje, če bo še bolj vroče. Oni so nam pa odgovorih: — To ni še nič! Pravo vročino boste občutili šele sredi poletja. Kar je bilo tudi res. Ozračje je bilo pa zelo povoljno. Dišalo je po zelenju in po vsakovrstnem cvetju, da je bilo kaj. Za posta van je je bilo kakor nalašč kraj za to, ker se je dobilo mnogo zabave v cvetočem gozdu. Toda delati v strmih bregovih, ah pa \ nižini, kjer je bilo brez števila komarjem, katerih se je bilo treba neprestano otepavati, ni bilo prijetno in tudi nikaka zabava ne. Ob sobotah popoldne nismo delali. Popravili smo le orodje ter prinesli drv, da smo si skuhali vsakdanjo jed po svojem pečlar-skem načinu. V ostalih prostih urah smo se pa nekateri podali na lov na" veverice, katerih je bilo mnogo v tistem gozdu. Mene je zelo veselil lov. Kadar sem imel kaj prilike, sem pograbil puško. Neke nedelje zgodaj zjutraj, sem se podal k obrežju reke. V nekem kraju je bil prostor obraten z borovci in divje orehovim drevjem, torej pravi raj za veverice. Seveda je bilo pod kaznijo prepovedano, streljati divjačino ob nedeljah. Pa kdo bi se oziral v šumah na postave. Plen sem skril ter ga neopaženo prinesel v kolibo. Če me je pa kakšen domačin slučajno srečal in vprašal, kaj sem streljal, sem mu enostavno odgovoril: "Snake," nakar je šel svojo pot. Omenjenega jutra sem tiho lazil po obrežju reke. otepaval se komarjev, večkrat na tihem izustil kletvico radi njih, ter previdno stopal naprej in se se oziral po drevju .za plenom . Razen šumenja vode in žvrgole-nja ptic je bilo vse tiho. zato sem moral biti zelo previden. Sreče sem imel toliko, da sem bil ustrelil štiri veverice. Vsako sem takoj skril in si zapomnil prostor, da sem jo lahkSo nazaj grede našel in vzel z seboj. Ko sem četrto ustrelil sem prenehal z lovom. Plen se mi je zdel povoljen, komarji so me pa tudi preveč nadlegovali. Vsakovrstne misli so mi rojile po po glavi. Spomnil sem se na svoj rojstni kraj. Predstavljal sem si, kako je tam, kaj delajo. Nedelja je. Ljudje so praznično opravljeni. Zdelo se mi je, da čujem glas zvonov. Zato se mi je naenkrat milo zdelo, ko sem pomislil, kako daleč sem od svojcev in pohajam sam po! tej samoti. i Ko sem stopal naprej ob reki z puško na rami, zroč na vodo, ka-' ko je odnašala vsakovrstne na-plavljene predmete proti mc.rju. zapazim veliko vodno kačo "water moccasin", katera se je solnčila na podrtem deblu. Kačo videti v tistih krajih, ni nič izrednega. Skoro ga ni bilo dneva, da nismo videli ene ali več. Toda tako velike kot je bila tista, nisem še nikoli videl. Ker sem pa velik sovražnik kač, zlasti še. ker sem že občutil kačji strup, ji nisem pri-zanesel. Z enim strelom sem ji raz-nesel glavo, nakar se je zakotalila v kalno vodo. Napravil sem se nekaj hoda in sem se mislil podati proti domu ko začujem v bližini pogovor. Bili so ribiči, ki so lovili v pretekli noči ter se odpravljali domov. Takrat me je bila obšla strastna želja do ribolova, ko sem občudoval plen tih ribičev. Nalovi j ene ribe so imeli v enem izmed čolnov, in lahko trdim, da jih je bilo par sto. Lovili seveda niso tako. kakor nekateri ribiči tukaj pri nas, da bi čakali s trnkom po cele ure pri vodi, nazadnje pa še prazni odšli domov. Napeli so bili vrv čez reko. na vsaki strani vrv dobro privezali, na njo so pa v štirih ali v več krajih pritrdili zamašene galonske steklenice. katere so jim služile, da se ni vrv potopila, ampak da je ostala na vrhu vode. Na vrv so nato privezali na tankih vrvicah številne trnke z vado. Ko so imeli vse tako napravljeno. se ie ribolov pričel. Dva sta se vozila v čo!nu čez reko in nazaj s;otoma pobirala ribe kolikor se jih je ujelo in nastavljala novo vade. Ta.ko :;o ponavljali vso noč in uspeh so imeli lep. Tiste vrste ribolov mi je zelo u-gajal. seveda, enemu samemu ai mogoče loviti na ta način. Je pa tudi nevarno, da tekoča voda čoln prevrne. Lahko se tudi pojavi krokodil. katerih je mnogo v južnih vodah. Pri tistih ribičih sem se bil tako zamotil, da sem bil celo na veverice. katere sem bil ustrelil, pozabil, imel sem tudi smolo da dveh nisem več mogel najti. Tovariši so se mi smejali in rekli: Ti boš še glavo kje pozabil. Popoldne istega dne sem šel v bližnjo prodajalno, katero je imel neki domačin. Tam sem kupil vso o-pravo za nove vrrste ribolov, kar me je stalo nekako dva dolarja. Vsak dan sem razmišljal o ribolovu, ki sem ga imel vprizoriti naslednjo soboto. Ko je zopet nastopil sobotni popoldan, sem pograbil mojo opravo ter se podal proti reki. da si poiščem prostor, kjer bi bilo primerno nastaviti ribam. Da bi napel vrv čez reko, mi ni bilo nikakor mogoče. Zatorej sem mogel poiskati tak prostor, kjer sem lahko vse sam opravil. Kjer se je potok izlival v reko in se pri izlivu razširil na nekako petdeset čevljev, sem obstal, misleč, tukaj bom položil vrv, prav nalašč je za to. Ko sem z veliko težavo nastavil in napel vrv. sem se v mraku vračal v kolibo, ves vesel kako bodem zjutraj naslednjega dne pobiral ribji plen. Dospevši v kolibo, sem rekel tovarišem: — Jutri bomo pa ribe jedli. Oni pa so rekli: — Seveda jih bomo jedli, če jih bomo kupili, ne pa tistih, ki jih boš ti vjel Jaz sem jim pa odgovoril: — Le šalite se. kolikor se hočete. Jaz pravim. da jutri bomo ribe jedli, tiste ki jih bom jaz ujel. razumete! Tisto noč nisem mogel zaspati od samega nestrpnega pričakovanja. Vedno sem si domišljal, bogve, koliko se jih je vjelo. Morda pet, šest, morda tudi več. Ko sem vendar nekoliko zadremal, se mi je od samih rib sanjalo. Ko sem se prebudil, sem si mislil, da brez plena ne more biti. Še se ni bilo do dobra zdanilo, ko sem jo že urnih korakov ubral proti kraju kjer sem bil nastavil ribam. Tam sem pa obstal kot okame-menel. Ribe niti ene ne, o vrvi, vrvicah in trnkih, ne duha ne sluha. Kaj se je bilo pripetilo, nisem nikoli zvedel, ugibal sem na eno in drugo stran. Morda se je bilo preveč rib vjelo, nakar so vse skupaj odtrgale in odnesle po vodi. Morda se je bil pojavil krokodil in mi požrl vjete ribe z trniki in vrvicami vred, ali mi je bil pa kdo ukradel. Tako nekako je moralo biti, potem kakor je že bilo. Glavna stvar za me ni bila več ugibati, kaj se je bilo pripetilo, pač pa misliti, kje bi dobil vsaj par rib, katere bi prinesel v kolibo ter jih pokazal mojim tovarišem. Edini izhod iz zadrege mi je bil, ob reki pogledati, ako bi naletel na kakega ribiča ter od njega izprosil ali kupil nekaj rib. Po nekaj minut hoda sem dospel do nekega črnca katerega sem že poznal. Ko sem ga vprašal, če je kaj vjel, mi je odgovoril, da ima že povoljen plen. Prišel je bil že pred dnem, v tistem času se pa ribe napraje love. Ribe je imel v zaboju, katerega je bil spustil v vodo in ga privezal. Na ta način je lahko obdržal žive ribe. kolikor časa je hotel. Ko sva se domenila za določeno število rib, mi je rekel, naj jih kar vzamem iz zaboja. Odkril sem pokrov in segel z roko v zaboj. Naenkrat me pa nekaj piči, da mi je kar srce zastalo od strahu. Takoj sem se spomnil na vodno kačo! Ko sem si pa rano ogledal, me je strah takoj minil, kajti vbodlaj je bil sličen vbodlaju z žebljem. Ko je črnec opazil, kaj se mi je zgodilo. se je začel na ves glas smejati ter kazati svoje velike zobje, ki so! se mu svetili kakor olupljen češenj Sam pri sebi sem si mislil: — Čemu se pa režiš, hudir ni-. grovski? Že sem mu jih mislil zabrusiti par, pa sem se bal. da se ne bi ske-j sal ter mi ne hotel ribe prodati.' Zato sem pustil, naj se še naprej reži. toda na vsak način sem se hotel prepričati, kaj za enega zlotija ima v zaboju. Z roko se nisem več upal poseči vanj. ker sem prodobro vedel, da bi jo ponovno izkupil. Pač pa sem po-j tegnil zaboj na suho. da se je voda iz n4ega odtekla. Tedaj sem pa opazil. katera pošast me je pičila ter mi napravila toliko strahu. Med ribami je bila tudi precej velika "catfish". Tiste vrste ribe i-majo na vsak« strani glave koščeno konico, ob katero sem se opra- • skal. Črnec je dobro vedel, kaj se mi bo pripetilo. Zato mi je rekel, naj si kar sam postrežem in vzamem ribe iz zaboja. Med petimi ribami, ko sem se jih bil izbral, sem tudi tisto vzel. ki me i je bila vbodla. Konico, katera je čez tri palce dolga, pa še vedno hranim za spomin l.a moj ponesrečen ribolov. Ko sem dospel s plenom v kolibo, sem ribe položil na mizo ter dejal mojim gozdarskim tovarišem: — Tu so vam ribe. ko ste rekli da ne bom nič ujel. edaj vidite, da nisem prazen prišel. Ampak še kako dobro sem pogodil. Pet se jih k' ujelo, da pride na vsakega ena. Oni sc jih otipavali ter hotel dognati. koliko funtov ima vsaka. Jaz sem pa moško stal poleg njih in jih z veseljem opazoval, ket sem tako izvrstno izvršil svoj načrt. A vse kaj drugega bi bilo z menoj. če bi bil prazen prišel. Zatorej sem bil zadovoljen z ribolovom. magari da sem moral ribe kupiti. Postavil sem se bil vseeno i da sem izvrsten ribič. Povedal jim nisem nikoli, kako sem jih lovil v črncevem zaboju. V tistem kraju se nisem več ba-vii z ribolovom, ker za ribe tudi nismo dosti marali, zlasti še, ko so nekateri pravili, da se rada mrzli-| ca loti tistega, kateri preveč ribe uživa. Ne vem, koliko je resnice na tem, toliko le vem, da mrzlico smo vseeno imeli, pa čeprav nismo rib jedli. Naj še omenim, da je v vodovju Savannah reke mnogo jegulj, kači podobnih rib. Nekateri trdijo, da so tiste zelo okusne. Domačini ne marajo za nje. Nekoč sem bil pazil domačina, ki je ribaril. Ko je ujel veliko jeguljo. jo je s trnka snel in jo je takoj v stran vrgel. Na vprašanje, če ni dobra, mi je odgovoril: — "I don't care for snakefish" ter mi' je ponudil, da jo lahko vzamem. Kar sem pa odklonil, kajti tudi jaz ne maram zanje. Prava slaščica, posebno za črnce.: so pa želve • turtle i, katerih je tudi mnogo v južnem vodovju. Pri, nekem črncu sem bil opazil želvino črepinjo, ki je bila trinajst palcev j široka ter osemnajst palcev dolga. Torej je morala biti izredno velika želva. Želve so dobre za domačine doli na jugu. a da bi jih mi gozdarji jedli, tega pa še malo ne. Čeprav trdijo, kako so okusne, nam so se zdele zoprne. Tako torej se je bil za vršil moj ribolov doli v solnčnem jugu. Opisal in navedel bi pa lahko še več zanimivosti o gozdarskih doživljajih iz tistih južnih gozdov in močvirskih nižin, kar bom skušal zopet ob priložnosti napisati. POLJUB - JAVNO POHUJŠANJE Italijanski kazenski zakonik ima zelo ostre določbe glede na javno pohujšanje, ki se pa tudi v resnici kar najstrožje izvršujejo, kar kaže pred kratkim v velikem pomorskem italijanskem mestu Ge-r.r "i. V začetku meseca majnika, sta se nekega večera po samotni poti, ki vodi iz mesta v okolico, izpreha-iala dva zaljubljena parčka. Za-'jubljenci so mislili, da so pDpol-noma sami. da jih nihče ne vidi tem manj. ko je šla njih pot skozi drcvetne nasade. Eil je krasen rnajniški večer, mesec je svetil in v srcih mlade četvorice je valovila ljubezen. Čas je hitre mineval in treba se je bilo vrniti v mesto, treba se je bilo posloviti. Zaljubljenci ;;o pogledali okoli sebf: nikjer nikogar. Po se je glava nagnila h rilavi in vroč poljub je zapečat i njihovo ne zr.urr.j srečo. Toda. o. groza! Izza debelega drevesa je stopil kabinijerski brigadir ki je že delj časa opazoval četvorico. m zahteval. da mu pavedo svoja imena. Zabeležil jih jc s pripombo, da so sc vsi št -ne pregrešili proti določbam ; 3rc. kazenskega zakonika, ki govori o javnem pohujšanju. Stvar je prišla pred sodišče, ki v tem pogledu ne pozna prizana-šanja Obtoženci so se sicer izgovarjali. da s svojimi poljubi niso nikogar poiiujšali. ker jih vendar ni videl nihče drug ko luna na nebu in karabinjerski brigadir za drevesom, toda La zagovor je bil zaman: sodišče je vse štiri cbsodilo zaradi pr greška javnega pohujšanja v trimecečni zapor. Ob.sc:fiici .so se pritožili proti tej drakonični obsodbi. Vzklicno l sodišče je b:lo nekoliko n.ilostlji-vejše napram njim, toda oprostilo jih. vendarle ni. temveč jim je samo znižalo kazen: moška sta bila obsojena vsak na pol meseca, dekleti j)a v-aka na 22 dni zapora. ELEKTRIČNA FARMA. Inženir Matews je uredil v okolici Londona električno farmo z obsežnim zemljiščem. Elektriko u-porablja v več nego 290 primerih: vali mu piščance pospešuje rast prašičev . ultra-vijoličasti žarki) in celo suši krmo. Vse to je baje cenejše in tudi bolj dobičkancsno! Kako se potu-je v stari kraj in nazaj v Ameriko. ODPOVED SLUŽBE RADI GOLIH ROK. V Koelnu je neki podjetnik odpovedal službo eni svojih nameš-čenk. češ, da je prihajala v pisarno v obleki brez rokavov, kar da je vzbujalo pohujšanje med njenimi moškimi kolegi. Uradnica ga je tožila za odškodnino pri delovnem sodišču. Dejala je, da je zaslužila premalo, da bi si lahko do-voilla dolge rokave, v ostalem pa se ji gole roke niso zdele toliko po-hujšljive kolikor lepe. Sodnik se je postavil na njeno stališče in je obsodil podjetnika na plačilo polovice odškodnine, ki jo je zahtevala. Kdor J« namenjen potovati r rl kr*j, Je potrebno, d» Je poaOen « potnih listih, prtljagi Id druxlb ■tT&reh. Vsled nage dolgoletne 1» kuSnje Vam ml samoremo dati najboljša pojasnila In priporočanja, redno le prvovrstne brropamlka. Tudi nedrlavljanl aamorejo pot«, vati t stari kra'. toda preskrbeti ri morajo dovoljenje ail permit la Washingtona, bodisi za eno leto ali 0 meseceT In se mora delat! proftej« vsaj en mesec pred odpotovmolero la to naravnost v Washington, D. CL, sa generalnega nmaolnfttega fcoaS> sarja. Glasom odredbe, ki je »topila v veljavo SI. jalija 192€ »e ulkoraar več ne pošlje permit po pofitl. ampak ga mora iti Iskat vsak prosilec o«eb-no, bodisi v najbližji naselniškl n-rad ali pa ga dobi r New Torka pred odpotoranjem, kakor kdo r prošnji zaprosi. Kdor potuje ven brea dovoljenja, potuje na svojo testna odgovornost. KAKO DOBITI 8VOJOS IZ STAREGA KRAJA Od prvega julija je v veljavi va ameriška priseljeniška postava. Glasom te postave aamorejo m» rlSkl državljani dobiti svoje Een« In neporočene otroke Izpod 21. leta ter ameriške državljanke svoje mole a katerimi so bile pred 1. JaaJ> Jem 1928. leta poročene, laven kvot*. Jugoslovanska kvota znaša ie f*> dno 671 priseljencev letno. Do p*» tovice te kvote so upra videni sta* riši ameriških državljanov, moi$a ameriških državljank, ki »o a« p« 1. junija 1928. leta poročili In pO* Uedelcl, oziroma žene Ln nepor** Ceni otroci izpod 21. leta onih M> državljanov, ki so bili posta vrni prlpuščenl ▼ to deželo za a talno bL vanje tu. Val ti Imajo prednost v kroti, od ostalih sorodnikov, ka-kor: bratov, sester, nečakov. neC» kluj itd., ki spadajo v kvoto braa vaake prednosti t latL pa aa al sprejema nlkaklb profeu) m Hkanaka vlaeja. STATE BANK" M Oartl»a*t m "GLAS NAHODA* NEW YORK, TUESDAY, JUNE 18, 1929 Rd leCe rože. t 0 M i N • Z* (Jlat Naroda priredil 0. P. The LARGEST SLOVENE DAILY in U. S. A. i Nadaljevanje.) jc rekel brcz pov- GROFICA TATICA V Berlinu imajo velik družabni škandal, ki se posebno živahno ko-| mentira v aristokratskih krogih. 23 letna grofica. Helga Monroy je obtožena rafiniranih tatvin bri-ljatov in sličnih dragocenosti. Grofica je bila zaupnica svoje tete grofice Hermersbergove, ki ji je zaupala poleg drugih stvari tudi tajno, kje hrani svoje rodbinske dragocenosti. Med nečakinjo in teto pa je prišlo v lanskem decembru do spora in v tej razprtiji so izginili grofični dragulji, vredni velikanske vsote. Kriminalna policija, ki je kmaiu prišla na idejo, da more biti tatica samo Helga Monroy, je namignila to njeni teti, ki pa se ni dala pregovoriti, da bi se vodila preiskava v tej smeri. Slednjič ni preostalo policiji nič drugega, kakor da napove grofici Monroyevi aretacijo na svojo pest. Izvršila jo je, toda spremljala jo je nepopisna teatralika. Grofica je padla v nezavest; morali so jo polivati z vodo ter jo obujati k.življenju. Ko je prišla k sebi, se je zavedla, da sedi za ključem. Sedaj šele so se začele tragične scene. Grofica je besnela in zahtevala, naj jo izpuste ,češ, da je nedolžna. O motivih njenih tatvin so hoteli zaslišati tudi njenega ljubčka, ritmojstra Wedla, ki pa se je medtem ustrelil. Pognal si je kroglo naravnost v srce. Pravijo, da je hotel s svojo smrtjo velikodušno namigniti grofici, naj vrže vso krivdo nanj, da bo lahko oproščena. Kako se bo zadeva končala, ni znano. NOVOSTI IZ VATIKANSKEGA MESTA Prt stricu .......................6« Prst božji .................... Praprečanove zgodbe ............ *5 Pat rim, povest Iz irske Junaftke do-dobe ........................ .30 Po gorah in dolinah ............ .80 I Pod krivo jelko. Povest iz časov rv>- kovnjačev na Kranjskem J»0 KNJIGARNA "GLAS NARODA 216 W. 18. St., NEW YORK, N. Y. Kot vzklik se je izvil iz njegovih prsi. Rajner jc globoko vzdihnil. Ker te ljubi, Hcnning, se jc jokala zate, darka. Hcnning pa se je vzravnal. — Rajner! — je rekel. Ta pa Je ostal čisto miren. Le mir, Henning. le mir! — Tako jc, kot sem ti rekel. Josta te ljubi, to sem vedel že davno. Nisem pa govoril ter vedno le čakal, da bosta prišla polna zaupanja k meni. Jaz vem, kako sta se borila, a ljubezni ni mogoče ukazovati! Niti Joste, niti tebe ne morem soditi, kajti vidva mi nista hotela namenoma storiti nič zlega. Hcnnnig je prijel za roko svojega brata ter jo pritisnil na svoje oči. Jaz sem vedno vedel, da si velikodušen. — a tako velikanska velikodušnost in dobrota. — me naravnost preseneča. Kakšen beden, podel človek sem proti tebi! Ne. ne zmerjaj samega sebe! Ti si še mlad ter vročekrven, ne pa tako miren ter izčiščen kot pa jaz. Zahvaljujem se ti. ker si pri-.%cl k meni s svojo izpovedjo, ker sem vedel, da me ne boš varal. Sedaj pa se ojunači. Henning. jaz te oproščam vsakega greha in vse bo mogoče še postalo dobro. Jaz ne bom stal med teboj ter Josto, Grot Henning se je stresel ter se oprijel roke svojega brata. — Kaj si hotel reči s tem, Rajner? — Jaz bom oprostil Josto. — za tebe. Hcnning je skočil pokonci ter iztegnil svoji roki, kot odklonje-\aIno. Nemogoče. — tega ne more noben človek, to je preveč. Ti vendar ljubiš Josto sam, — in kako bi se mogel odreči njeni lastnini? Trdno je moral grof Rajner stisniti skupaj svoje zobe. On pa je moral doprinesti žrtev in sicer v polni meri. Obstajali sta le dve možnosti. Ali bodo vsi trije nesrečni, — ali pa on sam. Za njega ni bilo nikake izbire. Gotovo, jaz jubim sam Josto, a moja ljubezen je bolj očetov- » .*ke narave in ni tako burna ter strastna kot pa tvoja. Jaz se lahko ! odrečem, ker vem, da bom s tem ustanovil vajino srečo. Vsled tega ne obupaj, Henning, vse po postalo še dobro. Z vzklikom se je vrgel Henning v naročje svojega brata — Rajner, Rajner, ta žrtev je prevelika! Rajner je pritisnil svojega brata tesno k sebi. Preko njega pa so , irlr njegove oči prazno in brezizrazno v daljavo. Nato pa si je prisilil Amerika, povsod dobro, doma na obr;i7 smehljaj na junaški način. AtfS^r (KerVnVkV' brli*'*.*/. Ce bi bila tako velika, bi ti jo doprinesel Bodi miren. Henning. ^„drej Hofer Sedaj pojdi v svojo sobo. ter čakaj na odločitev. Jaz sam bom odšel k Arsene Lupin Josti ter vodil tvojo stvar. Ona sama naj se odloči. Beneška vedeževalka ............ Hcnning se je ozrl v svojega brata, kot da ne razume njega veli- B**grajski biser ................ 2 ftplj mpppcnn čine. V njegovem obrazi* se je pričelo tresti. Rajner pa mu ni pustil' , "''" !*"..... J ^ Bele noči (Dostojevski), trdo vez. nobenega časa za odgovor. Potisnil ga je ven. skozi vrata. UpIp mali junmjt Pojdi ter čakaj, kakšno odločitev ti bom prinesel. Ti ne smeš Balkansko.Turška vojska ...... ceriaj več videti Joste dokler ne bo vse pojasnjeno zate in bo prosta, Balkanska vojska, s slikami .... to zahtevam, — za tebe ali mene. Berač s stopnjic pri sv. Roko .. Potem ko jc Henning zapustil svojega brata, je stal slednji v svo- j{^®^romaneIkeKa VO*VOde...... ji sobi, kot okamenel. Nato pa se je energično predramil ter odšel, trdnih korakov, proti sobam svoje žene. Nahajala se je v svojem bu-duarju, a je zaklenila vrata za seboj. Potrkal je ter prostil nujno vstopa, nakar mu je odprla vrata. Josta je ležala celi čas. pretresena prav v dno srca, vsa zasolzena na svojem divanu. Hitro si je obrisala solze, ko je Rajner zahteval v top, ter se dvignila, da mu odpre vrata. Vprašala pa je pritajeno: canjiar: Beia Krizantema.....75 — Kaj hočeš, Rajner? j Grešnik Lenard, broš... ."30 Pogled nanjo ga je pretresel prav do dna srca. Moral se je prema- Mimo življenja ...... ."feo rati z vso silo, da je ne vzame v svoji roki ter jo pokrije s poljubi. Cvetke ........................ .25 — Jaz bi rad govoril s teboj. Josta. Midva si morava pač nekaj j Cesa r Jožef II. .................34 povedati med seboj? Ali si popolnoma izgubila svoje zaupanje v sta- *Jetina. Borograjska ............ .50 icga strica Rajnerja? — je vprašal dobrohotno, a z omahujočim gla- OrnPpajiler trd Voz........... *80 ' broš. ..".7.7.7.7 .60 Josta se je vprašaje ozrla vanj. — Rajner. ali veš ti, — kaj se jc zgodilo? — je vprašala kot brez moči. — Da. moja uboga, mala Josta. Henning mi je .vse priznal. Ta izpoved pa ni bila potrebna, moje drago dete. Jaz sem videl vse prihajati — ter nisem prav nič hud in tebi ni treba tako preplašeno zreti name. Le Rajner sam je vedel, koliko ga je stal ta navidezni mir in ta navidezna hladnost. Josta pa se je umaknila pred njim. Naenkrat je zazeblo prav do dna njenega srca. — Kako naj to razumem? — je vprašala brez povdarka. Prijel Jo je za roko ter se konečno nasmehnil. — Takoj boš slišala, moje drago dete. Jaz sem prišel, da ti rečem, da ti ni treba obupavati. Jaz te oproščam! Ti postani srečna s Henri ingom. Najin zakon je bil v svojem bistvu zmota, prenagljen je. Ra-cJitcga pa nt še potrebno, da bi postal žaloigra. Nasprotno, ti me boš našla celo pripravljenega, da ti odstranim s poti vse težkoče, ki te ovirajo pri sreči. Tedaj boš konečno zopet postala moja majhna, vesela Josta in jaz tvoj stari, pametni stric Rajner! Njegove besede so jo zadele kot udarec v obraz. Ali je slišala prav? Rajner jo je oproščal s smehljajočo brezbrižnostjo, ki ji je naravnost zledenela kri! Potem mu je bila že dolgo breme ter se je po-tlužil prve prilike da se je iznebi! Posestnik nove male papeževe države se bo naj prvo začudil živah nemu gradbenemu delu, ki vlada tukaj vsepovsod. Za sedaj se ti bo to delo prikazalo seveda predvsem1 Poslednji Mehikanee ..... . .. kot podiralno delo. Gospodarji vati- ; prav|jice H- ............ kanskega mesta hočejo izkoristiti Predtriani, Presern in drogi »vet. novi položaj in se iznebiti velikega niki v gramofonu .............35 števila nelepih in razpadajočih >ri|rodbe *ebeiice Maje, trda vez... I.— stavb, ki se dvigajo na teh tleh, da ptice selivke, tnia vez .......... 75 jih nadomestijo z modernimi zgrad- Pikova dama (Puškin) .........30 bami. Več samostančkov in manj- Pred nevihto ...................35 V«9tani* uartiiko« dipping ših seminarjev, -ki so se senčili doslej pod ogromno kupolo Petrove katedrale, se preseli v italijanski "inostranstvo". V najkrajšem času bodo popravili tudi obzidje, ki loči vatikansko in italijansko državo. Italijansko železniško postajo, ki leži v bližini Vatikana, bodo zvezali Pravljice ( M ilčintki) ........1— Pravijiee in pripovedke iKočutnlk) I. zvezek '.....................10 II. z veze k .................. .40 Popotniki .......................60 Poznava Boga .................. .30 Pirfai ...........................30 Povodenj .......................so z mostom z državico. Papež sam se j praski judek 33 zelo zanima za ta dela in pravijo. 11 vi sega Huronskega glavarja ! *..!a« da jih večkrat zasleduje z vrha svo-j Prvič med Indijanci ............ jo je palače. 1. julija izidejo nove va- izganjanje indijanskih misjonar- 19. junija: tie ue t ranče. Havra Aquitui.Ia, Cherbourg GeurK« Washington, bremen Cherbourg. 20. Julija: fc>tuttgu_rt, men Boulogne »ur Mer. Br»- tikanske znamke, a numismatični zavod pripravlja novi papežev denar. Papeževo švicarsko gardo in število orožnikov bodo povečali na 300 mož. jev .30 NAPRODAJ HIŠA (i sob in tri lo nizki ceni radi odhoda v stari kraj. Za fx>ja0 Duhovni boj ................... .50 .50 .40 .35 .40 .50 Rdeča in bela vrtnica, opvest .. -30 Slovenski šaljivec ...............40 Slovenski Robinzon, trd. vez. .....75 Suneški invalid .................35 Skozi širno Indijo ...............50 Sanjska knjigo, mala ...........60 Sanjska knjga. nova velika.....00 Sanjska knjiga Arabska..........l.*,o Spake, humoreske, trda vez.....90 Strahote vojne ................ J>0 Štiri smrti. 4. zv................35 Skrivnost najdenke ............ .50 Smrt pred hišo .................85 Stanley v Afriki .............. 50 Strup iz 4ude je .................75 Spomin znanega potoval ca .... 1.50 Stritarjeva Anthologija .trda vez .90 broS....................... 80 .90 ®'sto Sesto> povest Iz Abrucev ., .30 .30 Si.1 medvedjega lovca. Potopisni roman 2. JuMja: Columbus, Rvndani. terdam 3. Julija: Homeric, President Bremen Cherbtiurg, BcMlogne aur Cherbourg Harding. Bremen Mer. Rot- Cherbourg. .70 .45 90 .70 Križev pot patra Kupljenika Kaj se je izmislit dr. Oks ...... Levstikovi zbrani sipsi ......... 1. zv. Pesmi — Ode in elegije — Sonetje — Romance, balade in legende — Tolmač (Levstik) . 2. zv. Otročje igre v pe sencah — Različne poezije — Zabavljice in pošice — Jeza na Parnas. — ljudski Gsils — Krnljodvorsk! rokopis — Tolmač (Levstik» .. .70 Trdo vezano..........1.— 5. zv. Slika ViCvstika In njegove kritike in polemike.............70 ljubljanske slike. HiSnI lastnik. Trgovec. Kupčijski stražnik. U-radnlk. Jezični doktor. Gostilničar, Klepetulje, Natakarra. Duhovnik, itd..................80 Marjetica ...................... 50 Mladi gozdar, broS............. „50 Moje življenje .................. 75 Mali Lord .....................80 MJljonar brez ja...........75 Mrtvo mesto ....................75 Malo življenje .................65 Maron, krščansk. deček iz Libanona .......................25 Mladih zanikernežov lastni iivo-topis .........................75 ........... 1.10 ......................30 Stric Tomova koča ..............50 Študent naj bo, V. ^v............35 Sveta Genovefa .................35 Sveta Notburga .................35 Sredozimci, trd. vez..............86 broš.......................... Spisje, male jwivesti .............35 Svitanje (Govekar) ............1._ Stezosledec ......................30 Šopek Samotarke .................35 Spomini jugoslovanskega dobre- volca. 1914—1918 ............1.25 Slike, Mož s raztrgano dušo 1.— Sveta noč ......................30 Svetlobe in sence .............. 1.20 ZBIRKA SLOVENSKIH POVESTI 1. zv. Vojnomir ali poganstvo .... .35 2. zv. Hudo brezdno ...........35 3. zv. Vesele povesti ............ .35 4. vz. Povesti in slike...........35 5. zv. Študent naj bo. Na« vsakdanji kruh.......................55 SPISI ZA MLADINO: (GANG L) zv, trdo vezano. Pripovedke In I>esmi ........................ JJ0 .'t. zv. trdo vezano. Vsebuje 12 (>o-vesti ........................ .50 4. zv. trdo vezano. Vsebuje 8. povesti ........................ JS0 5. zv. trdo vezano. Vinski brat .. .50 ♦i. zv. trdo vezano. Vsebuje 10 povesti .......................... .50 4. julija: Milwaukee, Cherbourg. Hamburg. Miient-heo. Boulogne aur Mer, Bremen 5. Julija: I le de Franro, Havre Veendam. Boulogne aur Mer. Rot terdam Aiifnmus. Napol I. Genova 6. Julija: Minnewaska. Cherbourg Arabic. Cherbourg, Antwerpen r>euti«chland, Cherhoure. Hamburg Republic, Cherbourg. Bremen 9. Julija: Majestic, Cherbourg 10. julija: Aquitanfa Cherbourg 11. Julija: Cleveland, Cherbourg. 12 Julia: l*arie. Havre VuliMiila. Trat tlaietl Lapland. Cherbourg. Antwerpen \ •uluofn« aur Mer llol-tt-rdam Mtiincv-'ta. Boulogne aur Mer 13. jutija: Hamburg. Cherbourg, Hamburg 19 julija: K;irlfttuhe, Boulogne aur Mer, Rra-fnen R.-tti-rdarn. B»ulogne aur Mer, Rotterdam 17- julija: Cresld^nt Rouaeveli Cherbourg. Bremen 18. Julija: Stittgaj-t, Boulogne aur Mer. Bra-men 19. julija: Kratii e Havre 1 Hympfe. Cherbourg Pen ri land. Cherbourg. Antwerpen 20 julila: M inn*-tonk3». Cherbourg A'»>ert Ratlin. Cherbourg. Hamburg Conte Fiamamano, Napoli. Genova Julija: Berlin. Cherbourg. Bremen 2*. julila: Mauritania. Cherbourg Oeorge Washington Cherbourg. Bra-men 26 Julija: He de Franr-e, Havre merlr. Cherbourg Bremen. r*herb»n:rg, Rr«m»ri Nrn- Amsterdam. Boulogne aur Mer Roma. Napoli. Gei Dva 27. julija: Belgenland. Cherbourg. Antwerpea St. I^.uls. Cherbourg Hamburg I ^e via than. Ci.frV--; Mlnnekahda. t^uiogne aur Mer 31. Julija: l^e-srlen, Cherbourg Bremen America. Cherbourg. Bremen Hamburg 15. snopič. Turki pred Dunajem, Fab jota in Neža ............ 20. snopič. Sv. .lust; Ljubezen Marij i neca otroka .............. HAKESPEAREVA DELA: Marhbet. trdo vez. ............ broširano............ Othelo ...................." "' Sen Kresne no*l ......... .30 .30 .30 .70 0 .70 Ranjena 104 str.. SPLOŠNA KNJIŽICA: št. 1. (Ivan Atbreebt) gruda, ivzirna povest, broširano ........... Št. L'. (Rado Murnik) Na Bledu, izvirna povest, 181 str.. broS... »t. (Ivan Rozmani Testament, ljudska drama v 4 dej., broS. 103 strani ................ Št. 4. (Cvetko Golan Poletne klasje, izbrane pesmi. 18-t str., broširano.................. Znamenje štirih (Doyle) .......* .50 Zgodovinske anekdote ...........30 Z ognjem in merem ..............3._ Zaročenca, milanska zgodba \y 15. stoletja ........................... .35 .50 .35 .50 (j DNI PREKO OCEANA Misterija, roman ......................... Mlinarjev Janez ................ .50 1'metniške knjige s slikam] za mladino: Musoiino .....................................4o'rei,e,ka: PravIJir» s slikami ----1.60 Dedek je pravil; Marinka In škr&-teljčki ....................... .40 Stresla se je ter si ni drznila, pogledati ga v obraz. Sramota bi jo drugače ubila, sramota njenega ljubečega srca. On pa si je napačno razlagalal njen molk ter dejstvo, da je prebledela. Premagal je zopet samega sebe, stopil k njej ter jo pogladil po laseh. — Henning čaka v veliki muki na tvojo odločitev, Josta. Ali mu smem povedati, das sprejmeš prostost iz moje roke, da ga uslišiš? Jaz se bom nato vse dogovoril ž njim in on bo jutri odpotoval. — dokler re bo vse pripravljeno in vidva se morata dotedaj odreči svidenju. To moram zahtevati. Mogoče boš medtem odšla v Waldow ali v Schel-lingen. O tem se bova dogovorila pozneje. Sedaj mi le povej, če hočeš uslišati Henninga, kakorhltro boš prosta ter boš lahko razpolagala s seboj. Josta pa je ostala kot ohromljena. Dvignila ni niti pogleda, ko je rekla brez povdarka: — Ne sedaj, — ne morem, — pojdi, pusti me sedaj samo. usmiljen, — jutri, — pusti me samo do jutri! bodi Ona je sklonila proseče roki. On je hotel reti še nekaj. Ona pa jc napravila obupno kretnjo ter pokazala na vrata. Vsled tega je odšel. Ona je morala imeti dovolj časa, da se pomiri. Sedaj ni bila zmožna odgovarjati mu. Josta se je dvignila, ko je Rajner odšel. Nato pa je padla naenkrat na tla. kot posekano drevo. Tam je ležala dolgo časa ter se borila z mučno blaznostjo, ki se je je lotila pri besedah Rajnerja. Kot onečaščena. izobčena se je zdela sanii sebi. Dolgo časa ni imela niti toliko moči, da se dvigne. ... f" "V 4..... (Dalje prihodnjič.) Elizabeta ........... Fabijola ali rerkev v arovška ukharira ..... Fran Baom Trenk , Filozofska zgodba .. Fra Diavolo........ ........... .35 Katakombah .45 ........... .80 ............35 ............G0 ........... -50 Gozdovnik (2 zvezka ) ...........1.20 Godfevski katekizem.............35 Gostilne v stari LJubljani.......SO Grška Mitologija .............. 1.— Gusarji .........................75 Hadži Murat (Tolstoj) .........fifl Hektorjev meč .................75 Hči papeža, trdo vez..............1.— Hudi časi. Blage duše, veseloigra .75 Hiša v Strugi .................. .50 Hedvika........................ -35 Helena (Kmetova) ............ .40 Hudo Brezdno (II. zv.* ........ .35 Humoreske, Groteske in Satire, vezano ......................BO broširano ...................60 Izlet gospoda Broučka ..........1.20 Iz tajnosti prirode.............. .50 Iz modernega v seta, trdo vez. 1.60 Igračke, trdo vez. ................1._ broširano ...................80 Igralec .........................75 Jagnje ........................ .30 Janko in Metka (za otroke) .... .30 Jernsč ZmagovaČ. Med plazovi.. .50 Jutri (Strug) trd. v..............75 broS. ........................60 Jurčičevi spisi: Popolna izdaja vseh 10 zvezkov, lepo vezanib ..................10, Sosedov sin, broš. ...............40 6. zvezek: Dr. Zober — Tugomer broširano ...i...........6.. .75 Kako sem se jaz likal (Alešovec) I. zrezek ......... .M Mrtvi Gostač .................. Mali Klatež .................... Mesija ......................... Malenkosti (Ivan Albrecbt) .... Mladim srrem. Zbirka povesti za slovenska mladino ............ Mož s raztrgano dnšo........ Na valovih južnega morja .. Na različnih potih ......... Not ar j v nos, humoreska Narod, ki izmira ...............40 Naša vas. II. del. 9 povesti .... JM) Nova Erotika, trdo vez..........70 Nova Erotika,' trd. vez. .........70 Naša leta, trd. vez..............R0 broširano ...................60 Na Indijskih otokih ............ .50 Naši ljudje .....................40 Nekaj iz ruske zgodovine.......35 Nihilist .........................40 Narodne pripovedke za mladino .. .40 Na krvavih poljanah. Trpljenje In strahote z bojnih pohodov bivšega slovenskega polka ........1.50 Ob 50 letnici Dr. Janeza E. Kreka .25 Onkraj pragozda ............... .80 Odkritje Amerike ...............60 Pasti in zanki -.................25 Pater Kajetan ..................1.— Pingvinski otok .................60 Povest o sedmih obešenih ...... J50 Pravica kladiva .............. .50 Pabirki iz Roža (Albreeht) ____ .25 Pariški zlatar .................. .35 Petelinov Janez .................75 Prihajač. novest ...............60 Povesti. Berač s stopnjic pri sv. R«ku ........................ .50 Poiigalec ...................... .25 Plat zvona .................... .40 Po stran klobuk ................ .35 35 Rdeča kapica: pravljica a slikami 1.— ' Sneguljiica; pravljica s slikami 1.— "gg Mlada greda ....................1.— 25 j Tr »IjCica, pravljica s slikami ..L— I KNJIGE ZA SLIKANJE: Mladi slikar .....................75 Slike iz pravljic ...............75 Knjige za slikanje dopisnic, popolna x barvami in navodilom. Mladi umetnik ..................1.20 Otroški vrtec ...................1.20 Zaklad za otroka ................1.20 ..25 M .40 ...35 IGRE: Beneški trgovec. Igrokaz v 5. dejanj .60 Cyran de Bergerac. Heroična komedija v petih aejanjih. Trdo vezano ..........................1.70 Edela, drama v 4. dej............60 Marta, Semenj v Richmondu. '4 dejanja ...................... JMl Ob vojski. Igrokaz v Gtirih slikali .30 Tončkove saj ne na Miklavžev večer .Mladinska Igra s petjem v a. dejanji!* ...................60 R. U -R- drama v 3 dejanjih s predigro. (Čapek). vez. ...........45 Revizor, 5. dejanj, trda vezana .. .75 (Jjetnik care vine, veseloigra v 2. dejanjih .................... „30 Veronika Deseniška, trda vez ....1.50 Za križ in svobodo, Igrokaž v 5. dejanjih...................... .35 Ljudski oder: 4. zv. Tihotapce. 5. dejanj.....60 5. zv. Po 12 letih, 4 dejanja .. .60 Zbirka ljudskih iger: Z naših gora ..................1.— 3. snopič. Mlin pod zemljo. Sv. ..Neža, Sanje ...................60 13. snopič. Vestalka. Smrt Marije devica Marijin otrok ........ JO 14. snopič. Sv, Boštjan, Junaška deklica, Materin blagoslov M*- Zgodbe zdravnika Muznika Zvestoba do groba ....... .70, . 1.60 PESMI IN POEZIJE: Akropol i s in Piramide .........80 broširano ....................! Azazel, trdo vez.................j,_! Balade in romance, trda vez......1.55 j Bob za mladi zob. trda vpz.....40 Gregorčičeve poezije ............ .50! Goder; Pored narodnih pravic o Vrbkem ježem. (A. Funtek) — Najkrftjfta In najbolj ugodna pot za ootovanje na ooromnlh oarniklh: ! Ile de France 19. jun.; 5. jul. (Ob polnoči) Paris 25. jun.; 12. julija.1 (Ob polnoči) ( France 1. julija; 19. julija (6. iv.l (Ob polnoči ) N&JkrajAa pot po železnici. Vaakdoj Je v posebni kabini z vnemi nnrflernl-ml udobnontl — Pijana In alavna fram^jka kuhinja. Izredno nizke cene. Vprai&Jte kateregakoli pooblaUenegm agenta ali FRENCH (JNFj 1» STA-fE STREET j NEW YORK. N. V COSULIGH LINE NAGLA VOŽNJA V JUGOSLAVIJO Prihodnje od plutje: M. V. SATURN IA 25. JUNIJA — 2. AVG. S. S. PRES. WILSON 28. JUNIJA M. V. VULGANIA 13. JULIJA — 23. AVGUSTA Saturnia in Vulcanla prekaša vse ladje sveta v razkošju, udobnosti in naglici ter nudi najboljšo službo v HvrojMj. Posebne <-ene za tja in nazaj. Več novosti na teb motornih ladjah vključno plavalni bazen v dCugem razredu. PHELPS BROS. & CO. Gen Agentje 17 Battery PIjc«, Ntw York Trdo vezano ........ Retejeve poezije .trda vez Rraguljčki (tTtva > ..... trdo vezano ......... Moje obzorje. (Gang!) .... Narodna pesmarica ..... .. .75 ...1.10 .. .05 .. .M ----1.25 j .. .40 ... .30 ' .35! .30 i .30 Narics (Gruden), broš........... Primorske pesmi, (Grudtn), vez. Slutne (Albreht) broš........... Pohorske poti (Glaserj broš. .... Pesmi Ivana Zormana: Originalne slovenske pesmi In prevodi znanih slovenskih pesmi v angleščini ...................1.25 Prešernove poezije ..............60 Oton Zupančič: Ciciban, trd. vez............. _&o Sto ugank ................... ,50 .M .60 .90 .60 V zarje Vidove, trd. vez ....... Vijolira. Pesmi za mladost ...*. Zvončki. Zbirka pesnij za slovensko mladino. Trdo vezano .... Zlatorog, pravljice, trda vee____ PESMI Z NOTAMI: MEŠANI ln MOŠKI ZBOR Priložnostne pesmi (Grum) ____1.10 Slovenski akordi (Adamič): .. I. zvezek .....................75 H. zvezek ...................75 Pomladanski odmevi, I. vsak ............. in II. tv.. .45 Ameriška slovenska Ura (Hoimar) 1.— Orlovske himne (Vodopivec) ____1.20 10 moških In (Adamič) mešanih zborov — M MOŠKI ZBOR Trije moikl zbori CPavCiči — Izdala Glasbena Matica .....______.40 Narodna nagrobnica (Pavčlč) .. .35 Gorski odmevi (i^aharnari 2. zv. .15 SAMOSPEVI: Nočne pesmi. (Adamiči .........1.25 Štirji samospevi, izdala Glasbena Matica .......................45 MEŠANI ZBORI: Planinske, II. zv. (Laharnar) .. .45 Trije mešani zbori, izdala Glasbena Matica ....................15 RAZNE PESMI S SPREMLJEVA-NJfclM: Domovini, (Foester) .............40 Izdala Glast>ena Matica Gorske cvetlice (Laharnar> Četvero in petero raznih glasov.....45 Jaz bi rad rudečih rož, moSki zl>or z bariton golom ln priredbo za dvospev ....................... Naročilom je prUoHti denar, bodisi v gotovini, Money Order ali poštne znamke po 1 ali 2 centa. Čš pošljete gotovino, rekotnandirajt# pismo. Ne naročajte knjtg, katerih ni 9 ceniku. Knjige pošiljamo poštnine prosto "GLAS NARODA" 216 W. 18. St., New York Q