•'¦»¦¦1» '
C. C. Postule. - Escc ogni mercoledi e sabalo. - 23 settembre 1925.
Posamezna stevilkq 25 stotink.
Izhaia:
vsako sredo popoldne
in soboto ziutraj.
Stane za celo leto 7.5 L,
« pol leta 8 L
* tetrtleta 4 L.
7.q inozemstvo celo
leto 35 L.
Nq Miročila brcz do-
poslane naročnine se
ne mortino ozirati.
Odgovo'm urednik:
Polde Kemperle.
St. 76
V Gorki, v sredo 23. septembra iif25.
Leto VI!L
ikirana pisma se
rejemajo. Oglasi
unajo po dogo-
se plačajo v n*
'st izdaja kon-
H sorcij
KK STRA2E<
}ruzne tiskarne
¦^oitci, Riva Piazzut-
ta St. 18.
Uprava in uredništvo:
ulica Mamcli štev. .5,
— 'pre] Scuole). —¦
Posvarjenl.
Podpisani- je prejel od g. prefekta
fe Vidma sledeči odlok:
Kabinct St. 6664.
Prefekt Furlanske pokraiine.
List »Goriška Straža«. ki se tiska
v Gorici je v zadnjih mesecih že
opetovano zapadd zaplembi; po-
sebej še radi številk: 18. z due 4.
marca, 49. z 'due 19. juniia, 50. z
dne 24. junija, 54. z dne 8. iulija in
70. z dne 2. septembra. kier so bfle
objavljene neresnicne in tendenci-
jozne vesti, ki so v sfanu rušiti jav-
ni red.
Posebno v uvodniku z naslovom
Starši iniajo pravico« v 70. stev.
letošniega leta se skušajo pod pre-
tvczo raz-pravljaiija o doloobah
gliode verskega pouka v šolah na-
ščuvati starše, naj se upreio držav-
nim zakonom.
V isti štcvilki je b.ii objavljen
odfl-onrik iz nckcga lazik.-itekizma
Balille«. kar meri na nrasanja
mednarodnega značaia in nek do-
Pis iz Dreznicc, ki ni imel namena
opozarjati vojaško oblast na škodb,
Ki jo povzroča vojaštvo ob času
wojih vaj po polju, ampak skrit
naiiien spraviti armado ob ugled pri
tujerodnem prebivalstvu.
V splošnem ni omenieni list do-
slej nič drugega delal, kot da je
Pod pretvezo, da brani pravicc slo-
ven skih mnnisin. postaviia! v sinb.r»
iiič vse vlaitmo delo.
Vse to jie v nasprotiu z zakonski-
mi doJočbami 2. člena kraljevega
'diekreta z dnc 15. julija 1923. št.
3288; ker se je to vedno ponavlja-
lo, zahteva strožjih ukrepov kot sa-
il io ponovne zaplembc.
Na podlagi mnenja nadzorovalne
K'omisije. za tisk in na podlagi ovne-
njenega 2. člena kr. dekr. z dne
15. julija 1923. št. 3288. in 3. člena
!n\ di. z dne 10. julija 1924. št. 1081.
se elioloča
PRVO POSVARILO
za gospoda Leopolda Kemperla, od-
Rovomega urednika »Ooriške Stra-
fe«.
(l'avni koniisar varnostiiega ob-
lastva goriške poclprefekture je po-
°Hlašcen, dla vroči prepis tega od-
!(>// naš list tekom tetošnjega leta,
7 bom zgubljal nobene bescde. Ob
c,asu, ko so sc pripetile, smo novedali,
*(l>' nam }e bilo dovolieno. K zadnji
^irtembi od 2. t. m. titdi nočem niče-
^r dostavljati, ker hi bila s tcm ogro-
*e/ft/ današnja številka »Straže«. Naj
D.°\yc'tn samo, da ni prišel noben izvod^
Jtičnc številke v javnost in bi naši
^telii zam nc razumeli naših ugo-
°rov. Prcrekanje z oblastvi se pa
^tjn zdi brezplodno in smo se mil zato
iJfykli. Krcttko hocem radi tc^a pri-
W in poudarili sumo par načelnih
l'sU, ki vodijo in bodo vodilc tudi v
v°(loče naš list.
s*Goriška Straža« je glasilo sloven-
JcZa Ijadstva v Julijski Kraiini. Za
^ambo tern Ijudstva bo zastavila
L?\doslej tudi v bodočc vse svoje mo-
J ln se ne bo plašifo nobenih žrtev.
^°t sainosvoj narod z izrazito lastno
kulturo živimo ze stoletia na tern o-
zemlju in se tej narod ni samobitnosti
nočcmo in ne bomo odrekli nikdar.
Kcr čutimo in vulimo. da je živi
vrcli'c našc narodne moči in življenja
krščatisko propričanje, Izi prepleta že
skozi stoletia nušo zgodovino in ker
vemo, da je samo globoka vera zdrav
teimii za naso bodočnost. zato smo in
bomo z vso otlločnostjo oznanjali, da
morajom ivoriti tcmelje narodovega
življenja nauki Kristusovega evange-
liia. Na tej graniliü, ncpremakljivi
ska'' bodo tudi v bodoce kakor do
zdai zidani vsi socialni, gospodarski.
pro- vetni in splošno zivljenjski nauki,
ki bodo šli poiom našega lista med
naši ljudstvo.
Z vstoba za zvestobo! S oonosom
in v krenostjo moram ugotoviti, da je
ostc :o naše goriško ljudstvo zvesto
svo,i »Straži« v vseh, tudi najtezjih
dne!. Tudi »Goriška Straža« bo osta-
la z tto, zvesta goriskemu Imdstvu
klju'i vscm neprijctnostim in kljub
vsevui, kar lako pride.
Polde Kern perle.
Kaj se godi po svetu?
Ziviiiw) v dobi sklapanja niirovnih
pogodb. V Zenevi se rodi v velikan-
skih porodnih tažavah »garancijski '
pakt«, n-eko čiidežno zdravilo. ki nai
na mah ozdravi vse človeške bolečine. j
Bolj kot ta varnostna pogodba je
pa za nas važno posvetovanic o drža-
vah na balkanskem polotoku. Jugo-
slav ija, Bolgarska, Grčija in tudi Ru-
nnmija, ki sicer ne spada zemliepisno
k Baikanu, a vendar v zelo vcliki me-
ri odlločuje snier bnlkanske noli tike,
imajo marsikaj mcd seboj, kar bi bilo
potrebno takoj ured'iti.
Baikanske težave.
Kakor vse povo.ine države. tako so
tudi balkanske države še vedno v te-
žavah. Vsaka zase ima doma vse pol-
rjo zmed. ki iili mora resiü. če liočf.
trtino stopiti med svet. V Bolgariji
ima ministrski predsxltiik Cankov še
vedno krvave roke. Bratska kri še
dalje rd'.eci mesta in vasi cvetoče
Holgairije. Stra.nke se ne borijo vec
s pravim orožjein; dancs odločujcta
hoinba in nož.
Grčija je danes naraivnost zgled
vojaškega sumosilnistva in vednih
])revratov. Sxlanja generaiska vlada,
ki živi šele malo časa, je že skoraj
doiffrala svojo vlogo. Vslod vednega
inen ja van ja vlad; trpi ugled države
tudii v zunanjem svetu.
Rumunija je država veleposestni-
kov in gcrieralov; Iju'dlstvo obdeluje
vielei)osestni:ška zemljišca in se mora
zadovoljiti s svojimi ilovnatimi koča-
mi in s svojo borno »marmaligo«,
(neke vrstc jxilenta), ki je niih vsak-
clunji kruh. Ta velikanska socia'lna
razlika med veleposestniškitni 'boga-
tini in koloni je stalcn vir vsega Ijud-
skega nezadovolistva v tej sicer zelo
plodoviti državi.
O Albaniji kot vrejeni dr/,avi pa
še danes ne moremo govoriti.
Edina d.ržnva na Baikanu, kjer se
razniere boljšajo, je men da le Jugo-
slavija. Osyc-bne namere nekaterih
strankarskih vodite'ljev se bodo raz-
blinilc v nie in tüd!a.i ne bo nič več
oviralo, da ne bi Stovend. Hrvatje in
Srbi z eno voljo in enirn sreem gra-
dili ponosno Jugoslavijo.
Pa :ie samo notranje raziruc-re, tudi
odinosi med mejaši niso še vrejeni.
Jugoskivija in Bolgarija morata raz-
čistiti spor radi makedonskega pra-
šanja. Zveza »makedonstvuiuscih«,
st rank a, ki hoče tistvariti samostojno
makedonsko državo, tudi ralilja pri-
jateljske vezi mod obema sosedoma.
Orki se še niso dogovorili z jugo-
slovansko vlado, kdo imej vrhovno
nadzorstvo nad ždeznico v Solun in
kako naj se sklene pogewiba ra'di jn-
goslovanske proste hike v Solumi.
V Sofiji in Bukarešti so si diplo-
matje v laseih zavoljo sekvestrov nad
obmejnimi zemljišči. Še vse nolno ta-
kili 4iercsenili prašanj bi lahko na-
štel.i, ki zai etnkrat še onemogočajo
resrično priiateljsko sožitie na Bal-
kain.
Zveza na Balka/iu.
\ .c i/alkanske države pa čutijo, da
"iih xniajepi'sna lega sili, nai žive v
diobi-i soseščini. Ta želia se je že
večl. rat slišala posebno zdai v Žene-
vi, ko so državniiki v.seh balkanskih
¦dirži \r zbrani. Ob razpravlianiu o sve-
tovri varnostni pogodbi ss ie vri-
nilo zastopnikoin Jugoslaviie, Bol-
gari.le, Grčije in Rirrminije prašanje o
balkanski varnostni pogodbi. (irški
zuTiLnji miiilister Ren'dlis ie na zboro-
vanjih Hrustva narodov iskal bolgar-
ske'i: :i zunanjega ministra Kalfova, ru-
mumkega Duco in jugoslovanskega
Ninčsča, da bi se o tem ponizgovorili.
IjiQ'^vnsko časopisie -h že začelo
pisad ne le o balkanski varnostni po-
godbi, ki bi bila popolnoma posneta
po salošnem garaneijskem paktu, am-
pak kar o Zvezi balkanskih držav.
Zdi se pa, da danes še ni čas za to.
Nad'prej bodo morale posamezna dr-
žave modseboino poravn-iti vsa spor-
na prasanja, potem bodo se!e lahko
sklcpale varnostno pogodbo,* ki naj
jamči vsa kernn njegovo nravično po-
sest. Jz iiike iskrene pogodhe bo eri-
krat vznikla Zveza balkanskih držav
v sreco in blagor vseh uarodlov na
Baikanu.
Stoletni sen.
j 'liviwiMiii iiiLsel je plamtela že dol-
ga leta v srcili slovanskih velikih
mož. Toda ta ni bila poroiena zaradi
trenutnih političnih koristi. Večni za-
kon, ki je nadi vsemi Ijudstvi, zakon,
ki drnži in spaja, kar spadla po krvi,
sreu in jeziku skupaj. ta je že pred
sto leti v časih turškega rolx)vanja
klical vse južne Slovane v boi za ve-
ro, dorn in rod. Za dorn in rod, ki se-
ga tja do obal Črnega in Egejskega
morja. Ta stoletni sen o zdiružitvi
Srbov, Hrvatov, Slovencev in Bolga-
rov se mora šc prej uresničiti kot po-
litična Zveza balkanskih držav. Rav-
no sedaj, ko se sklepajo varnostue po-
godbe je ura ne za pogodbe, temv^eč
za bratski objem, za uresnieenje sto-
letnih sanj.
In ravno te dni slavi Jugoslavija v
kršni Čniigori spomin enega največ-
jih borcev za svobödo balkanskih
Slovanov.
Peter IF. Petrovič N.jegos,
to je iine tistega moža, ki spi na str-
mih pecinah črnogorskega Lovöena,
nad sinjo Adrijo.
V novembru I. 1813. ie bil rojen v
Njegoših v Črnigori. Stric njegov
Peter I., vladika in vladar v Črnigo-
ri ga je izšolal in dioločil sebi za na-
slednika. Komai 191'eten ie že moral
voditi usodo male deželiee vel'ikih ju-
nakov. Svojo deželo je vzorno uredil
v pravo vladavino. Z ruskx) podiporo
je skrbcl za šolstvo in začel graditi
pota in ceste po vsei deželi. Veliki
Njegoš pa ni bil le svetni in cerkveni
viadar Črnegore. S svojo nesnitvijo
»Gorski venec« je postal nrvi p^snik
južnih Slova-nov. Svoje dtelo ie posve-
til »prahu očeta Srbij«, Karacujorgju.
Ravno te dni, ko se slavi v Črnigori
spomin Petra Njegoša, so prinesli iz
dunajske dvorne knjižnice izvirnik
»Gorskega venca«. Pesnik in vladar,
cerkveui kne7 in voiak ie sredd dela
in naporov omiagal. 19. oktobra leta
1851. je veliki apostol svobode južnih
Slovanov izdihnil. Pred smrtio je še
napisal testament, naj shraniio njego-
ve kosti na Lovčenu. da bo še v smrti
čuval na«d usodo svojega naroda.
Čez tričetrt stoletja.
V ])ondeljek zjutraj se ic pomikaf
iz Cetinja, nekikmje črnogorskje pre-
stolice. svečan sprevod na Lovčen.
Kralj in kraljica, vladia, noslanci in
množice ljudstva so spreml.ia.le kosti
pokojnega via dike, da se iznolni te-
stament. Iz Lovčena se ie razsirila
Njegoševa misel kot plamen preko
vseh zemelj, koder biva slovanski
rod. Tričetrt stoletja po niegovi smrti
so že zbrani okrog nj'egove rakve tudi
tisti, ki so bili ob smrti Njegoševi še
brez svoje -države. Še več. Vogelni
kamen za skuipen dorn Slovencev, Hr-
vatov, Srbov in Boigarov je že
vzidan.
DNEVNE VESTI.
Hujskajte dalje!
Zadnjič smo pisali o hujskanju ne-
katerih brczvestnežev radi domneva-
ne oskrumbe vojaškili grobov v Vr-
tojbi. Oblastva sama so dognala, da
ni govora o kakern onieč.isčenjii. Da-
nes prinašamo o eeli zadevi uradno
izjavo vrtojbenskego. z-up.uia, ki se
glasi:
2UPANSTVO OBCINE VRTOJBA.
Vesti o opustosenem vojaškem po-
kopališču v Vrtojbi so neresnicne.
Od torka dne 15. septembra 1925.
dalje sem čital v listih »// Piccolo«,
Giornale del Friuli«. »Gazzettino
delta Venezui« in »Voce di Gorizia«
(ti listi so mi prišli v roke) vest, da je
bilo vojasko pokopališce poročnika
Albani v Vrtojbi opustošeno in oneča-
ščeno od domacinov.
V varstvo casti obäne. kateri nale-
Ijiijem, in v zaščito mirnega življenja>
njenega prebivalstva iz.iavljam, da so
bile vse te vesti neresnicne. J
Dejanski stan je sledeči: I
Na označenem pokopališču je bilo
precej grobov. V zadnjih tednih pa so
bili vsi ti grobovi od nekega vojaškc-
ga oddelka pod vodstvom voiaškega
duhovnika odkopuni, ostanki trupel
pobrani in odpcljani. O vsem tem de-
lu ni bilo županstvo obveščeno. V so-
boto dm' 12. septembra 1925. so voja-
ki delo končali. Od tega dne ie ostalo
pokopahšče prazno. Naravno, da je
pokopališče vsled teh del nudilo sliko
opuštošenja in razdejanja. O čiv id no
mora bitt za vsakega poštenega in ne-
pristranskega cloveka, da ie' naše
ljudstvo nedolžno pri stvari in da ie
bilo po krivem obdolženo.
Preiskava, ki so jo pokticane obla-
sti se v tor eh dne 15. septembra 1925.
izvršile, ni mogla ničesur drugega do-
gnati. Zafivaljujem se g. podprefektu
Scotti-ju, g. policijskemu nadkomi-
sarju Diaz-u in poveljnika kr. orozni-
kov iz Gorice g. De Franchis-u, da so
preiskayo nemudoma izvršili in nas s
tem rešili vseh morebitnih nephlik.
V Vrtojbi imamo 11 vojaških po-
Strnn 2.
»ooRiSka strata«
kopulišč. na kutcrih pociva na stotine
padiih jimakov, a v s-cdmih letih po
vojni ni bilo niti najmanjše pritožbe
nad kakp rurednostjo na Wh nokopali-
ščih.
V Vrtojbi, cine 17. septcmbra 1925.
Žnpan: Ognjeslav Soban.
* *
Tako se glasi uradna iziava: Celo
1.1 videvna italijanska iavnost se je s
shid'om obrnila ad brezvestnežev, ki
so spet pljumili v obraz našemu l.iud-
stvu.
Z zadovofljstvom moramn zabelezi-
ti, da je goriški list »La Vooe di Oo-
rizia« na uvotiiticm mestu oznaeil 'svo-
je stališče do takih zaidev, Prei je trei-
ba vse natančno preiskati in potem
šele oceniti dogodke. Nikakor pa ne
gre že v naprej erniti in blatiti. Priča-.
kujemo pa tudi ad tistih listov, k,i so
gonjo pričeli, da bodo toliko pošteni
in dali zadosccnie za obrekovanje z
reLsmi.coiljubnim opisom vrtoibenskih
dogodkov!
Slovenskim dijakom!
Opozarjama zadnjič vse one dijakc
srednjesolcc, ki imajo polagati kak
PONAVLJALNI 1ZPIT V OKTO-
BRU, da napravijo nemudoma pro-
šnjo na nekolkovanem papiriu za pri-
pustitv k izpitom. ROK POTEČE V
PETEK ONE 25. t. m. Prošnio mora-
jo vložiti tndi dijaki, ki so v iuliju de-
Mr izpit za sprcjem v /. razred sred-
iiiih sol, a so padli v kakem vredme-
nu Po informadjah, ki smo iih pre-
jeli na ravnateljstvih sredniih sol, je
se mnogo nasih riijakov. ki niso še
poslali tozadevnih prošenj. Vscm tern
veljai ia nas zadnji opomin!
Ustrneni izpiti učiteljskega natečaja
za leto 1925—1927.
K ustinenim izpitom imaio pristop
oni kandidatje, ki so dovršili pismeno
nalogo. Ustmeni izpiti se vrše v Tr-
stit na kr. učitetljišcu, (Via Maidonna
del iruire) ob 8. uri zjutrai in so se
pričeli v četrtek 17. t. m. Vsi oni, ki
so izdelali pismeno nalogo, bodo pre-
jeli od kr. skrbnistva za šolstvo v
Trsitu posobno obvestilo, na katero
bodo morals poslati v tcku treh dtni
na navadnem papirju na kr. skrbni-
štvo' sledečc:
1. Italijanscina: Katere klasikc je
čital? (a), (vsaj tri.) — 2. Pedagogi-
ka: a) O kolikih pcdagoškili ddili
sodobnih in niodernih italiianskih pe-
dagogov je v štann sintetieno o>bn>v-
navati. b) O katerem biografienwn die-
In hoče razmotrivati. c) Iz katerega
dela hoče razlagnti izbrana mesta. —
3. Zgodovina: O katerih zgodovin-
skiib del ill, ki so prikiadne mladini,
želi razmotrivati. — 4. Prirodoslovje
in tizika: Katera navadna dtola iz pri-
rodosilovja in fizike je čital (a). —
5. Stovstvo za mladino: Katere pisa-
telje miadinskega slovstva se je učil
s posebno pažnjo. — Kandidatie bodo
niorali zraven tcga odgovoriti še na
druge točke ministerijalnc odredbe.
Izprašanih bo na dan 15 kandkratov.
Fasistovsko zborovanje.
Fašistovski vrhovni svet se bo se-
stal 5. oiktobra na svoje jetsensko zbo-
rovanje. Glavno besedo bosta imcla
Mnsso'lini in Farinacci. Prvi bo govo-
ril o spreniembah v drzavi: tajnik
vseh taiinikov pa, kako nai bi prco-
snovali strando.
Moderni junak.
Slorviti španski biko-borec Panteret
je izjavil, da se ne bo več bodel z biki.
V pt'tindvajsetih lietih svojega »juna- I
kovanja« jei u&mrtil 1422 bikov. In to
mn je prineslo večjo sifavo kot mar-
sikomn, ki se žrtvnjc zp domovino. Ce
je pa borba z biki dostojrm kiiltnrne-
ga človeka, o tern naj sodiio citntelji.
Bo šel, ne bo šel...
Italijamski Iisti se že nekai dni sem
bavijo s prašanjem ali bo Mussolini
šel na konferenco znnanjih ministrov,
ki se bo vrsila izven Italiie ali ne.
Vlad^ni krogi pravijo danes da, jutri
ne. Kaj naj taka ugibanja pomenijo
pa Bog vedi. Ali je notranji politični
položaj res tako nevaren, da Musso-
lini ne sine preko meje?
Idealna organizacija.
Te dni so zborovali na iužnem
Francoskem v Marse in berači. ki so
soiglasno sprejeli zelo važen sddep. j
Olasi se: Ker so se življenjskc potrcb-
ščine na naravnost vznemirliiv način
l>odražtle, ne sine noben clan sprejeti
manjšega dam kot 25 stotimik: slavno
občinstvo je naprose.no, nai se po
tern skfcpn ravna. Z-mimiv sklep,
ker je sprejet so-glasno, kar ie v da-
našnjLh razrvimih časih pač r:lclbk
slučaj. UpLijino,' da bo idealna orga-
nizacija kmahi dobila dnsti novih
clanov.
Italijanski list v Londonu.
V Londonn jc začel izhaiati itali-
janski list pod naslovoni »Londra —
Roma«. Že v prvi stevilki ie nazna-
njeno, da se bo ustanovila v Londonu
italijans(l\a banka. Dobro znaio razši-
riti svoje ime v inozemstvn. Ore pa
očitno samo za koristi kapitalistov.
Enkrat teče pes, enkrat zajec.
Belgijski Iisti porocajo. da je šcst
italijanskih delavcev v Belgiji prisili-
lo z rcvolverji v roki dva svoia soro-
jaka fašista, da s,ta spila en liter rici-
novega dlja. Vseli šest so bnie že
vtaknili v zapore.
Papeževi romarji.
Na klic ob svetem tetn se je dvigni-
lo iiz vseih dežel tudi na tisoče katoli-
ških skavtO'V na pot v sveto mesto.
(Skavti so mladinska organizacija,
ki s strogo disciplino uri dulia, krepi
voljo in nravnost ter utrja telo; po-
dobna orgamizacija kot naše telovad-
ne zvez-e). V nodcljo je korakal mimo
papeža zbor 10.000 tell mladili juna-
kov, ki so pai>ezu navduseno vzkli-
kali v vseJi mogočih jezikiii.
Najbogatejši možje na svetu.
List »New Jork Times« je priobčil
irnena desetih najbogatejšili ljudi, in
sicer: pi*vi je Henry Ford, izdelova-
lec autornobilov, ki ima 550 miliionov
dolarjev, drugi je John Rockefeuer s
500 milijoni dolarjev, tret ü kirj'z iz
Westrninstra: 150 miliionov dobirjey.
potem imaio Zaharoff, Stinnes, P.
Rockefeller in se nekaj drugih, sto
milijonov dolarjev. Kdor Pa ima
mani. že sploh ne pride več v postev.
Menda ni več človek.
Mestne novice.
>:s Pevsko in glasbvno drnštvo v Go-
ricl naznanja, da so se pričele redne
pevsike vaje 21. t. m. za žisnski zbor
in 22. t. m. za moški zbor v društve-
nih prostoTih v Trgovskcm domu.
Vaje se bodo vrsi'Ie za ženski zbor
ob pondeljkili in četrtkih od 18. db 19.,
za moški zbor pa ob tork'ih in petki'h
od 20. do 21. ure. Sprejemaio se tudi
novi člani v pevski zbor. — Vpiso-
vanie v glasbeno solo se vrši vsak
dan od 9. do 12. urei. Poučevale se
bodo gosli in klavir in, ako se prigla-
sijo učeinci, tndi dmgi instrumenti.
Učnina znaša knkor 'dbscdai 25 lir
meseeno za dvc tedten&ki uri v skupi-
na'li po 3 učenci. Za več tedönskili ur
ali pa intenzivnejši poaik v skmpinah
po manj kakor trije učenci na uro se
določi učnina po dogovoru. Vpisnina
je 5 lir za učenca.
* * *
•Podpisani odbor \rabi na obeni zbor,
ki bo v petek dne 2. oktobra 1925. ob
201/> v drustvenih prostorih. Dwevni
red: 1. Čitanje in odobrcnie zapisni-
ka zadnjega občncga zbora: 2. odbo-
rovo poročilo; 3. sklep račuriov za
leto 1924-25; 4. proračun za leto
1925-26; 5. volitev odbor.i. 'dVeh na-
mestnikov in pregledbvalccv ničimov;
6. slučajnosti.
Odbor »Pevsk. in glasb. društva«
v Gorici.
Konec goriskega tednika. I
Tedfliik »L'lsonzo« (Soča). ki ga je
urejeval znani Graziani ie v ponde-
Ijek javil svojim bravcom. da mora
začasno prenehati z izhajaniem, ker
bo tijegov urednik šel v Rim. List je
živel komaj poldrugo leto.
GOSPODARSTVO.
Prašičje kužne bolezni v furlanski
pokrajini in predavanje profesorja
Stazzisja iz Alilana.
Prose so r komejidator Peter Stazz.1,
ravnatelj živinozdiravniške visoke so-
le v Milann, katercinu je naročilo no-
tranje ministrstvo (general'no ravna-
tcljstvo zdravstva), da ugotovi nara-
vo v naši pokrajini razfširicnih nrasi-
čiili knžnih bolezni, je snuitral za po-
trehno, da obrazloži občinskim in za
dlružnim živinozdravnikom s poseb-
nim predavanjem izid raziskovanj, ki
iih je izvrši! v ninogih kraiih na lieu
mesta. skupno s poknninskim živino-
zdravnikom vit. doktfirjem Duilio Ri-
storijem.
Toliko v stari videmiski pokrajini
kakor v njej priklopljenih občinah, je
izmed! ktiznib bolezni najbolj razširje-
na rdcčica; lc redki so slučaii dmgih
kug, kakor svinjske kuge in prasičje-
ga legarja. Ker je praSičia uvozna
kupčija zelo omejena, je sod'iti, da se
v tern ozemlju ne pojavi sviniska ku-
ga, ki ie najnevarnejša prasičja bole-
zen in ki je vzrok okuženi v padski
doiini in v sr?dnji Italiji ( kakor v
nmogih pokrajinah Ogierske. Nenicije
iii' Angliie).
Pri nas je \v\jbolj rnzširiena rdieči-
ca, to je ona kužna bolezen. katero
odvračamo z zanesljivo učinkujočim
cepivom in z zdraviLno krvno sirotko,
tako da so Ie postranskega porn en a
tcžko izvcdiljive, neposradno prepre-
čevalne odrcdbe kakor osamljanje.
zapleinba itd.
Od teh obraniibnili sredstev učin-
kuje cepivo takoi. toda lie. za za malo
časa. Zdravilna krvnn. sirotka pa, ki
je živa in kužna kultnra rdečico' po-
vzročujočih glivic, novzroči — spoje-
na s cepivom — lahko okuž^inje, ka-
terega mnogokrat niti ne spoznamo,
ki pa žival traino zavaruje proti bo-
lezni.
Poraba zdravilne krvne sirotkc je
torej umestna Ie v takih kraiih, v ka-
terih je poj.iv bolezni znanstveno u-
gotovljen ali je vsaj precei utemeljena
domneva, da se je v njili bolezen vgiie-
zdili1.. V nasnro'tricni slučaiu inoremo
zanesti bolezen v neokužene kraje. ker
je zdravilma krvna sirotka ^močno
deliujoča in more povzročiti na koži
in v črevesu, če tudi šibak. izbmh bo-
hzni in na to razširiti p:> živalskem
relcsn v svinjaku kužne glivice. Zato
lnorajo biti zelo dobro premišljeni u-
krepi za cepl.ien.ie s krvnn sirotko
proti rdečici.
Na ta način in z bogn to zalogo teh
obrambnih nrofilnkričnili sredstev bo
pričela prefektura sporazuinno s pro-
se sori em Stazzi-j'ciui in s poinočjo o-
krožnih živinozdravnikov spomladi ist
v prihodnji jeseni s sistematičnim
ceplienjem v vseh onih kraiih, ki so
okuieni ali osmniljeni oknženja P°
ruečici.
Tudi za rdcčico velja pogoj, kakor
za druge kužne bolcz-ii, da so na.mreČ
cLpiva in zd^avstvene krvne sirotke
bolj učinkovite, kadar so napravljene
iz glivic, ki so se razvile v kraiih,
kjer se jc lx%>lezen pojavila, (v našem
slučaju gre za kal furlanske rdečice).
Radi tega bodo napravljali siero-te-
rapični zavodi iz gradiva, ki ga je r\w
bral prof. Siazzi, tudi bolj krepke pro-
izvode proti rdoeici, ki razsaia v Fur-
laniji.
Prof. Stazzi je temeljito obrazlozü
zdlravstvene predinse, ki veljaio za za-
tiranje rdiečice in prasičjega legnrja;
da! je tudi zbraniin zivinoz'dli-avnikoiri
n-eikaj navodil glede postopanja Pr'
zdlravljenju jalovosti pri kravah, ki se
v veliki men pojavlja v nasi ix>kraji*
ni. Na vabilo živinoz g. Mracha
ubogali, taka-le vabila:
Tolmino 18. 9. /925
L'lllo. Sig. Sottoprefetto di Gori-
zia invita la S. V. a presentarsi nel
di lui ufficio in uno dei prossimi gior-
ni per commnnicazioni urgenti.
L. S. // commissario prefcttizio:
Mr ach.
V prevodiu se glasi:
Vzviišeni gospod goriški podprefekt
vabi Vaše blagorodje, da sc predstavi
v prihodnjih dne-h v njegovem uradu
radi nujnih zadev.
Kam meri g. komisar s temi vabili
ni šc znano javriosti. Mislitno si pa
lahko. Ce hooe; kdo pripravljati tla
za »sodelovanj©« svobodiio nru. To-
da g. Mrach naj neha s tako cn'dini-
mi sred'stvi izza časov absolutizma.
Iz Tolminskih hribov.
Zdi se kot da se bližamo Noetoviin
časom. Neprestano dežuje, da smo res
že v skrbeh kaj bo. Upali smo, da bo
let os bO'ljKi pri del ck kot lani. a s-jno sf ,
varali; Ie sena je lctos mnogo. a ka-'
ker ga ni mogoče posušiti. , j
Pridelek bdega žita je pičel vsle^
teh na'livov, čeravno nas je pred toc° '
Bog oibvaroval. Ajda je sedlai v ria)'
lepšem cvetu, lep pogled ie na C-Vß'
toce njive, pa tudi ajdte ne bo. če ^0 |
lako šlo. Vedno dež in če se ziasni Pa ¦
— si ana. Že dtvakrat smo io imeli !l
ni nam naredila majhne škode. Kroi^'
pir kaže dobro, vendar tudi ta g]11-1 I
ponekad. — Svadja letos ne bo velik^' I
ra-zini »češp«, katere sc letos lahko s i
precej drago prodajajo. - Davki ,to J
največje zlo poleg slabe letine jr
na'se ljudi. Dan za dtnem novi davjj1'
da jih človek niti ne razume. — 'J. j
ie niera poln a, se je vgnezdila ^]i j
nas .šo tatinska sodrga in pa bcylezcn;
Tatovom so Ponikve priljub'i^
kraj. 2e svoj čas so obiskali g. vik'1'^
ja, niisleč, da ker je radodarcn ^°!e\ j
vcžev, ima gotovo tudi zanje kje k'H J
shranjenega; in res niso imeli P(\- I
zastonj. — Pred kratkim so hotc
tiudii v cerkev pokukati od1 znotnjJj I
pa noč in huda nevihta ali prerrtf.
korajže so preiprečili, da niso vlon11 '
— Pretekli teden pa so se lotili L°
strln. V eni noči so vlomili kar v dv^j
v Kobal-ovo in Lapanja-vo. V P1
niso dobili veliko, pač pa so g- /"
pctnja dobro pretresli. V trgovini ^
si nabasali tobaka in kar se jin> ¦
»GORIŠKA STRAŽA<
St ran 3.
bolj dopadlo za kakih 2500 lir. (') ta-
tövih seveda ni ne dmha ne skha hi
tudi ne bo. To je že v navadi. — Bo-
lezen takozvana »krvava srriža« se
sicer v naše kraje ni še razpasla,
vendar tej podobna se pomekod ogla-
ša. Bati se je, dfei pride tudi k nam, '
posebno še ker se ljndje vse premaio
pazijo.
Nekaj novega je v naših krajih:
fantje se odpovednjejo alkoholu. Na
Pečinah ie tako treznostno društvo,
ki ima že lepo število članov-absti-
ntntov iz Pečin, Ponikev. Vrha in
drugih krajev. To pa je nekaterim
trn v peti. Posebno gostilničarjem,
čaš, da ie njiim v škodo. Seveda se
motijK). Dal Boig, da bi sc nosrečilo
omcjiti pijaneevanje, nekoliko več
blagostanja bi bilo rned nami. Ker pa
danes gotovo ne bo, zato bodüte go-
stilničarji le brez skrbi za svoj
»kšcft« in skrbite. da bodete gostom
postregili z vsemi pijačann". tudii z
brezalkoholnimi, pa smo si prijatelji.
Čezsoča.
Zidanje naše fame cerkve zelo do-
bro nanreduie. Oblika bo ravno taka
kot popreJ. Zupnišoe je že tudi po-
stavljeno. Za sedaj imamo zasilno ka-
pelico v pritlični sobani v župniscu.
Pričakujeimo, da bo kaj kmalu zado-
nela zahvalna pesem v novi čezsoški
cerkvi. Tod a kaj nam bo vse to po-
¦magalo, ko pa n ima mo dušnega pa-
stirja. Sto let je poteklo, ko so naši
predniki s požrtvovalnostjo1, ki jo za-
maii iščeš danes med nami. dosegli
sarnostojen vikariiat. Zdfaj pa pride
občinski svet in vso zadevo z dušnim
pastirjem zaokrene na tak tir. da je
se ceTo bovški gospod kaplan, ki os-
krhujei pri nas službo božjo, prisiljeu
to odlpovedati. Nas občinski svet, ki
hoce biti rnenda komunističen, (—
v resnici so pa tfla za tatkele reči pri
nas, čeprav rudarjin, le nekam pre-
slaba in je koimunizem le izraz sploš-
ne bede in nezadovoljnosti —) je sv-
cer postavil v občinski proračun maJ-
hno postavko za dušnega pastirja, a
ko so v Čedaidu go-spodie n.ekaj za-
mrmrali in postavko baje črtaili, niso
naši občinski možje niti črbnili. Lah-
ko bi pa vse dosegli, če bi inožato na-
stopili. Tako je d'anes vsa občina brez
duhovnega pastirja, ki je tolažil, učil
in stal ob strani našim očetom že
pred sto leti. Zato poveiiK> občinarji,
da hočemo, nai se ta zadeva tako re-
si, kakor želimo mi, ki plačujemo
d'nvke!
Medvedjebrdo.
(Novi zvonovi.) Dne 6. t. m. smo
dobili po dolgem času zopet nove zvo-
nove. Slovesnost, ki se ie vršila ob
tej priliki, jc bila v resnici ganljiva.
Na čelu so iahali na konjih člani »Oa-
silnega dništva«, potem se ie pcljal
poln voz deklet ves v cvet.iu in zele-
nju. Za njimi so peljali zvonove; v
vsak voz so bili vpreženi štirje konji.
Zaključek sta tvorila dva voza z bolj
od'licnim spremstvom. Sprejem na
Veharšeh je bil nad vse veličasten.
Poleg ovenčanih mlajev in ogromne
množice ljudi, ki se ie zbirala iz
bližnje okolice, je držal č. jr. župnik
iz Zavraca kratek govor, ki nas je
do solz ganil. Z živimi in iasnimi be-
sedami je govorntk orisal pomen
zvonov ter se z najprisrčneišimi be-
sedami zahvalil vsem darovalcem.
Posebna bvala gre kr- Jožcfu Leskov-
cu, ki je manjši zvon sam i^lačal. Naj-
lei^ša hvaila fantom in dekletom, ki
so se potru'dfili vsak po svo.iih niočeh,
da so napravili dostojen sprejem. —
Srčna bvala »(jasilnemn dlruštvti«, ki
se je vdieležilo lepe slavnosti. Vam pa,
dragi gospodarji in gospodinje, gre
pred vsem hvaJa, da ste se taiko iz-
kazali v tej težki gospodarski krizi.
Raiši ste kje drugje kaj pritrgali, sa-
ino d;i ste pokaza'li, da Vain -je še
mar za Onega, ki nas vlada in skrbi
za nas.
Spodnja Tribuša.
(Popravek.) V 71. številki »Oori-
ške Straže< je bil prioibčen dopis iz
Spodnjie Tribuše, kjer je bil opisan
trad' nekega gostflničarja, da bi. vse
občinarjo sprav.il med črnosrajčnike.
Zdaj pa je «dlobilo uredništvo popra-
yck od gostihiičarja Ernesto Bruma-
tä, ki je tajjiik snopa v Sp. Tribnsi. V
svoj em dopisn pravi, da je ves ome-
njeni dopis cikal edinole nanj, keir je
v občini cdini gostilničar. Opravičuie
se pa da ni nikidar agitiral od hiše do
1 liiye za fasjo in da ni nikdar dajal ka-
kih oblju'b, če se kdo vanj vpiše. Pač
pa da je le sipraševal, če ie k;do pri-
pravljen se vpisati v fašjo, če hoče
dobiti zaslužka v rudlniku v Sp. Tri-
buši, ker pod jet jc sprejema le fašiste
v s'luzbo. Daije se opravičuje gospod
Brumat, da so inu proti njegovi volji
naložili snoiparsko tajništvo in da ni
on vpisoval v fasjo, ampak ir:ki Bi-
lus.
* A: *
Tako se glasi o-pravicilo in popra-
vek. Občinarjein se je imenovani go-
spod gostilničar sam predstavil. On
ni silil v fašjo, ampak samo ljudi »o-
pozarjal«, da če se ne vpišejo, nc bo-
do dobili dela v rudniku. Mi smo tudi
prepričani, dla gospod tajnik ni še to-
liko mogočen, da bi lahko liudi s pa-
lico gonil v snop. Zadnji stavek pa mu
pri visjih oblastnikib snopa ne bo pri-
nesel polivale. Mož hoče biti z eno
nogo tu, z .eno tain. Občinarji pa se ne
bodo da'li ugnati v kožji ro-g od takih
!X>lr-ptičcv po'l-miisev.
Bovec.
V četrtek dne 17. t. m. ie prii-cd.il
predavaiteljski krožek zopet dve po-
dučni pfedavanji^ prvo' o fantovskem
viteštvu, dmgo o Vazvoju slov. narod-
i;e pesmi. Dal Bog, da bi prvo pre-
d;avanje res rodilo sad pri naši bovški
lnladini in drugo predavanje pa vnelo
nas za naiso milo narod-no" nesem, da
bi se ona vedno odmevala po hribov-
skih vaseh. Hvala gospodonia preda-
vateljema in iim kličeimo zomet na
svidenje v našcm krožku. — Ker so
nam vojaki zasedli dvorano. smo pri-
siljeni odnesti naso prvo rvrirediitev na
prvo ncdeljo v ok t ohm. Igrali bo mo,
kakor smo žc objavili, nadvse priljub-
Ijcno igro »Krivopriscžnik«.
Kozana v Brdih.
(Romanic na Sv. Goro.) *¦
Prvikrat po vojni pohiteli smo vsi
Kozanjci k svetogorski Materi Božji.
V ncdcljo 13. t. m. zjutraj nas je pe-
Ijalo sedeni vozov do Sol'kana. Roma-
nja se je udeležil celdkuptii pevski
zbor, innogo članov nasega dništva,
innogo domačinov, a na čelu vsch nas
preijiibljeni g. kurat Alfonz Blažko.
Bilo nas je 76 rornariev. V veselem
razpoloženju smo pris'li popoldne na
vrh ter pohiteli pred Marijino podobo.
Še predvečer smo s!e slika'li pred fa-
sado nove cerkve, potoni pa smo o-
pravili sveto spoved in prepevali Ma-
rijine pesrni. Pred cerkvijo še pozno v
noc so donele naše mile slovenske pe-
smi. V pondeljek zjutraj smo z vsemi
zvonovi zvoniii dan in k prvi službi
božji. Zanimivoi je, da so dan z naj-
večjim zvonom zvonile naše. članice.
Ob 5. uri je čital g. kurat peto mašo,
a pevski zbor pod vodstvom našega
m-ladcga organista pel ie »Missa So-
lemnis«. Še pred mašo in med ma so
delil je g. kurat sv. O'bhaiilo. Pred
blagoslovom d!rzal je svetogors'ki pa-
ter v slovonščini govor, ali na žalost
ga jc samo čital. Kako ganliiva je bila
peta maša nam priča, da so mnogim
silile so'lze v oči, ko so ugledalii g. ku-
rata pred^ čudodelno podobo. kajti
dvnmili smo že vsi, da bo ostal pri
živlienju radi nude bolezni. Zahvalje-
vali smo se Devici Mariji, da nam je
ohranila gospoda pri življenju. Okoli
9. ure šli smo vsi v cerkev, dta^ se po-
s'lovirno od Marije. Tedaj pa se je
zgodilo nekaj tako čudnega. niekaj
tako pretrcsljivega ... Neki pater je
prosil našega gospoda, ako bi nam
smel držati poslovilni govor, kar mu
je seveda dtage volje dovolrl. In tedaj
je pater izjavil: »Rad bi Vam govoril
v Vašem jeziiku, ali žal mi ie. da te-
ga ne zmoreim. Slisa'l sem Vase lepo
petje, videl sem Vašo vzorno organi-
zacijo. videl Vaišo trdlno vero v Ma-
rijo. Pojte k Mariji, molite k čudo-
delni podobi, prosite jo, — Ona Vam
bo pomagala v trpljenjn, Ona Vas bo
rešila!« Govoril nam je iskreno, po
sreu, razunieli smo ga, — pretresle
so nas njegove beseele, in mnogim
žemskam in možsm so tekle solze po
lieu. Vroča prošnja je privre'Ia iz na-
šSh sre k Mariji, da nam pomaga, da
čuva nas sirote. Z lalikim sreem in s
trdno vero smo zapustili svetišce.
Zunaj v blesku solnca srnio se zbrali
nad štiridcset pevcev v koto in zapeli
prekrasno niesem »Pozdrav«. Prostor
pred cerkvijo so je napolnil romarjev
obeih narodnosti, prišli so vsi fran-
čiškani ter nas posluScvli. 0 anil a jih
je naša pesem", marsükatcri ie z ža-
lastjo glcdal na nas in mislil svoje.
Ob tej priliki smo nabrali 66 lir za
naso cerkev. S sreem polnim upanja
smo se spustili v d'olino.
Ba^uje.
Kakor je bilo že javlicno priredi
srcd'njevipavsko telovadno okrožje
svoj nastop v nedeljo 27. t. m. v Ba-
tujah Ob treh nopoldtme. Iz sporeda je
razvidno, da bo na.stop eden najlep-
ših v tern letu, zakaj razven običajnih
prostih in orodnih vaj smo vpletli v
sporcd tudi lahko atlctiko. Javno se
bodo kosali med seboj trite naši od^-
seki v metanju krogfc in vlačenju
\'i*vi. Nastopil lx> tudi naraščaj z vcč
točkarni. Pri prircditvi bo sviral go-
risk i godbeni krožek. Spored ie sle-
deči: 1. Rajalni pohod. 2. Proste vaje
članov. 3. Proste vaje naraščnio. 4.
Proste vaje članov s palicami. 5. Pro-
ste vaij'9 članic. 6. Skupinske vaje
članov. 7. Narasčaj s palicami. 8.
Tekme članov. 9. ^aljivc tekme na-
rašcaja. 10. Orodna telovndba (drog
in bradilja). II. Skupni rajalni pohod.
Kdor hoče vkllcti našo mladino, nai
pribif! v Tiodelio v Bntuic. Bo>g živi!
Odbor.
Avče.
• 21. t. m. je umrla v Avčali iz dob re
domače d'ruzine Karolina Kovačičeva,
v nežni mladosti. SUarši so vse mo-
goče naipravili, da bi mladenki ohra-
niili življenje, a usoda je hotelo druga-
če. Pogreb rajmke se je vršil 22. t. m.
Ra.tn,ki blagi mir — dmžirn" najisikre-
neišie sožalje. Vaščoni.
Solkan.
Kakor svoj čas javljeno, se bode
vršila v nedeljo dnc 27. septembra
ob 4. uri popoldne v dvorani g. Aloj-
zija Moizetiča prva veseilica pred
kratkim obnovljencga »Kat. slov. izo-
braževailnega drustva«. Tudi bra.tski
pcvsiki z.bor iz Bilj prihiti ta d!an v
Solkan in nastopi z dvoma pevskima
točkama. Na sporedu ie tndi petje
domtičega zbora in igrokiz ».Posicd-
nji mož« v treh dejanjih.
Vabimo vsa bližnja bratska dru-
stva, da se prired'itve gotovo polno-
številno udeleže, in s tern pokažejo
vzajemnost na^e prosvettne organiza-
cije.
Brje.
Vesclica iavljena za v nedeljo dne
13. t. m. se ni vršila, ker nam ni ho-
telo županstvo izdati diovoljenja. Tud?
nam je bilo to tako pozno iavljeno, da
nam je bilo neniogoče to iaviti potom
caso'pisja. Zagotovljeno nam pa je, da
dobimo dovoljenie za v nedeljo dnc
27. sept. Ta dan priredinio veselico s
še obširnejšim programom. Na spo-
redu bodo tudi solospevi in kupleti.
Vdselica se vrši tudi v slučaiu slabega
vremena.
Rihemberg.
Klusicna iiira na rihcmberskem odrn.
2e vec let sem me rihemberška
»kvatrnca« privabi na svoje prazno-
vanje. Pa vzdržati se morarn opisa
rihernberškega tradicijonalnega praz-
nika, kier to ni nanien tega dopisa.
Pokazal bi lc rad' siirSennr občinstvu
sad, ki ga je letos obrodilo riliein-
hrerško prosvetno društvo tekom svo-
iega delovanja. Menda se ne motim,
če reoeni, da more na§a prosvetna
matica prvič l>L.illežiti dan, ko eno nje-
nili d.ruštev uprizarja klasično dramo.
In to se je vršilo v nodiljo 20. t. m., ko
je prosvetno društvo v Rihembrgu
uprizorito G. E. Lessingovo »Minna
von Burnhclm ali »Vojakova sreča«,
veseloigro v petih dejanjih. Ni moj
namen podati tu ocene uprizoritve sa-
me. Opozoril bi le rad na dteistvo, ki
zasluži ix)zornosti. — Kdor ie kdaj
kaj sliišal o diobi rreimslke klasičrbe li-
terature, ve, da je ta doba ustvanla
Nemcem dela večne vrednosti, deila,
katcra pozna- in občuduje vsak, cigar
znanstveno obzorje sega le kaj preko
domačih plank. — In baš to je tisto
pozornost vzbujajoče deistvo, da je
. RihienrbLTg tisti, ki prvi v naši dobi
rprizarja klasiciio d'elo. Rihcnrherg je
s tern pokazal potrebo in možnost po-
dati na svojem odru kaj večiega in
bogatejšega kot so običajni proizvodi
naših podicžclskih odrov. Kaipada ne
moremo reči, da je bila iiprizoritev
tudi khrsična. Saj kdo more to priča-
kovati ob takih okoliščiuah? Oder na
prostem (kar naj ta uprizoritev več
n& doživi), kostumi, kakrsne zahteva
drama iz 17. vcka, so odgovarja.li le
možnostim domačega d'rustva. poleg
tega smo videli na odru ne le d'iletan-
te, ampak tudi novince. Vse to je kaj-
l>ada zadalo uprizoritvi dok;jj po-
manjkljivosti. Pa vendar nai bodo Ri-
hembereani prepričani. da so b.hko
ponosni z uspehorn. — Prevajalcu-
režiserju (domačinu) pa moramo ob
vsicmi teni cestitati. Zelcti ie l.e, da bi
nje-govo d!elo čim prej zaglodalo beli
dan in se razmnožilo in postalo last
vseh naiših podcželskih od'rov.
Lorn.
V nedeljo due 20. t. m. \: imel v
našem »Prosvet. društvu« gospodar-
skö pröd'avanje g. inž. Rustia, in si-
cer dvojno: 0 zadružništvu ter o za-
varovalnici za živino. Vdeležba pri
obeli predavanjih je bila zadostna.
Ob živalmi debati so si gospodarji iz-
volili pripravljalni odbor štirih oseb,
ki naj skrbi, da se za gospod a rstvo
tako potrebna zavarovalnica v do-
glednem času ustanovi. Precej bo
ttižkoč, amipak trchia volia vse pre-
maga. Pri plačevanju zavarovalnine
je enako kot če bi denar vlagali na
hranilnico. Ob času nesrcče se povrne,
nobedcii pa ni gotov, da nesreče ne
bo imel..
* * *
»Prosvetno društvo« se dobro gib-
Ije. Ima redne sestanke, pri katerih so
vi'sijo različna predavanjn. Predavo-
telji so izobraženci, pa tudi preprosti
fantje in dekleta. Deikleta iniaii> v svo-
jih krožkih teidensike večere. Oglaša
se želja w iastnom »Prosvetncm d&-
mu«. Sicer je ta &e daleč, ali »kuraža«
vclja. . Duša vseg;i društv. delovanja
je odbor, ki naj bo za vz.^led vsem
drugim tnkajšnjim odiborom.
* * *
Svetogorskega romanja se ie ude-
lcžilo od nas kljub deižju in vetru ter
7 ur dolgi peišpoti 20 d'eidet. Marijino-
celjskega sta se vdeležila samo 2 fan-
ta. Odlločno premalo.
Iz Gor. Branice.
Prosvetno društvo »Branica« se is-
kreno zahvaljuje vsem, ki so na ka-
terikoli način pripomogli, k lepcimu
uspehu nnše prve prireditve due 6.
t. m. V prvi vrsti smo dolžni zahvalo
bratskomu prosvetnemu društvu v
Rihenbergu za posojeni oder. kakor
tudi njihovemu tamburaškemu zboru
za sodlelovanjc. Prisrčna hvala tudi
Vam, dragi gostje, ki ste v tako obil-
noin številu prihiteli k naši prireditvi,
ter stem pripomogli k lepenui uspehu.
Vemo, da vse ni bilo tako, kot bi mo-
ralo biti, kar so nam cenj. gostje go-
tovo spregledaii z ozirom na prvo
priröd'itev. Posebno je motilo to, da
igral'ci niso bili maskirani. a krivdo
nosi g. brivec iz Ajdovscine. ki nam
je obljubil da priidc a nazadnio nas je
pus-til mi cedilu. Vain pa, dragi sočla-
lii in sočkinice, kličomo — naprej po
začrtani i>oti, ker rešitcv i-e v nas sa-
mih!
RnjižBvnost in umetnost.
»Klaverjev koledar 1926.«
Deseto leto. Ima lepo naslovno sli-
ko>: »Pretsv. Sroe Jezusovo in zaniorč-
ki sužnji«, ginljive povestice in slikc,
kot: »V dežcli čarovnikov«. »Obisk
pri g. Hansjakobn«, »V oblasti lov-
cev sužnjev«, »Vilktoria«. ltd1., k skle-
pu seznam sejirnov.
Vsem cenj. čitateljem, posebno mi-
sijonski-ni prijateljem in Marijinim
I družbaim »Klaverjev koledar« toplo
Stran 4.
»CjORISKA STRAZA«
priporočamo. Cena saino L 2.20, kdor
mroei 10 izv. skupnj, dobi povrh lieip
bar van šeit presv. Srca Jeztisovega,
pri naročbi 100 izv. veliko podobo
Ma tore 'dbbrega sveta: Naroca^ se pri
Družbi sv. Petra Klaverja, Rim (23),
via dell'CHmata 16, ali pa v Trstu, via
Mil donna del Marc N. 5/II.
»Misijonski koledarček za mladino
1926.«
Peto leta. lina lctos vec suani kot
lani, lepo lično obliko, da se latiko
vtnkne v aep, kot so to mnoKi žeteli.
Izbrano in potiaio vsebino. lepe po-
vestice in si ike, sal jive črtice. nekaj
za šolo itd. Cenj. starišem in gg. ka-
tehetorn toplo priporočamo. da ga v
množini narocajo. Naj ima vsak otrok
kot lep spominok na »svsto leto« svoj
inisijon.ski koledarček. Cena samo L
.1.30, kdor naroči 10 izv. skupaj, dobi
cnega povrh. Prosimo narocajte pri
Dnižbi sv. Petra Kkuiarja, Rim (23),
via deirOlmata 16, ali pa v Trstu, via
Madonna dtel Mare N. 5/11.
Fisma naših izsEljenceu.
Pismo iz južne Amerike.
Iz Argentinije liaini piše naiš rojak
iz Kozane:
V teli par mcsecili, ko živim v tej
državi, som spoznal nekoliko nataiič-
neie tukajšnje razniere.
Skoraj vsak priseljenec pride sem
ix> navadi brcz denar.ia; za.to mora
naprej služiti kot del a vec. V Buenos
Aires, jjlavno mesto Argicntinije, jih
dospe vsak tedten na tisoče. Zato je
raznmliivo. da ne pridejo tukai vsi do
krnlia. Marsiik'db, ki se ne zna tnkaj
gibati in se tisci le niesta, ne dobi de-
la in jo popiha nazaj v domovino.
Najbolje je, da išče priselienec deflo
potom asrencij vclikih podjetii, ki ima-
jo v deceit rudokope. Tudi pri kinetih
se dobi delo, zlasti ob času žetve.
Splošna plača navadnesa delavca
znaša od 4 db 5 pesov na dan; roko-
delci dnbc še ncka.i vieč. Pri tej plači
se lahko tndi kaj pribrani; sieved a je
to odvisno odi cone lirane in stano-
vanjai v dotičnein okraiu. Kdor pa
išoe tukaj zabav, ga te newimerno
vec stanejo kot doma. Najboli varčni
so Napolitanci in Sicilijanci, ki so za-
ctovo1.ini z vsako nictlenkostio: potro-
siio za živež na niesec le 12 do 15 pe-
sos. Delavcev tukaj nei Dlačijo. pa tudi
pravic niimijo takili kot v Evropi, ker
so tod dblavske orgauizaciie nezna-
ne. Spričeval mi treba nikakih. Spo-
sobnost je odločilna. Še inženirji, ko
pridejo iz Evrope, niorajo spočetka
prijeti za navadno delo in šele pot em
pridejo, če poikažejo sposwbno&t, do
njim primiarnega rwesta.
Argenti nija je bolj poliedelska dr-
žava. Vlada: prodaja zemljišca po ze-
lo nizkih ccnah. posebno v oddaljenih
krajih. Lc težava je spn^a. ker kupcu
ne preostane navadno 'dfenarja za na-
bavo poiljskega oroidija. Ceno poljskih
l»ridclkov določijo kar enako za celo
pokrajino; ob času žetve spravljaiio
kmetje pridelek kar v skupna skla-
dišca.
Davkov tukaj kmet ne pozna. nika-
kih. (Blažena dtežeia! Op. stavca).
Zakoni in postavc so tudi v tei državi
le bolj na papirju. V nekem časopisu
sem n. pr. te dni bral, da tičiio po je-
5ah ljndje, ki že do 9 liet čakaio, kdiaij
jih boklo peljali pfed sodmike in jim
povedali, kai so zagrešili.
Prebivalstvo je vse rirnsko-katoli-
ske vere, a bolj malo versko navdu-
šeno. Uraidini jezik je španščini podob-
mo narečje »Castil'liano«.
V južno Aineriko prihaia bolj malo
Slovenocv. Italijani in Nemci jo pa
kar prepiavljajo.
Ob koncu pošiljam najlapše po-
zdlrave vsern v stari .domovini. pose-
bej še vsom vaščanom nase Kozane
in »Straži«.
Listnica uredništva.
Zvonimir, Milijoni: Brez ixxlpisa
ne moranio priobčiti. Tudi ne spada
v naš list!
D. F., Kozana: Prevec osebna za-
deva, ki sa^n mzhurja razorrete du-
ll ove.
»Mlad. dr.«, Nabrežina: Za zadnjo
številiko preleli prcpozuo.
Darovi.
Za Slovensko sirotišče: P. n. Ivan
Mozetič od poravnave neke?ra spora
25 L: p. n. Josip Knavs v Dracfi 18 L;
svetnik Albert Komavec 25 L. Srčna
hvala!
Za Alojzijevisce: Veleč. sr. župuik
Ignpcij Leban 50 L; velec. s:. dr. K.
Podtfomik, odvetnik, za ugodno za-
ključeno zadevo č. g. A. 100 L. —
Iskrena hvala!
Vsem sorodnikom, prijateljem in znanceni se iskreno zahvaljujemo za nebrojne
izraze sočutja in tolažbe o priliki prerane smrti našega nepozabnega sina, brata,
vnuka in ncčaka
JOSIPA VUGE2, krojaca.
Posebno se zahvaljujemo preč. duhovščini, darovalcem vencev, domačiiii
pevcem za ganljivi žalostitiki in njih pevovodji 75. letnemii starčku gosp. Josipu
Srebrniču ter vsem, ki so na katerikoli način izkazali zadnjo cast nepozabnemu
pokojniku.
Solkan, dne 18. septembra 1925.
Žfllujoča družina in soroüniki.
Najcenejše
in solidno blago.
KATOLIŠKA KNJIGARNA v Oo-
rici (Montova hiša) iima veliko zalogo
šolskih zvezkov, knjig, šestil. risar-
skih blokov, črtal in sploh vseh šol-
skih lwtrebscin v zelo veliki izberi. —
Prodaja na drobno in na debelo.
ZALOOA VINA Amadio Bolaffio
ostaue dne 28. t. in. ves dan zaprta
ra'dii praznika.
DVE DIJAKINJI sprejme na hrano
in stanova;nje Eliza Fagancl. Piazza
N. Tomaseo 19-11. Qorica.
HLAPCA za poljsko in hišno delo
išče družina. Naslov pove uprava
»Goriške St raže«.
DOBRO NAORAIX) DOBI. kdor
primese v ulico Sv. Klare št. 6-II. iiad-
stroi^je zlato broso. z riibini in dragi-
nii kamenr, zgubljeno dne 21. t. m. na
poti od Monta do učitelušča Corso
Verdi.
Mcinmtaktvirnei trgovina
FELBERBflUM & ROLICH
G O R I C A CORSO VERDI 7
priporoča svojo veliko zalogo vsakovrstnega blaga in sukna za moške
in damske obleke - veliko izbero tnoškega in ženskega perila ter vse
potrebščine za neveste - zmeti - blazine - odeje ter vsake vrste plat-
nenega blaga.
NOGAVICE IN VOLNENE PLE-
TEN1NE na stroj se izvršujejo v na
r.ovo od'prti delavnici v Gorki, ulica
Morelli 6, //. nadstr. — Delo domače
in trpežno! — Gene zmenie!
Pozor!
Naznanjam, da sem otvoril v lastni
hiši v Solkanu (Solkanska cesta) last-
no TRGOV1NO Z MEŠANIM BLA-
GOM. Blago prvovrstno, cene zmer-
ne, postrcžba točna. — Za obilen
obisk se priporoča
I. VEL1ŽCEK, SOLKAN 369.
Vrnil se je žiuinozdraunih
D' H. ClUFFflHIH
9ia Fitteri 10 (prej CzOrnig)
GORICA
MED kit pi v vsaki množini tudi v
panjih Znideršie & c.o v Bistrici.
(Prov. del Carnaro). Po'sliite vzo-
rec.
ZOBOZDRAVNIK
Dr. L. MERMOLJA
špeeijalist za ustne in zobne
bolezni, ordinira
v GORICI na Travniku 5/H.
od 9. do 12. in od 3, dO 5.
ZDRAVNIK
Dr J- Bačar
v GORICI, viale 24. Maggio St. 9
se je wrnil in zopei
- redno sprejema. -
PODRUŽNICA
LjuhljansliB hreditne banhe y Borici
Corso Verdi „Trgrovski öom"
Telefon št. 50 — Brzojavni naslov: Ljubljanska banka
Delnižka glavnica
in rezerve:
Din. 50,000.000
CENTRALA
LJUBLJftNfl
Rezerva SHS
Din.
10,000.000
Podružnice: Brežice, Celje, Črnomelj, Kranj, Maribor,
Metkovič, Novi Sad, Ptuj, Sarajevo, Split, Trst.
Sprejema hranilne vloge in jih obresluje: na vložne knjižice po
čistih 4% (davek plača banka sama). Na tekoči račun ter proti
odpwvedi najbolje po dogovoru.
Sprejema tudi dinarske vloge in jih obrestuie najugodneje. — —
Izvršuje denarna nakazila na tu in inozemstvo. — Nakupuje in
prodaja svakovrstne valute, vrednoslne papirje in srečkc.
Plača vedno priznano najvišje dnevne cene za obveznice
vojne odškodnine (bone).
Izvrštije sploh vse v bancno stroko spadajoče posle najkulanir.eje.
Prav gotovo je, da najboljše originalne ŠIVALNE
STROJE in DVOKOLESA iz najboijših nemških
k tovaren dobite le pri dobro /nani tvrtki :
FRANC SAUNIG - GORICA
VIA CARDUCC1 25, (prej Gosposka ulica)
. Pred nakupom oglejte si veliko izbiro ali pa
zahtevajte cenik.
Teod. Hribar (nasi.) - Gorica
CORSO VERDI 32 - - (hiša Centr. Poscj.)
Vellkfl zaloga češhega plutna iz znane tavarns Heyertchart I Roymann, ?sako-
vrstno blago zs porocence hahor tudi veüha izbira mošHega in žcnshega sukna.
Blago solidno! Cene zmerne!
„Mundlos" šivalni stroji
„Göricke" dvokolcsQ, motorini „Fiam"
belgijske puške se vdobe le pri
Josipu Kersevaniju-Gorica
Piazza Cavour St. 9
Mehnniina delavnka, Piazza Cavour $tev. S.