Liberalni kraetski prijatelji. Kmetske ljudi so aekdaj pri naa nemški grajščaki tlačili. Sedaj jili pa izsesavajo nemški liberalci. Prvi so se upirali ua svoje grajščine, drugi pa odirajo kmetsko prebivalstvo s svojimi liberalnimi napravami, najhuje s pomočjo deuarja, kapitala Nekdaj je kmet hlapčeval grajščakom in trepetal pred njihovimi beriči, sedaj rabota liberalneum kapitalu in se trese pred svojimi upiiiki iii odernhi. Traja to uže 20 let. Kmetski stan naglo propada, kar vidi vsak, ki ni slep. Kmetje sami to uže dobro spoznavajo ia si prizadevajo liberalni jarem otresti. Povsod volijo, kder so le nekoliko še živi, konservativne moze v župane, zastopnike poslauce. Pri Nemcih je na kmetih liberalea poslanec bela vrana. Novošegni liberalizem jim velja povsod kot aajhujši sovražnik. Liberalci to sami dobro ved6. Tem bolje se moramo čuditi jiliovi predrzaosti, da zopet prihajajo kmetov lovit. No, hvala Bogu. pri nas je tudi slovenski kmet uže toliko spametovaa, podučea., da le malokteri še veruje v liberalno evangelije. To se je videlo tudi v nedeljo 26. avgnsta, ko so nemški liberalci močuo bobnali v Mahrenbergu, Šmariji in Slatiai. Vabili in lovili so kmete v nemški ,,šulverein", pa kaj so opravili ? Nič druga, kakor da so nekaj pijaaih muh privabili, z njimi vred se upijaaili ia potem v razne svoje liberalne časaike lagali. Takšai pijaai sliodi ugajajo k večjemu krčmarjem, kmetu ne pomagajo nič. Ta uže ve ali se lehko uveri iz sledečih vrstic, da aemški liberalci nimajo srca niti za nemškega, kamo li še za slovenskegakmeta. Jim je le za gospodstvo mar in za liberalnižepsvojih kapitalistov. Le konservativci, aemški ia slovenski, brigajo se za kmeta. Oai si prizadevajo liberalao povodeuj, ki hoče kmečki staB zaliti, hitrej ko mogoče zajeziti. Minister Pražak je uže laai ukazal iz zemljiščaih ali gruutnih knjig izpisati vse dolgove, da se izve, koliko so gruntni posestniki dolžui ia koliko obrseti ali činžev da na leto plačajo. No, in tu izvemo strašne reči. V liberalni dobi od 1. 1860 uaprej so kmete spremenili v tlakarje liberalaim napravam in kapitalom. Samo od 1. 1871 — 1881 se jo vsako leto dolgov- navesilo po 80 milijonov, vkup 859 milijoaov goldinarjev. Drugo pa malo poprej. Pred 1. 1860 bili so kmetje še primeroma malo zadolženi. Brez Dalmacije, Gališlccga in Bukovine vknjižeaih. je v vseh. aaših deželah 2722,527.610 fl., od teh pripada na kmetska poseatva: 1946,000,000 fl. in morajo kmetje vsako leto placati čiažev, ako nečejo tožeb imeti in dražbam zapasti: 186 mi1 i j o n o v. To je nova tlaka ia rabota. katere prej v totej meri ni bilo. To je sad nemškega liberalizma, ki je razsajauju kapitala. oderuhom dveri na stežaj odprl. Najhujši so štajerski liberalci. Zato so pa štajerski kaietje primeroma najhuje zadolženi. Kajti aa Kraajskeai pride povprek na eaega človeka v primeri dolgov dovprebivalstva, 135 fL, na Koroškem 185 fl.., na Stajerskem pa 213 dolgn. Kranjski kmetje imajo vknjižeaega dolga 54,885,850 fl., koroški 52,10S,789fl., štajerski pa: 190 milijoiKiv in 763,839 fl. Pomnite,kmetje slovenski ia čitatelji ,,Slov. Gospodarja", toto strahovito številko: 190 milijoaov so štajerski kmetje dolžai, zvečiaoma hranilnicam, kder se advokatom ia liberalaim zveličarjem in nemškutarskim glavačem n. pr. celjskemu Glantschnigggu itd. ne godi preslaboj, ter morajo placati poprek kakih 91/., milijona goldiaarjev obresti ali činžev! To je čez 4 krat toliko, kakor znašaves gruntni davek (letos je 2,082.000 fl. grut. davka predpisanega. Pomislimo še, da so štajerski liberalci deželne doklade strašno pomaožili, ker so deželae stroške do 4,712.336 fl. (1. 1861 bilo jih je kakih. 8U0.O00 fi.) pozvišali, da so drage okrajne zastope vpeljali, potepuhe in oženjeae aemaniče srenjam obesili, trgaaje gruatov itd. zagovar- jali, in dosta imamo o liberalnih kmetskib. prijateljih, kakoršaji se poaujajo sedaj n. pr. ptujski odzadnjač Mihelič ali celjski (,,Bauerafreund") Glantschnigg pa ajegov rep ! Sedanja vlada si saj prizadeva kmetom pomagati, a toto vlado je edea izmed tistih liberalnib kmetskih prijateljev, ki so 26. avgusta v SLatini zoper Sloveace rohaeli, očitno psoval ia želel: naj jo h. . . . vzame! No, to so nam lepi kmetski prijatelji, kmetom to, kar trtae uai viaogradom! Z Bogom! Drugokrat pa nekaj ! Desterniški.