Književnost in umetnost. Spominski spis, ki si ga pač mora naročiti vsak napreden učitelj, je izšel pod naslovom nPetindvajsetletnica Zaveze avstr. jugoslovanskih učiteljskih društev". Sestavil Luka Jelenc. Strani 104 vel. formata. V knjigi je 10 krasnih slik, tako upravnega odbora Zaveze ob lOletnici in 251etnici ter slike Zavezinih ustanovnikov in predsednikov. Delo je temeljito in veleinteresantno. Vsebina: 1. Ustanovitev, pravila in nadaljni razvoji Zaveze; II. Znanstvena, pedagoška in metodiška vprašanja; III. Šolskopolitiška vprašanja in pravne razmere; IV. Gmotno vprašanje; V. Gospodarska vprašanja; VI. Zavezini listi; VII. Zaveza za mladinsko slovstvo; VIII. Zaveza za preosnovo učnih knjig za slov. lj. šole; IX. Zaveza za dobro ime in ugled učiteljstva; X. Skrb Zaveze za učiteljski naraščaj; XI. Zaveza v komiteju za reformo ljudskega šolstva; XII. Zaveza za preosnovo uciteljišč; XIII. Zaveza in osnovanje avstrijske učiteljske zveze; XIV. Zaveza in snovanje jugoslovanske učiteljske zveze; XV. Zaveza in Zveza slovanskega učiteljstva v Avstriji; XVI. Zaveza za slovensko meščanstvo in trgovsko nadaljevalno šolstvo; XVII. Počitniško yseučiteljiški tečaji za ljudskošolsko učiteljstvo; XVIII. Za slovenski jezik; XIX. Zaveza za slovcnsko in hrvaško Ijudsko šolstvo v Trstu in Istri; XX. Zaveza za slovensko vseučelišče v Ljubljani; XXI. Zaveza in Učiteljska tiskarna; XXII. Zaveza in Družba sv. Cirila in Metoda; XXIII. Zavezina knjižnica; XXIV. Razni predlogi; XXV. Sporočila. — To velezanimivo delo se naroča v Učiteljski tiskarni ali pri vodstvu Zaveze v Ljubljani, Frančiškanska ulica št. 6. Dejanja govore! Sporaenica o položaju kranjskega učiteljstva. (Die Taten reden! Gedenkschrift iiber die Lage der krainischen Lehrerschaft.) — Ta brošura v slovenskem in nemškem jeziku se dobiva brezplačno v Uciteljski tiskarni. Zvonček, list s podobami za slovensko mladino, objavlja v svoji 9. letošnji številki to prelepo in bogato ilustrovano vsebino: 1. Davorinov: Z bojnega polja. — 2. Rado Mejovšek: Alenka in Darko. Pravljica. — 3. Andrej Rape: Mamin god. — 4. Vekoslav Selinšek: Slepec. Pesem. — 5. Kakšna je Majda, kadar je — mila Jera! Podoba. — 6. Ivan Vrhovec: Turške vojne po slovenskih deželah v XV. stoletju. (S podobo.) — 7. Tone Rakovčan: Tomažev Tinček. (S podobo.) — 8. Tone Rakovcan: Pesem. — 9. Miška moja .. . Podoba. — 10. Stojan S.: Oh,^te sanje. — 11. Prijatelji BZvoncka" v Št. Vidu pri Grobelnem (Štaj.) s svojim gospodom učiteljem. Podoba. — 12. Pouk in zabava: Oj, lepo je res na deželi! (Pesem.) — Koliko je še gozdov na svetu. — Enozložne besede z r. — Besedna naloga — Rešitev in rešilci. — KotiSek gospoda Doropoljskega. Zemljevid slovenskih pokrajin. Seja Zemljepisnega odseka BSlov. Matice" se je vršila 16. VII. 1913. Umrla sta izmed sotrudnikov dr. Cerk in Milan Pajk. Občinstvo nestrpno pričakuje zemljevida. Delo se je zavleklo, a prevelika naglica bi ne bila umestna. Zemljevid je pa že ves postavljen, in opravljajo se korekture. Matica misli, naj bo zemljevid praktičen; vsebuje zato ali geografsko ali politiško ali zgodovinsko važne kraje. Pravilnost zemljevida bo obstojala v tem, da bodo imena na pravem mestu in da bodo oblike pravilne. Prvič je pri tem važno, kako imenujejo ljudje svoj kraj, drugič prihaja v poštev pravopis, tretjic šele morda zgodovinski razvoj imena. Kaj je ukrenil slavni deželni odbor glede krajepisja, ni znano Matici dosedaj. Matica sama ima krajepisno gradivo, ki ga ureja prof. Pleteršnik. Naravnost »kodeksa" naše toponomije s I. izdanjem zemljevida ni pričakovati. Odsek upošteva nasvet, naj bi se po možnosti zemljevid povečal na severu za 9 cm in za ravnotoliko na jugu. — Akademiki in v obče dijaki bi zlasti sedaj, v počitnicah, lahko šli na roko izdelovateljem zemljevida v poedinih slučajih. Načelništvo odseka prevzame prof. dr Jakob Žmavc. Zeraljevidno delo pok. M. Pajka (del Gorenjske—Koroške) se izroči prof, Komatarju. Naše nove začetnice in še nekaj. Koprivnik in Majcen sta izginila s pedagoškega pozorišča in z njima izgine tudi nju Začetnica. Meni je bila ljuba. Pred leti, ko sem še poučeval prvence, sem z njo čisto dobro izhajal; z uspehi, ki sem jih dosegal na podlagi te začetnice, sem bil zadovoljen. A staro se mora umakniti novemu. Moja prva čitanka in Moje prvo berilo sta skoraj istocasno izišli ter tekmujeta za prvenstvo. Glede nju uvedbe iraajo odlopevati okrajne učiteljske konference. Na Štajerskem je letošnja okrajna učiteljska konferenca za celjski okraj uvedla Mojo prvo čitanko, ona za gornjegrajski in vranski okraj pa Moje prvo berilo; ona za marenberški, slovenjegraški in šoštanjski okraj hoče poprej obe preučiti, ona za ormožki okraj pa hoče počakati na uspehe v drugih okrajih. Kako so se odločile ostale konference, še ni nobenih poročil. Jaz za svojo osebo vztrajam na stališču, da bi se moralo učiteljstvo dobro zavedati po zakonu mu zajamčene pravice glede izbere učnih knjig, in sicer na ta način, da sodi z lastno glavo, na podlagi lastnega prepričanja, na podlagi lastne izkušnje. V celjskem okraju se ima s šolskim letom 1913/14 uvesti Moja prva čitanka. Nujno priporočam, da se naj sedaj v tem okraju na vseh šolah brez izjeme poučuje elementarni pouk v čitanju strogo po analitiško-sintetiški metodi, po kateri je zasnovana ta začetnica. Da bi se ta metoda uvedla v prakso, to je glavni smoter te začetnice. To se mi zdi potrebno naglašati napram oniin, ki hvalijo Mojo prvo čitanko samo zato, ker je tako silno lepa. Bodimo pravični! Ne obsojujmo upravičenosti analitiško - sintetiške metode na deželi, dokler je nismo v praksi preizkusili! Na šolah pa, kjer se uvede Moje prvo berilo, se bo pa izkazala resnično praktiška veljava te začetnice. Tako preizkusimo obe; katerajeboljša, to obdržimo! Kar se tice slik v novih začetnicah, imam jaz svoje mnenie. Slike delajo otrokom veselje, oživljajo pouk, a da bi s pomočjo lepih slik elementarni pouk v pisanju in čitanju zdaj šel kar tako nekako igraje, tega pa ne verjamem. Začetni pouk ima pač svoje težkoče, in ce ga tudi vrhu slik opremimo še z lepo porcijo pristnih kuhanih »rakov" in svežih Bfig in rožičev". Brez truda ni uspeha. 0 tem se vsako leto nanovo prepriča vsak elementarni učitelj. Da, da: poln težav je in britkosti že sam začetek učenosti. In še nekaj! Glede učnih knjig napredujemo v enem oziru, da je kar — groza. Le primerjajmo! Koprivnik-Majcnova začetnica stane 50 h, Widrova 70 h, Krulčeva že kar 75 h. Končnikova Berila stanejo 70 h, 80 h, 120 h, Schreinerjeve Čitanke pa 90 h, 130 h, 180 h. Zdaj pa še primerjajte ceno Močnikovih in Lavtarjevih računic! Kam pa pridemo, če bomo tako napredovali! Franc Brinar. . Slovenska Šolska latica. Članarlno 2a 1. 1913. so vposlali do današnjega dne ti-le p. n. poverjeniki: a) Kranjsko: Jakob Dimnik in profesor Jos. Wester za Ljubljano. — Raiko Novak za Idrijo. — b) Stajersko: Fran Kranjc za Celje (mesto). — Fran Hauptman za Gradec. — Dr. Ljudevit Pivko za Maribor (mesto). — c) Goriško: Fran Plohl za Gorico (mesto). — Matko Kante za sodni okraj Sežana. — Anton Gruntar za sodni okraj Cerkno. — Matej Mikuž za sodni okraj Tolmin. — Trst: Vinko Engelman za učitelje v Trstu. — Mira Engelman, za učiteljice v Trstu. — Ivan Daneu za spodnjo okolico Trsta. — Ivan Zotter, nadučitelj rja Gomilskem zav Vranski okraj. — Hinko Šumer, učitelj v Šmarju pri Jelšah, za šolski okraj Šmarje. — Fran Vrečko, šolski ravnatelj v Slovenj Gradcu, za šolski okraj Slovenj Gradec. — Janko Sel, učitelj pri Sv. Lovrencu na Dravskem polju, za šolski okrai Ptuj, desni Dravski breg. — V s e ostale p. n. poverjenike prosimo, da se čim prej odzovejo prevzeti dolžnosti. — V zadnjem času so nastale v poverjeništvu te-le izpremembe: Tomo Petrovec, nadučitelj v Jaršah, za kamniški okraj namesto umrlega Lovra Letnarja. — Davorin M a t k o , nadučitelj v Toplicah, namestoj bivšega nadzornika Josipa Turka za novo-' meški okraj. — Poverjeništvo za o k r a j Volosko je prevzela gdč. Terezija Sikoškova učiteljica v Herpeljah. — »Učiteljska gospodarska in kreditna zadruga v Celju" je priglasila 99 članov. — N a j ne bo slovenskega učitelja in slovenske učiteljice brez knjigSlovenske ŠolskeMatice! Učiteljski konvikt. Darila. G. dr. V. K. ob zaključku zre*lostnih izpitov 5 K. — Tov. Josip Ažman^ nadučitelj na Breznici na Gorenjskem, 6 kot cvetko na gomilo predragemu prijateljt še izza dijaških let, mestnemu učitelju Ja-j kobu Pretnarju. — Tov. Aleksander Luna-j ček, šolski ravnatelj v Št. Rupertu na Dol jenjskem, 5 K, ker se ni mogel udeležitl pogreba in izkazati zadnje časti nepozab4 nemu tovarišu Jakobu Pretnarju. — Tovj Jakob Dimnik, nadučitelj na I. mestni šolij v Ljubljani, 10 K namesto venca na grot svojemu zvestemu prijatelju in vzornemtj tovarišu Jakobu Pretnarju, učitelju na mestni šoli v Ljubljani. — Gospa Gabri', jela Žužkova, soproga pekovskega mojstra in posestnika v Ljubljani, 10 K namesto venca na krsto svojemu bratrancu g. FrŁ Sumiju v Kranju. — G. Alojzij Prevec železniški nadoficial v Ljubljani, 10 K. Tvrdka Grlčar & Mejač, trgovina s kon4 fekcijskim blagom v Ljubljani, od učitelj-j .skega izkupička v stnislu gospcdarskega programa 10 K. — Tov. Vin*o Krek, učitelj in posestnik v Trbojah pri Kranju, 10 K. ___ Tov. E. Gangl ob priliki Zavezinega juibileja 10 K. — Živeli darovalci in nasled- aiiki! Letnlna za 1913 po 2 K so plačali tile tovariši in tovarišice: nadučiteljica Marija Blahna; učiteljice: Ana Krašovec, iPoldi Tomšič, ToniVirk, Neimenovana, Pavla Pirker; učitelja: Viktor Grčar in Karel Puhar, vsi iz Ribnice na Dolenjskem. —. Marija Stravs, učiteljica v Zamečku pri Raki na Dolenjskem — Nadučitelj Anton Skala, učitelja Fran Mrcina in Fran Orum in učiteljica Ljudmila Borštner, vsi iz Vipave. — Klotilda Kunacz, učiteljica na Suhorji pri Košani. — Gabriel <3rilc, nadučitelj na Studencu pri Radni na Dolenjskem. — Ivan Stupica, učitelj v Dražgošah na Gorenjskem. Hvala!