Narodna in univerzitetna knjižnica
v Ljubljani
67014
____*2


PREDPISOV 'JO KONTROLO.
2.	ZVEZEK.
POTNE in SELILNE PRISTOJBINE
organov finančne kontrole.
Sestavil
ANTON ČESNIK
• komisar finančne kontrole.
Ljubljana 1923.
%'4. ip.So
ZBIRKA PREDPISOV ZA FINANČNO KONTROLO.
2. ZVEZEK.
POTNE in SELILNE PRISTOJBINE
organov finančne kontrole.
Sestavil
ANTON ČESNIK
komisar finančne kontrole.
Ljubljana 1923.

Vse pravice pridržane.
67014
Kazalo.
Prvi del: Pristojbine ob potovanjih in poslovanjih.
Strarn
I.	Predpisi o odrejanju službenih potovanj in poslovanj ter pripadnosti potnih pristojbin..........................7
A.	Službena opravila finančne kontrole..................7
B.	Poslovanje	v lastnem in tujem okolišu...............9
C.	Poslovanje	brez naloga.............................Ib
C.	Pristojnost	starejšine oddelka......................11
D.	Pristojnost	sreskega upravnika......................11
E.	Pristojnost	oblastnega inspektorata.................13
F.	Nadomeščanje .......................................13
G.	Pričnine ......................................... 14
H.	Pristojbine za spremljanje tihotapcev in tihotapskega blaga...............................................16
I.	Pristojbine v strokovnih	tečajih...................17
J.	Pristojbine ob prekinjenju dopusta..................17
K.	Posebni stroški.....................................18
L.	Ureditev službenih potovanj.........................18
II.	Potne pristojbine uradnikov.............................18
A.	Splošna določila....................................18
B.	Dnevnice ..........................................19
1.	Označba dnevnic..................................19
2.	Pripadnost dnevnic...............................20
3.	Iznos dnevnic....................................22
4.	Čas za dnevnico .................................23
C.	Železniška (parobrodna)	voznina...................24
Č. Dovoznina ...........................................25
D.	Kilometrina .......................................26
E.	Prenosnina za ročno prtljago.....................  29
F.	Prtljažnina .....................................  30
III.	Potne pristojbine poduradnikov.........................18
A.	Splošna določila....................................31
B.	Dnevnica............................................31
C.	Železniška (parobrodna)	voznina...................33
Č. Kilometrina .........................................34
D.	Prevoznina (brodnina)..............................36
E.	Trošnina ..........................................36
F.	NoSrtina ..........................................37
Stran
IV.	Povprečnina za potne stroške in hrano................38
V.	Pristojbine ob nadomeščanju..........................39
VI.	Posebne pristojbine ob službenih poslovanjih .... 41
A.	Odškodnina za sodelovanje pri odkupu duhana . . 41
B.	Odškodnina za prekočasno delo pri proizvajalcih
trošarinskili predmetov.............................42
C.	Odškodnina za nadzorstvo v podjetjih...............44
C.	Trošnina za službo na parniku ali motornem čolnu . 45
D.	Nagrade za carinska potovanja......................45
Drugi del: Selilne pristojbine.
A.	Splošna določila ..................................47
B.	Dnevnica...........................................51
1.	Osebna dnevnica..................................51
2.	Rodbinska dnevnica...............................5!
C.	Železniška (parobrodna) voznina....................51
C.	Dovoznina .........................................52
D.	Kilometrina . . . ,................................52
E.	Prenosnina za ročno prtljago.......................53
F.	Prtljažnina ...................................... 53
G.	Stroški za prevoz pohištva.........................54
Tretji del: Izplačevanje potnih in selilnih pristojbin.
A.	Predujem...........................................56
B.	Računi o pristojbinah............................. 58
1.	Računi o trošninah, nočninah itd.................58
2.	Mesečni računi o potninah........................60
3.	Računi o selilnih pristojbinah in pričninah ... 61
4.	Vsebina potnega troškovnika in selilnega računa 61
5.	Priloge potnih troškovnikov in selilnih računov . 62
6.	Odgovornost za pravilnost računa.................64
7.	Overjanje potnih in selilnih računov.............64
8.	Zamuditev roka.................................. 65
9.	Obrazci za račune................................65
C.	Izplačevanje pristojbin............................66
C.	Oprostitve glede taks, davkov in rubežni .... 68
Dodatek.
I. Potne pristojbine ob potovanju v inozemstvo .... 69
II.	Brezplačna vožnja po železnici in z ladjo.............70
III.	Vozne ugodnosti na državnih železnicah in ladjah . . 75
IV.	Obrazec za potni troškovnik..........................79
Predgovor.
Temeljna predpisa za potne in sclilne pristojbine organov finančne kontrole sta „zakon o organizaciji finančne kontrole“ (Uradni list št. 109/348 ex 1922) in „pravilnik za finančno kontrolo“ (Uradni list št. 4/3 ex 1922 in 71/225 ex 1923). „Uredba o povračilu stroškov državnim uslužbencem ob službenem potovanju in selitvi“ z dne 30./9. 1920, št. D. R. 96.000 (Uradni list št, 121/384 ex 1920) velja zato za organe finančne kontrole le glede onih pristojbin, glede katerih omenjena temeljna predpisa to izrečno določata, t. j. glede potnih in selilnih pristojbin uradnikov in selilnih pristojbin poduradnikov, v kolikor niso določila te uredbe v nasprotju z zakonom ali pra-, vilnikom za finančno kontrolo.
V tej zbirki je navedeno besedilo vseh treh predpisov večinoma dobesedno, za posameznimi odstavki pa so v oklepaju navedeni členi zakona ali pravilnika, odnosno točke uredbe, iz katerih je besedilo dotičnega odstavka ali pa tudi več prejšnjih odstavkov vzeto. Če je za odstavkom navedena le debelo tiskana številka, pomeni to točko uredbe št. D. R. 96.000/1920.
Poleg osnovnih predpisov so uvrščene v zbirko kot pripombe pod črto ne le naredbe, ki so izšle na podstavi citiranih predpisov, temveč tudi nekatere avstrijske naredbe n. pr. Diätennormale iz leta 1804, ki se z ozirom na to, da ne nasprotujejo današnjim predpisom, v gotovi meri še vedno upoštevajo.
Datum in številka naredbe ter oblastvo, ki jo je izdalo, so navedeni na koncu vsake posamezne naredbe. Pripombe, pri katerih ni navedena nobena naredba, in odstavki za datumom in številko naredbe so le prosto tolmačenje nad črto povedanega.
Za pravilnost tolmačenja posameznih predpisov seveda ne morem prevzeti nobenega jamstva, pripominjam pa, da je večina tolmačenj vzeta po praksi računovodstva ljubljanske delegacije ministrstva financ.
V Ljubljani, dne 31. julija 1923.
Anton Česnik.
KRATICE ZA NAREDBE.
Zakon zakon o organizaciji finančne kontrole;
prav. = pravilnik za finančno kontrolo;
uredba = uredba št. D. R. 96.000 ex 1920;
g. d. p. d. = generalna direkcija posrednih davkov;
g. d. d. r. generalna direkcija državnega računovodstva;
g. d. c. = generalna direkcija carin;
o. i. f. k. L. = oblastni inspektorat finančne kontrole v Ljubljani:
d. m. f. L. = delegacija ministrstva financ v Ljubljani; odd. min. pr. L. = oddelek ministrstva pravde v Ljubljnai;
D. N. = Diätcnnormale iz leta 1804; dv. d. = dvorni dekret; dv. k. d. = dvorne komore dekret; fin. min. = finančno ministrstvo.
*
Kjerkoli je v tej zbirki rečeno samo „zakon“ ali „pravilnik“, je mišljen „zakon o organizaciji finančne kontrole“, odnosno „pravilnik za finančno kontrolo“.
I.	DEL.
Pristojbine ob potovanjih in poslovanjih.
I.	PREDPISI O ODREJANJU SLUŽBENIH POTOVANJ IN POSLOVANJ TER PRIPADNOSTI POTNIH PRISTOJBIN.
A.	Službena opravila finančne kontrole.
S trošarinskimi, taksnimi, monopolskim! in carinskimi zakoni in zakonskimi naredbami je določeno, katera poizvedovanja in katere posle izvršuje finančna kontrola.1
1 Finančna kontrola je zavezana vršiti tudi posle pri sajenju tobaka. (G. d. p. d. b./8. 1922. št. 19.438; d. m. f. L. 24./8. 1922. št. III. F. K. 1041/1.)
G.	d. p. d. je z odlokom z dne 10./4. 1921. št. 5283 dovolila, da se smejo organi finančne kontrole povodom izvrševanja strokovnih dolžnosti uporabljati tudi v svrho priredbe neposrednih (direktnih) davkov v gotovem obsegu. (Posli, ki se smejo poveriti finančni kontroli, so v dotični naredbi taksativno našteti.)
Poizvedbe v svrho priredbe neposrednih davkov, se morajo, ako se vrše izvun sedeža oddelka, urediti tako, da ne nastanejo državi nikakršni večji stroški za potovanja in prenočevanja. Združiti jih je torej z drugimi posli, ki jih mora finančna kontrola itak opraviti v dotičnem kraju.
Za katere osebe in v kateri smeri naj se poizvedbe izvrše, sporočajo davčna oblastva naravnost oddelkom. Oddelki imajo njih zaprosilom ugoditi tako hitro, kakor to dovoljuje neovirano strokovno uradovanje.
Ce je treba po razmerah nujne pomoči, ima okrajno glavarstvo, obmejni komisariat in vsa višja politična oblastva pravico zahtevati, naj tudi pod-uradniki finančne kontrole, in sicer samo v svojem službenem okolišu, pomagajo vzdrževati javno varnost ali da se udeleže obrambe, če se primeri močnejši vpad od zunaj, in ti se morajo temu pozivu takoj odzvati.
Ravno tako so poduradniki obmejnih oddelkov finančne kontrole zavezani, da pomagajo v izvestnih primerih vojski in orožništvu, toda tudi to samo v svojem službenem okolišu. (Člen 9. prav.)
Za železniške poizvedbe na sedežih davčnih oblastev ali davčnih uradov se ne uporabljajo organi finančne kontrole, ampak jih izvrše funkcionarji davčnega oblastva oziroma davčnega urada. (D. m. f. L. 2S./4. 1921. št. A I. 871/1.)
Postavljanje za stalnega poduradnika je čisto osebna zadeva, ker se po čl. 26. pravilnika za finančno kontrolo začasni poduradnik postavlja za stalnega poduradnika samo po prošnji, četudi je izpolnil predpisane pogoje. Ker pa je po čl. 40. zakona o organizaciji finančne kontrole eden izmed pogojev za stalno nameščenje tudi to, da je poduradnik zdrav in za službo finančne kontrole popolnoma sposoben, je jasno, da poduradnik nima pravice niti do dnevnice niti do kilometrine, niti do kak-šnekoli druge odškodnine, kadar potuje na sedež državnega zdravnika, da slednji v svrho postavljanja za stalnega poduradnika ugotovi njegovo zdravstveno stanje in sposobnost za službo finančne kontrole.
Ker mora vsakemu pregledu prisostvovati pristojni sreski upravnik finančne kontrole, naj se ti pregledi vrše po možnosti na sedežu najbližnjega državnega zdravnika in ob priliki njihovega službenega potovanja, da se izbegne stroškom za posameznike ter nepotrebnemu tratenju službenih moči in časa. (G. d. p. d. l./ll. 1922, št. 26.778; o. i. f. k. L. 19./3. 1923, št. 17/507 cx 1922 in čl. 26. 1. prav.)
Za prevoz bolnikov do bolnice se priznavajo redni vozni stroški. (Čl. 60. zak.) — (Ob prevozu bolnikov se priznavajo torej dejanski stroški za voz, ne pa kilometrina in dnevnice.)
Službeno opravilo finančne kontrole in zlasti ono izvun kasarne je take naravi, da sc ne da preraču-niti v naprej, koliko časa bo trajalo; toda če ni posebnih razlogov, ne sme služba trajati več nego 8 ur na dan, računaje dan po 24 ur. (Ć1. 14. prav.)
Finančni kontroli je vobče dolžnost paziti na to, da se točno izvršujejo finančni (dohodarstveni) zakoni in predpisi, da se preprečujejo tihotapski (do-hodarstveni) prestopki, ako pa so že učinjeni, jih izsledovati in prijaviti pristojnemu carinskemu, tro-šarinskemu, taksnemu ali monopolskemu oblastvu.
Ako ugotovi finančna kontrola tihotapski prestopek, mora ukreniti vse zakonite odredbe za preiskavo, kazensko postopanje in zavarovanje kazni za tak prestopek. (Čl. 17. F. prav.)
B.	Poslovanje v lastnem in tujem okolišu.
Finančna kontrola opravlja redoma svojo dolžnost v službenem okolišu.
Opažanja ali prijave, ki sc tičejo drugih oddelkov in sreskih uprav finančne kontrole, priobčuje tem, da postopajo nadalje po predpisih. Ako pa se ta opažanja ali te prijave ne smejo odlagati, t. j. ako se ne bi mogel pravočasno obvestiti pristojni oddelek finančne kontrole, ukrene organ finančne kontrole potrebna službena opravila tudi izvun svojega službenega okoliša ter potem takoj obvesti oddelek finančne kontrole, v čigar okolišu je opravljal službo, in pristojno sresko upravo finančne kontrole. (Čl. 17. F. prav.)
Če se ugotovi, da odrejeno službeno opravilo
izvun službenega okoliša ni bilo potrebno, ali da niso bila opažanja in prijave, ki se tičejo drugega oddelka finančne kontrole, takega značaja, da bi se
bilo moralo to opravilo izvršiti nemudoma, je organ finančne kontrole, ki je odredil opravilo ali uporabo voza, odnosno izvršil službeno opravilo brez zapovedi, disciplinarno in materialno odgovoren, odnosno izgubi pravico do odškodnine.2 (Čl. 31. prav.)
C.	Poslovanje brez naloga.
Službena opravila, ki se izvršujejo samo po nalogu, izvršuje finančna kontrola brez naloga samo, ako je nevarnost za državno blagajno; toda to mora nemudoma javiti prvemu starejšini. Izvzeta so ona službena opravila (n. pr. preiskava stanovanja), ki se smejo po predpisu izvrševati samo na podstavi višjega pooblastila, (čl. 17. F. prav.)
2 Poslovanje v tujem okolišu ni sicer absolutno prepovedano, vendar so pa taka poslovanja brezpogojno omejiti na one slučaje, v katerih je potovanje v tujem okolišu neizbežno ali pa v nujnem službenem interesu.
Polagatelj računa mora v računu točno navesti, ali je izvršil posel po nalogu starejšin ali pa iz lastnega nagiba. Če ga je izvršil iz lastnega nagiba, ima povrh tega v računu samem navesti vse ono, kar ga je prisililo do tega, da je posloval brez naloga v tujem okolišu; če je pa polagatelj računa posloval po nalogu, ima v računu opravičiti odredbo oni, ki jo je izdal.
Sreski upravnik mora v vsakem primeru natančno ugotoviti in na računu izrečno pripomniti, ali je bilo poslovanje v tujem službenem okolišu v dotičnem slučaju neobhodno potrebno ali ne.
Če sreski upravnik ne potrdi potrebe dotičnega poslovanja ali če se pri preizkušnji potnega računa ugotovi, da je bilo potrdilo o neizbežnosti poslovanja neopravičeno izdano, se priznajo potne pristojbine za poslovanje v tujem okolišu le, če ga je polagatelj računa izvršil po nalogu starejšin, sicer ne. V tem primeru pa se zahteva od onega, ki je neopravičen nalog izdal, da povrne razliko med potnimi pristojbinami, ki bi ob pravilni odredbi narasle, in onim, ki so nastale vsled neopravičene odredbe. (D. m. f. L. 13./7. 1921. št. B III. 12/32.)
Č. Pristojnost starejšine oddelka.
Starejšina oddelka finančne kontrole mora, ako ni odrejeno kaj drugega, po lastni preudarnosti in ob lastni odgovornosti izdajati odredbe, ki so potrebne za izvrševanje službe.3
Ako zahteva služba, sme starejšina oddelka finančne kontrole odrediti službo tudi do 96 ur. Ob nujnih prilikah je opravičen odrediti službo tudi preko tega časa, toda to mora takoj prijaviti sreski upravi finančne kontrole. (Čl. 17. J. prav.)
D.	Pristojnost sreskega upravnika.
Sreski upravnik finančne kontrole mora osebno izvrševati službena opravila, ki so mu predpisana z zakoni, zakonitimi naredbami, ali po navodilih, katera so mu izrečno izdali starejšine ali oblastva, ki jim je podrejen glede izvrševanja carinskih, monopolskih, trošarinskih in taksnih zakonov/
:1 Naredba d. m. f. L. 30./12. 1922. št. B III. 4/22 (o. i. f. k. L. 8./1. 1923, št. 127) slede kontroliranja žganjekuh je z naredbo g. d. p. d. 17./4. 1923, št. 12.503 (o. 1. f. k. L. 24./4. 1923, št. 4837) razveljavljena.
4 V času, dokler se po členu 57. zakona ne določijo povprečnine za potne stroške in hrano, morajo sreski upravniki finančne kontrole do 20. dne vsakega meseca predložiti pristojnemu oblastnemu inspektoratu potne načrte (putne osnove) za nastopni mesec, in sicer tako za svojo osebo kakor tudi za prideljenega organa.
Potni načrt ima te-le rubrike:
1. Zaporedna številka; 2. dan nameravanega potovanja;
3. potoval bo iz kraja — v kraj: 4. posel, ki se namerava izvršiti; 5. pripomba.
Posli, ki se vrše periodično v večjih podjetjih (tvornicah špirita itd.), kadar te tvornice obratujejo, in kontrola na carinski črti se ne vpisujejo v načrt.
Sreskega upravnika finančne kontrole zastopa njemu dodeljeni organ; če pa takega ni, ga zastopa po činu in rangu najvišji organ, ki upravlja oddelek v kraju.
Sreski upravnik finančne kontrole mora v okolišu vsakega podrejenega oddelka finančne kontrole čim pogosteje, nenadoma, ob vsakem času ip povsod kontrolirati organe, ko opravljajo službo, po možnosti osebno nadzirati najvažnejše momente v postopku obdavčenja v važnejših podjetjih, se pri važnejših službenih opravilih postavljati na čelo podrejenim organom ter jih voditi v službi.
Zaradi tega po možnosti čim pogosteje potuje po vsem okraju, in sicer vselej v drugi smeri in po drugi poti, ter nadzira službena opravila podrejenega osebja.
Poleg tega kontroliranja mora sreski upravnik vsak mesec vsaj enkrat vobče, vsake tri mesece pa popolnoma in v vseh delih pregledati kasarne, pisarniško in sploh vse drugo poslovanje oddelkov.
Organa, dodeljenega sreski upravi, odpošilja v zunanjo službo sreski upravnik po svoji prevdar-nosti; pri tem mora zlasti gledati na to, da se vrše potovanja v okviru proračunske možnosti, in sicer ob času, ko zahteva interes državne službe najteme-
Oblastni inspektorat mora vsak potni načrt natančno preizkusiti slede okolnosti in potrebe službe, smeri in načina potovanja in trajanja službenih opravil in nato načrt odobriti ali pa odrediti, kateri posli naj se izvrše in kateri opuste, nakar se vrne načrt sreski upravi.
Načrt se prilaga potnemu troškovniku in vsa ona potovanja, ki ne soglašajo z načrtom iu niso temeljito opravičena, se ne priznavajo.
Čaš (obseg) potovanja, predviden v polnem načrtu, se sme po razmerah in potrebi službe zmanjšati brez odobrenja oblastnega inspektorata. (G. d. p. d. 8./6. 1923. št. 18.352.)
ljitejše kontroliranje podjetij.
V	obmejnih srezih mora vsak sreski upraVnik finančne kontrole prebiti v zunanji službi vsaj 150 do 180 ur na mesec; od teh mora odpadati na ponočno službo poleti najmanj 30, pozimi pa vsaj 50 ur. (Čl. 17. K. prav.)
E.	Pristojnost oblastnega inspektorata.
Oblastni inspektorat finančne kontrole mora neposredno nadzirati poslovanje podrejenih organov; tudi mora točno poznati predmete, način in kraje tihotapstva.
V	ta namen mora po svojih odposlancih čim
pogosteje in nenadoma, toda najmanj dvakrat na leto, pregledati poslovanje celokupne finančne kontrole v podrejenem območju. (Čl. 17. L. prav.)
F.	Nadomeščanje.
Nadomeščanje v službi je dopustno, ako se izprazni mesto oblastnega inšpektorja, sreskega upravnika ali starejšine oddelka finančne kontrole, bodisi začasno, bodisi trajno.
Oblastnega inšpektorja finančne kontrole nadomešča redoma najvišji uradnik oblastnega inspektorata.
Sreskega upravnika finančne kontrole nadomešča redoma organ finanče kontrole, dodeljen sreski ' upravi finančne kontrole, ako pa tudi tega ne bi bilo, njemu podrejeni najvišji starejšina oddelka finančne kontrole v kraju.
Toda če bi bil tako postavljeni namestnik nižji nego starejšina oddelka finančne kontrole v njegovem službenem okolišu ter bi moralo nadomeščanje
po vsej priliki trajati dalje časa, se določi namestnik sreskega upravnika finančne kontrole iz drugega .kraja.
Določati namestnika iz drugega kraja je pristojna generalna direkcija posrednjih davkov. Toda v izrednih in nujnih primerih sme tudi oblastni inspektorat odrediti taka nadomeščanja, o čemer mora takoj poročati generalni direkciji posrednjih davkov.
Nadomeščanja zunaj kraja službovanja, zlasti pa takrat, kadar je mesto izpraznjeno, morajo biti čim krajša. (Čl. 34. prav.)
G.	Pričnine.
Če je organ (uradnik ali poduradnik) finančne kontrole pozvan po sodišču za pričo izvun kraja svojega službovanja v razpravah, ki so v zvezi s službo finančne kontrole, dobi redne potne odškodnine od države, ako sodišče samo ne poravna potnih in drugih stroškov. (Čl. 52. zak.)
Ako sodišče organu finančne kontrole, pozvanemu za pričo na kazen, razprave, ki so v zvezi s službo finačne kontrole, ne prisodi dnevnice in voznine, in sicer: uradniku po predpisih o povračilu stroškov ob službenih potovanjih, poduradniku pa onih, ki mu pripadajo pa členih 47. in 48. zak. (sedež sodišča izvun službenega okoliša oddelka), odnosno po členih 49. in 50. zak. (sedež sodišča v službenem okolišu oddelka), mu povrne država redno potno odškodnino po odbitku vsote, ki jo je prisodilo in izplačalo sodišče.5 *
5 Organi finančne kontrole, pozvani k sodišču kot priče, morajo takoj po izvršenem zaslišanju, odnosno po končani razpravi zahtevati od sodišča pripadajočo pričnlno. Ako sodišče iz kateregakoli vzroka ne bi hotelo izplačati pričnine v zalite-
ш
Za pričanje pri kazenskih razpravah, ki niso v zvezi s službo finančne kontrole, nima organ finančne kontrole pravice do povračila potnih stroškov, razen tega, kar mu prisodi in izplača sodišče.6 (Cl. 31. prav.)
vanem znesku, naj sprejmejo ponuđeno pričnino a ob enem zahtevajo potrdilo, kolika pričnina se jim je izplačala, odnosno, ako sodišče ne bi hotelo izplačati nobene pričnine, da so pričnino pravočasno zahtevali, da se jim pa ni priznala. Onim, ki bi ne mogli dokazati, da so pričnino pravočasno zahtevali, se rie izplačajo iz kreditov za finančno kontrolo nikake potne pristojbine za potovanje k zaslišanju. (D. m. f. L. 23./2. 1922. št. III. FK. 1/43.)
Naredbi bivšega avstrijskega pravosodnega ministrstva z dne 1./8. 1900., ukaz št, 34. in 2./5. 1917., ukaz št. 23. nista z zakonom o organizaciji finančne kontrole in s pravilnikom za izvršenje tega zakona izpreminjeni in veljati torej še naprej. (Odd. min. pravde L. 7./12. 1922. št. 2747/22.) — (To mnenje utegne biti napačno, ker omenjeni naredbi sta veljali le za finančno stražo, ki je pa danes več ni. Glej čl. 97., 98., 100., 102., 103. in 104. zak. — Ker zadeva še ni končnoveljavno rešena, se dotični naredbi ne natisneti.)
“ Če je organ finančne kontrole pozvan k sodišču za pričo v razpravah, ki niso v zvezi s službo finančne kontrole, mu pritičejo pričnine kakor drugim osebam po določbah § 383. kaz. pr. r. Če katero sodišče odreče ali odmeri pričnino proti veljavnim predpisom, je prizadeti stranki prosta pot pritožbe. (Odd. min. pravde L. 10./7. 1923. št. 1870/23.) — (To mnenje nasprotuje naredbi odd. min. pr. L. 7./12. 1922. št. 2747/22., ker ako res še veljati gori citirani naredbi ex 1890. in 1917., potem Kredo pričnine po teh dveh naredbah v vseh kazenskih zadevah in ne le v onih, ki so v zvezi s službo finančne kontrole, ker v dotičnih naredbah ni bilo nobene tako omejitve.)
Kdor se pri razpravi zaradi žaljenja uradne osebe (čl. 104. srb. k. z.) prijavi kot zasebni udeleženec (zasebni obtožitelj), temu ne pritičejo nobene pričnine, četudi je zaslišan kot priča.
Če kdo prejme od sodišča pričnino v višini, v kakršni mu Ere po predpisih čl. 31. prav., temu ni treba predlagati nobenega računa predstojni oblasti.
H.	Pristojbine za spremljanje tihotapcev in tihotapskega blaga.
Tihotapce in tihotapsko carinsko blago spremlja finančna kontrola do bližnje carinarnice izvun okoliša oddelka redoma tako, da se spremljajo od enega do drugega sosednjega oddelka finančne kontrole.
Dnevnice in vozarino poduradnikov finančne kontrole izplačuje carinarnica iz denarja, ki se dobiva od kazni in za prodano blago, kot stroške, provzro-čene z dotičnim tihotapstvom.
Ce pa se pripeti, da denar, dobljen od kazni in za prodano blago, ne zadošča za izplačilo teh stroškov, kar mora carinarnica potrditi, obremene ti stroški proračun finančne kontrole.7 (Čl. 31. prav.)
7 Delegacija ministrstva financ v Ljubljani je v več slučajih odklonila izplačanje potnih pristojbin, ki so si jih zaračunali poduradniki finančne kontrole za poslovanje v popolnoma carinskih zadevah, kakor so: prevzemanje carinskega blaga izvun carinarnice in izvun delovnega časa carinarnic, spremljanje carinskega blaga, spremljanje tihotapcev k carinarnicam, prenos tihotapskega blaga k carinarnicam, potovanja k zaslišanjem pri carinarnicah kot zalotitelji itd., češ da te pristojbine ne obremenjajo kreditov za finančno kontrolo, ker dobijo poduradniki finančne kontrole kakor carinski uslužbenci za poslovanja izvun carinarnic po čl. 233. car. zak. posebne dnevnice in eventualno tudi še vozarino, v kazenskih slučajih pa zalotnino (uhvatnino), med tem ko se stroški za prenos in prodajo tihotapskega blaga kakor tudi vsi drugi stroški, ki nastanejo v posameznem tihotapskem slučaju, n. pr. stroški za spremljanje blaga in tihotapcev po čl. 204. car. zak. krijejo iz kazni in izkupička za prodano blago dotičnega kazenskega slučaja, v katerem so bili učinjeni.
To stališče je g. d. p. d. z naredbo z dne 29./8. 1921. št. 9088 odobrila, nakar je d. m. f. L. dne 9./9. 1921. pod št. B III. 12/51 odredila, naj poduradniki finančne kontrole račune o pristojbinah za potovanja v popolnoma carinskih zadevali predlagajo pristojni carinarnici, da jih ta izplača iz vplačil strank, odnosno iz kazni in izkupička za prodano blago. Računi naj
K Pristojbine v strokovnih tečajih.
Za potovanje* v kraj strokovnega tečaja za starejšim» oddelka in uradnika finančne kontrole kakor tudi za povratek v kraj stalnega službovanja se pod-uradniku povrnejo potni stroški po določilih členov 47. in 48. zakona.
Dokler traja strokovni tečaj, dobiva oženjen poduradnik, ki mora. živeti ločeno od svoje rodbine, odškodnino za hrano, poduradniku pa, ki ga ne nastani država, pripada nočnina, ako sc tečaj ne vrši v kraju njegovega stalnega službovanja.
Ako poduradnik izpit ponavlja, mu ne pripadajo nikakršne odškodnine. (Čl. 27. A. prav.)
J.	Pristojbine ob prekinjenju dopusta.
Organu (uradniku ali poduradniku), ki se je moral iz nepričakovanih razlogov in po nalogu oblastva vrniti v službo, preden je potekel dopust, se povrnejo redni potni stroški za povratek do kraja stal-nega službovanja. (Cl. 35. prav. in § 43. služb, pragm.)
se pred oddajo carinarnici vidirajo po starejšini oddelka finančne kontrole.
Z ozirom na dopis g. d. p. d. z dne 29./S. 1921. št. 9088 je nato glasom naredbe g. d. carin 7./12. 1921. št. C 59.556 carinski svet v svoji seji dne 10./11. 1921. sklenil, vsem carinarni-cam naročiti, naj poduradnikom finančne kontrole, ki spremljajo tihotapce ali tihotapsko blago, pritikajoče dnevnice in vozarino izplačujejo po čl. 204. carinskega zakona iz zneskov, ki jih dobijo kot kazen in izkupiček za prodano blago, kot stroške, nastale pri dotičnemu tihotapstvu.
Ako pa sc pripeti, da znesek, dobljen iz kazni in izkupička za prodano blago, ni zadosten za izplačilo teh pristojbin, naj se poduradniki finančne kontrole napotijo, da zahtevajo izpla-eilo dnevnic pri njih pristojnem oblastvu. (G. d. p. d. 15./12. 1921. št, 20.645; d. in. f. L. 16./1. 1922. št. B III. 103/106 ex 1921.)
(Glede dnevnic za carinska poslovanja glej pripombo št. 52.)
K.	Posebni stroški.
Posebni stroški, ki jih je bilo treba v neposrednem (direktnem) interesu službenega posla (n. pr. za prenos večjih priprav za kontrolo, posod za merjenje. orodja itd.), se povračajo iz državne blagajne po izplačanih računih. (Čl. 47. zak.)
L.	Ureditev službenih potovanj.
Službena potovanja in službeni posel je urediti tako, da ni škode za državne interese in da so stroški za državno blagajno čim manjši.8 (Čl. 45. zak.)
II.	POTNE PRISTOJBINE URADNIKOV.
A.	Splošna določila.
Uradnikom finančne kontrole gredo za službena potovanja ista povračila kakor drugim državnim uradnikom. (Člen 57. zak.).
Državnim uradnikom pritičejo za službena potovanja” v mejah kraljevine (v tuzemstvu) po uredbi št. D. R. 96.000 1920 Ur. 1. št. 121/384 ex 1920 te-le pristojbine:
a)	dnevnica;
b)	železniška (parobrodna) voznina;
c)	dovoznina (fijakarina);
K Uradnik mora uporabiti ono pot in ono prometno sredstvo, ki je za državno blagajno najcenejše. Zaračumbe, ki se z namenom potovanja ne dajo verodostojno opravičiti, se ne smejo odobriti. (F. m. 16./7. 1885. št. 4181 ex 1884.). — (Tu seveda ni mišljena najkrajša pot od oddelka do oddelka, temveč od kraja do kraja, kjer so se pregledala podjetja, itd.)
9 Predpogoj za priznanje potnih pristojbin je ta, da se je vršilo službeno opravilo v drugem kraju, nego je sedež obla-stva, kateremu je uradnik v službovanje prideljen.
č) kilometrina.
d)	prenosoma za ročno prtljago;
c)	povračilo prtljažnine.
Predpisi uredbe št. D. R. 96.()()()/1920 ne veljajo za vojaške osebe, železniško osobje in vobče ne za vse kategorije državnih uslužbencev, katerih povračila za stroške, bodisi za službena potovanja, bodisi za selitev, so urejena s specialnimi zakoni in uredbami kot izjema od splošnih predpisov, ki so veljali za civilne uradnike. (40.)
Istotako določila te uredbe, kolikor tičejo dnevnice in stroške za službena potovanja, (potne pristojbine) ne veljajo za one uslužbence, ki imajo po specialnih zakonih in predpisih kot odškodnino za te stroške določen potni pavšal (mesečno ali letno povprečnino), kakor tudi ne za policijske uradnike. (41.)
B.	Dnevnice.
Dnevnice so odškodnina za večje stroške, ki so nastali za preživljanje potujočega uslužbenca. Iz njih ima uslužbenec pokriti tudi stroške za: stanovanje, kurjavo, razsvetljavo, postrežbo in druge za njegovo prehrano ali udobnost potrebne izdatke. (D. N. XVII.).1'
1.	Označba dnevnic.
Z ozirom na kraj službenega opravila se «telijo dnevnice v:
a)	velike dnevnice in
b)	male dnevnice.
ln Zaračunavanje nočnin pole« dnevnic je nedopustno, ker je dnevnica že sama po sebi odškodnina za večje stroške za prehrano in prenočevanje. (D. m. f. L. 13./6. 1921, št. B III.
Z ozirom na trajanje službenega opravila se pa zopet delijo:
a)	velike dnevnice v:
«) povišane polne dnevnice; ß) normalne polne dnevnice in y) skrčene dnevnice;
b)	male dnevnice v:
«) polne dnevnice in ß) skrčene dnevnice.
2.	Pripadnost dnevnic.
Velike dnevnice pripadajo:
a)	državnim uslužbencem, ki so v redni službi pri osrednjih in pokrajinskih oblastvih,'1 in
b)	državnim uslužbencem, ki so v redni službi pri oblastvih, katerih območje obsega več političnih okrajev (okrajnih glavarstev, srezov), če po službenih opravkih potujejo izvun meje političnega okraja, v katerem je oblastvo.11 12 (1.)
Male dnevnice pripadajo državnim uslužbencem za službena potovanja, pri katerih ne pripadajo velike dnevnice.13 (2.)
11 Državnim uslužbencem, ki so v redni službi pri osrednjih in pokrajinskih oblastvih (oblastni inspektorati finančne kontrole), pripada velika dnevnica brezpogojno.
ls Pravica do velikih dnevnic pripada vsem državnim uslužbencem, če po službenih opravkih potujejo izvun meje političnega okraja (sreza, okrajnega glavarstva), v katerem je njih oblastvo, ne glede na to, ali obsega območje oblastva, pri katerem služijo, samo en okraj ali več okrajev. (G. d. d. r. 17./V. 1921, št. D. R. 67.727. — Ur. 1. št. 65. ex 1921. — isto d. m. f. L. 27./5. 1921, št. 1250/V.).
13 Male dnevnice pripadajo državnim uslužbencem, ki niso v redni službi pri centralnih ali pokrajinskih oblastvih, odnosno pri oblastvih, katerih delokrog obsega več političnih okrajev, kadar v službenih opravkih potujejo samo v mejah svojega političnega okraja. (Min. f. 4./5. 1921. št. 18.665.)
Povišane polne (velike) dnevnice pripadajo za prvih 15 dni potovanja.
Normalne polne (velike) dnevnice pripadajo za 30 dni, izza poteka 15 dnevnega roka, določenega za povišane oolne velike dnevnice, t. j. za 16. do 45. dan potovanja.
Polne male dnevnice pripadajo, če traja potovanje do 45 dni. (3.)
Skrčene velike, kakor tudi skrčene male dnevnice pripadajo za vsak dan preko 45 dni, ki ga prebije državni uslužbenec v uradnem opravku na enem in istem kraju, dokler ostane na tem kraju.14 (4.)
14 Določila 3. in 4. točke uredbe št. D. R. 96.000/1920 je treba umeti tako, da pripadajo povišane polne dnevnice uslužbencem skupaj za prvih IS dni. Od tedaj prestanejo teči ne Klede na to, ali uslužbenec v času tega uradnega opravka prehaja iz enega kraja v drugega ali pa se stalno bavi v enem kraju. Normalne polne velike dnevnice, ki stopijo na mesto povišanih polnih velikih dnevnic, teko uslužbencu, dokler ne nastopi primer iz točke 4. uredbe D. R. št. 96.000; t. j. ako je uslužbenec v enem in istem kraju prebil več nego 45 dni. Od tega roka mu pripada za ves čas, dokler se mudi v tem kraju, skrčena dnevnica, ko pa odide iz tega kraja, dobi pravico do Povišane polne velike dnevnice.
Ako je narav uradnega opravka taka, da je uslužbenec Prisiljen potovati v okolico kraja, v katerem se bavi po uradnem opravku (n. pr. pri izvrševanju katastrskih del), se taka Potovanja ne smejo smatrati za prekinitve in ne dajo pravice do polnih normalnih dnevnic.
Za novo službeno potovanje se more smatrati potovanje samo tedaj, kadar se uslužbenec po povratku v kraj svojega rednega službovanja, odpošlje iznova po vnovični odredbi, da izvrši uradni opravek.
To pojasnilo velja tudi glede malih dnevnic, vendar pri teh pripada — ker ni pri njih razdelitve na povišane in normalne — za vseh prvih 45 dni polna mala dnevnica, po preteku 45 dnevnega roka pa skrčena mala dnevnica. (G. d. d. r. 17./5. 1921. št. D. R. 67.727. — Ur. 1. št. 65. ex 1921. — Isto; D. Tl- f. L. 27./5. 1921. št. 1250^.)
3. Iznos dnevnic.
Dnevnice se izplačujejo po tabeli 1. uredbe št. D. R. 96.000/1920, in sicer znašajo sedaj:
a) ob potovanjih v Sloveniji in sploh v vseh pokrajinah izvun Srbije in Črnegore:
XI.—Vlil. VII.—V. činovni razred15
'0	velike: povišana polna	. 35 Din	40 Din
	normalna polna	. 30	35 „
	skrčena	. ,	• • 20	25 „
P)	male: polna	. . ,	• ■ 20	30 „
	skrčena	. .	17‘50 „	20 „
b) ob	potovanjih na	ozemlju Srbije	in Črne
gore:’“ n)	velike: povišana polna	. . 50 Din	60 Din
	normalna polna	• • 40 „	50 „
	skrčena	. . . 30 „	40 „
P)	male: polna	. .	. . . 35 „	40 „
	skrčena	... 25 „	35 „
Pri potovanjih iz Srbije in Črne gore v Slovenijo in druge pokrajine ter pri potovanjih iz Slovenije (in drugih pokrajin) v Srbijo in Črno goro pripadajo iste dnevnice kakor za potovanja na ozemlju Srbije in Črne gore. (Tab. 1.)
15 Višja dnevnica pripada od dneva imenovanja. Dv. d. 10./1. 1836 št. 56.580 ex 1835.
10 Točka 42. uredbe št. D. R. 96.000/1920, po kateri so pripadale državnim uslužbencem, pozvanim iz posameznih pokrajin v službo pri ministrstvih in drugih oblastvih v Beogradu, posebna dnevnica, je bila s sklepom ministrskega sveta z dne 9./10. 1922. ukinjena. (G. d. d. r. 25./10. 1922. št. 142.060.)
4. Čas za dnevnico.
čas za dnevnico se računi od ure odhoda do ure povratka brez ozira na dan in noč,” in sicer:
a)	za potovanja do vštcvši 12 ur se računi polovica dnevnice;
b)	za potovanja, ki trajajo več nego 12 ur a ne
preko 24 ur, sc računi cela dnevnica;
c)	za potovanja, ki trajajo več nego 24 ur, se računi za vsakih polnih 24 urls cela dnevnica, poleg tega se pa računi za eventualni ostanek:
«) če znaša preko 12 ur: cela dnevnica; ß) če znaša 12 ali manj ur: polovica dnevnice.1”
če se ne označi v računu ura odhoda in povratka, se računi polovica dnevnice, ne glede na to, koliko časa je potovanje trajalo. (5.) 17 18 *
17	Čas za dnevnico se računi izza 1. oktobra 1920. samo Po predpisih točke 5. uredbe D. R. 96.000/1920. in vsi prejšnji, temu nasprotujoči predpisi so razveljavljeni. Izvzeti so samo oni predpisi za izvestne kategorije državnili uslužbencev, pri katerih so dnevnice določene s posebnimi uredbami po oddaljenosti, trajanju službenega opravka (n. pr. moštvo finančne straže). Tem kategorijam pa itak ne pripada dnevnica po uredbi L>. R. št. 96.000/1920. (G. d. d. r. 4./5. 1921. št. 18.665.)
18	Če se uradnik med službenim opravkom — z dovoljenjem ali brez dovoljenja predstojnega oblastva — odstrani iz komisijskega kraja (če prekine službeno opravilo) zbog zasebnih poslov ali zabave, nima za dotični čas nobene pravice do dnevnice. (D.N. XX.)
Pri potovanjih, ki se vrše deloma izvun političnega okraja, v katerem je sedež oblastva, deloma pa v dotičnem Političnem okraju, se mora v troškovniku označiti, ob kateri uri je uradnik prišel v drugi politični okraj in ob kateri uri Ra je zapustil, ker se odmeri velika dnevnica le za čas, ki ga io uradnik prebil v drugem političnem okraju.
C.	Železniška (parobrodna) voznina.
Za službena potovanja po železnici ali s parnikom se plačuje državnim uslužbencem, ki nimajo pravice do brezplačne vožnje ali vožnje po znižani tarifi, vrednost vozovnice po tabeli št. 2. uredbe št. D. R. 96.000/1920.-°
Po tej tabeli pripada na železnici uradnikom XI. do Vlil. činovnega razreda vozovnica II. razreda, uiadnikom VII. in višjega činovnega razreda vozovnica I. razreda.“1 Na parniku pripada uradnikom vseh činovnih razredov: vozovnica I. razreda. (10.)
Ce državni uslužbenec, ki mu pripada vozovnica nižjega razreda, spremlja ob transportu državnega denarja ali državnih vrednot uradnika, ki mu pripada vozovnica višjega razreda, ima pravico do vozovnice istega razreda kakor uradnik, katerega spremlja. (11.)
Državni uslužbenec, ki ima na kakršnikoli podstavi brezplačno vozovnico, nima pravice do povračila voznine.
Istotako gre uslužbencu, ki ima vozovnico za službeno ceno, pravica samo do povračila vrednosti dejanski plačane prevozne cene.20 21 22 (12.;
20	Po členu 234. fiiiančiieEa zakona za leto 1922./1923. imajo organi finančne kontrole ob službenih potovanjih pravico brezplačno uporabljati državne in privatne železnice in ladje. Glej stran 70.
21	Podinspektorju finančne kontrole pritiče, če se vozi z objavo po naredbi g. d. p. d. 8./10. 1922. št. 24.010 po železnici brezplačno, vožnja v I. razredu, ne pritiče pa mu zato tudi pravica do povračila voznine za I. razred, ker veljajo glede povračanja železniške voznine tudi za uradnike finančne kontrole še vedno določbe uredbe št. D. R. 90.000/1920. — (O. i. f. k. L. 16./2. 1923, št. 1032.)
22	Pravilnik o vozni ugodnosti na državnih železnicah in ladjah glej na strani 75.
Državni uslužbenec je upravičen uporabljati vse vlake, razen ekspresnih."1
Za uporabo ekspresnih vlakov je potrebna odobritev resortnega ministra, oziroma pokrajinskega namestnika.24 (13.)
Č. Dovoznina.
Za vožnjo od stanovanja ali hotela do železniške parobrodne postaje in obratno se plačuje uradniku vožnja po določeni tarifi, kjer je taka ustanovljena.25
23	Državni uslužbenci, ki imajo za izvestne vlake brezplačno ali znižano voznino, se smejo ob službenih potovanjih Posluževati samo teh vlakov. Drugih vlakov se smejo ti uslužbenci poslužiti samo v nujnih slučajih, in še to le, če imajo za uporabo drugih vlakov izrecno dovoljenje ali izrecen nalog pristojnega naredbodavca. (G. d. d. r. 10./8. 1922. št. D. R. 104.016. — D. m. f. L. 25./8. 1922. št. 1950/V.)
24	Uporaba brzovlakov ni več vezana na dokaz, da je bilo Potovanje nujno.
23 V Sloveniji postoje sedaj tarife le v Ljubljani in Mariboru. V obeh krajih se prizna le enovprežni voz, med tem ko se v Beogradu priznava dvoprežni voz.
Ljubljanska tarifa:
Na glavni kolodvor:
podnevi 12.50 Din, ponoči 16.50 Din.
Za vožnje na državni in dolenjski kolodvor je tarifa višja, vendar se te vožnje ne priznavajo, ker vozijo vsi vlaki na klavni kolodvor.
Dan se računi: od 1. aprila do 30. septembra od 6. do 21. ure, od L oktobra do 31. marca pa od 7. do 19. ure.
Mariborska tarifa, veljavna izza 23./2. 1923.:
Na glavn-i kolodvor:
a)	iz Notranjega mesta. Graškega predmestja in Melja: podnevi 12 Din, ponoči 15 Din;
* b) iz Koroškega predmestja in iz Magdalenskega predmestja severno Koroške železnice: podnevi 17 Din, ponoči 22 Din;
c) iz Magdalenskega predmestja južno Koroške železnice: Podnevi 18 Din, ponoči 25 Din.
Za one kraje, kjer ni tarif, se plačuje dovoznina:
a)	v Srbiji in Črni gori: podnevi 10 Din, ponoči 20 Din;
b)	v drugih pokrajinah: podnevi 7‘50 Dbi, ponoči 12'5 Din.
Dan se računi tam, kjer ni tarif, skozi celo leto od 6. do 18. ure, noč pa od 18. do 6. ure. Kjer so tarife se računita dan in noč tako, kakor določa tarifa.
Dovoznina pripada uradniku tudi za vožnjo na spojnih postajah, če je parobrodna postaja oddeljena od železniške ali obratno. (14.)
Za vožnje na razdalje, za katere ni tarif, a bi kilometrina znašala več nego dovoznina, gre uradniku pravica do kilometrine. (16.)
Dovoznina (odvoznina, fijakarina) pripada uradniku tudi, če kraj, kamor potuje, ni oddaljen od kraja službovanja (sedeža sreske uprave) več nego 2 kilometra. Seveda v tem primeru dotični uradnik nima pravice do kilometrine. (17.)
D.	Kilometrina.
Kolikor uradnik ob času službenega potovanja ne more potovati po železnici ali s parnikom, ker teh prevoznih sredstev ni, mu gre povračilo voznih stroškov po kilometru (kilometrina, kilometraža).2“
Na koroški kolodvor:
a)	iz MandalcnskeKa predmestja južno ali severno Koroške železnice: podnevi 12 Din, ponoči 15 Din;
b)	iz Koroškega predmestja ali iz Notranjega mesta: podnevi 17 Din, ponoči 22 Din;
c)	iz Graškega predmestja ali Melja: podnevi 18 Din, ponoči 25 Din.	*
Dan se računi: od I. aprila do 30. septembra od 6. do 21. ure, od 1. oktobra do 31. marca pa od 7. do 19. ure.
211 Dri komisijskih potovanjih ima vsak član komisije pravico do svojih osebnih pristojbin. (F. m. 4./5. 1921. št. 18.665.)
Kilometrina znaša: v Srbiji in Črni gori: po 3 Din; v drugih pokrajinah: po 2 Din 50 p za vsak kilometer. (6.)
Razdalja v kilometrih se računi od sredine kraja, iz katerega uradnik odhaja, do sredine kraja, v katerega prihaja.* 27
Če se vrši potovanje deloma po železnici deloma z vozom,28 se računi razdalja od železniške postaje do sredine kraja, v katerega uradnik prihaja, ali obratno.29
— (Če potuje več uradnikov skupaj ,ima vsak uradnik pravico do cele kilometrine in se ob potovanjih torej ne računijo več po 3 uradniki za en voz.)
27	Kilometrina se praviloma računi iz sedeža oblastva, odnosno od prejšnjega komisijskega kraja do kraja (mesta, trga, vasi), v katerega okolišu je objekt, ki ga treba pregledati. Toda ako je objekt daleč od kraja samega, se ne računi kilometrina do kraja temveč do objekta. (F. m. 7./3. 1906. št. 83.324 ex 1905.)
Za potovanja, ki so potrebna le v svrho prenočenja, ne pripada nikaka odškodnina (kilometrina ali dovoznina itd.), četudi je dokazano, da se v kraju, kjer se je vršilo službeno opravilo, ne more prenočiti. (F. m. 13./6. 1911. št. 21.041.)
28	Uradniku, ki hodi peš, pritiče kilometrina tako, kakor da bi se vozil. Vendar pa sme uradnik tam, kjer je vozna pot, hoditi peš le v toliko, kolikor se to zgodi brez škode za službeno opravilo in brez prevelike izgube časa. (D N. XXVI.)
20 Pri uporabi železnice in voza se zaračuni kilometrina neposredno od kolodvora, odnosno naravnost do kolodvora, zato ne pritiče nobena dovoznina s kolodvora v bližnji kraj ali obratno iz bližnjega kraja na kolodvor. Izjema je le, če je imel uradnik v tem kraju kako službeno opravilo. V takih primerih pritiče s kolodvora do bližnjega kraja dovoznina, a od dotičnega kraja naprej kilometrina. Enako se priznati dovoznina in kilometrina, če se je vršilo službeno opravilo v bližnjem kraju pred vožnjo na kolodvor.
(Zaračunanje dovoznine ima seveda le takrat pomen, če ni kolodvor od bližnjega kraja toliko oddaljen, da bi bila kilometrina višja, nego je dovoznina.)
Razdalja se računi po najkrajši uporabni poti med obema krajema.3“
Če je več razdalj po enem predloženem računu, se seštejejo vse razdalje skupaj in od skupne vsote se plačajo samo celi kilometri.
Kadar se jemlje razdalja po urokazih, se šteje za eno uro 5 kilometrov.30 31
Razdalja, ki jo je treba prepotovati v 24 urah, se ceni po krajevnih razmerah in po letnem času.
Za razdaljo in neuporabnost poti so merodajna:
a)	potrdila okrožnih gradbenih sekcij;
b)	potrdila gradbenh direkcij;
c)	potrdila ministrstva za zgradbe in
č) kilometrske karte in urokazi (državna izdaja).
Kontrolni organi (računovodstvo delegacije ministrstva financ) si morajo nabaviti razdaljnike (sezname o razdaljah) in kilometrske karte.32
30	Uradnik mora potovati iz sedeža oblastva v kraj, kjer je opraviti službeni posel, odnosno iz enega kraja v drugi kraj, po najbllžjl poti brez vsakih ovinkov. Ue za to pot se mu prizna kilometrina. (Odločba drž. sod. 16./10. 1906. št. 383.)
31	Kadar se razdalja ne more ugotoviti v kilometrih, se določi razdalja po urokazu (certifikatu o urah hoda), ki ga izda okrajno glavarstvo. (Min. nar. 3./7. 1889.; naredbenik št. 21.)
32	Kilometrskih kart, razdaljnikov in urokazov računovodstvo delegacije ministrstva financ še nima. Zato se morajo potnim računom prilagati potrdila gradbenih sekcij.
Gradbena direkcija L. je dne 17./4. 1923 pod št. 2601 (Ur. 1. št. 39) izdala v tem pogledu to-le naredbo;
„Vsi polagalci računov naj predlagajo odslej listine z razdaljami, ki jih je treba ugotoviti, svojemu nadrejenemu oblast-vu, ki jih zbira ter jih vsako soboto, zbrane v skupen spis, pošlje, in sicer listine, ki se tičejo uradnih opravil v območju okrožne gradbene sekcije ljubljanske, .gradbeni direkciji, listine, ki se tičejo uradnih opravil v ostalih krajih, pa dotičnim okrožnim gradbenim sekcijam, v katerih območju se je vršilo uiadno opravilo.“
Kilometrina ne pripada za ona potovanja, ki se morajo že po bistvu posla izvrševati peš, kakor potovanja zaradi merskih del, ekspropriacij (vobče terenska dela) itd. (8.)
Tudi ne pripada kilometrina, če se uporabljajo državna ali samoupravna prevozna sredstva: vozovi, konji, avtomobili in prevozna sredstva na vodi.38
Če pa uradnik za tu navedena prevozna sredstva plača državi ali samoupravnemu telesu (srezu, občini) voznino, se mu dejansko plačana voznina povrne.34 (9.)
Pri potovanjih v kraje, ki niso oddaljeni od sedeža oblastva, kateremu je uradnik prideljen, več nego 2 kilometra, se sme mesto kilometrine zaračunati dovoznina. (17.)
E.	Prenosnina za ročno prtljago.
Za vnos ali iznos ročne prtljage v vlak ali na parnik pripada uradniku, če traja potovanje več nego 48 ur, prenosnina za ročno prtljago:
Okrožne gradbene sekcije postoje: Celje (za okrajna glavarstva Brežice, Celje in Konjice), Kranj (za Kranj in Ra dovljico), Ljubljana (za Kamnik, Kočevje, Litijo, Ljubljano in Logatec), Maribor (za Maribor in Gornjo Radgono), Murska Sobota (za Mursko Soboto in politično ekspozituro Dolnja Lendava), Novo mesto (za Črnomelj, Krško in Novo mesto), Ptuj (za Ljutomer in Ptuj) in Slovenjgradec (za Prevalje, Slovenjgradec in politično ekspozituro Mozirje).
33	Kdor se vozi z vozom, najetim na račun države, n. pr. pb prevozu bolnega organa v bolnico ali ob prevozu državnega inventarja, ne dobi kilometrine, razun če verodostojno dokaže, da se na vozu, najetem na državne stroške, ni mogel voziti.
34	Kdor se vozi s pošto, dobi kilometrino, ker poštni vozovi ne štejejo za državna (ali samoupravna) prevozna sredstva,
Ta prenosnina znaša:
v Srbiji in Črni gori po 3 Din, v drugih pokrajinah pa 2 Din 50 p za vsak vnos in vsak iznos prtljage.
Prenosnina za ročno prtljago pripada tudi na spojnih železniških in parobrodnih postajah, kadar mora uradnik prestopiti iz enega vlaka v drugi vlak.35 (18.)
F.	Prtljažnimi.
Če traja službeno potovanje več nego 15 dni, se uradniku, ki je plačal voznino za ročno prtljago povrne ta voznina po službeni železniški (parobrodni) tarifi do največje teže 30 kg.'"
Pri potovanju, ki ne traja več nego 15 dni, se voznina za ročno prtljago ne povrača, četudi jo je uradnik plačal. (20.)
35 Na spojnih postajali (Celje, Čakovec, Dravograd, Grobelno, Jesenice, Kranj, Ljubljana, Maribor, Poljčane, Pragersko, Slovenska Bistrica, Zidani most) pripada prenosnina, če drugi vlak že čaka na vlak, s katerim se pripelje uradnik, le enkrat, če drugega vlaka še ni na postaji, ko se pripelje uradnik, pripada prenosnina dvakrat, t. j. za iznos in vnos ročne prtljage.
Prihod obeh vlakov se jemlje po veljavnem voznem redu. Ako ima drugi vlak zamudo in ga ob uradnikovem prihodu s prvim vlakom še ni na postaji, čeravno bi po voznem redu že moral tam biti, si mora uradnik, ki hoče zaračunati dvojno prenosnim), preskrbeti pri železniški postaji (kolka prosto) potrdilo o zamudi.
Povračilo voznine za ročno prtljago se sme odobriti le, če uradnik s potrdilom železniške (parobrodne) postaje dokaže, da je zaračunane izdatke za prevažanje ročne prtljage po železnici ali z ladjo res imel. (G. d. d. r. 26./I. 1921 št. D. R. 10845/1920; d. m. f. L. 16./1I. 1921 št. 303/V.)
III.	POTNE PRISTOJBINE PODURADN1KOV.
A.	Splošna določila.
Potnine poduradnikov finančne kontrole se ravnajo po tern, ali se vrši službeno potovanje ali službeni posel v okolišu oddelka, kateremu je dotični poduradnik prideljen, ali v službenem okolišu drugesa oddelka finančne kontrole.
Ob potovanjih in poslovanjih v tujem okolišu pritičejo poduradniku:
a)	dnevnica;
b)	železniška (parobrodna) voznina;
c)	kilometrina in
č) brodnina (mostnina).
Ob potovanjih in poslovanjih v lastnem okolišu pritičejo poduradniku:
a)	železniška (parobrodna) voznina;
b)	trošnina;
c)	nočnina;
č) kilometrina;
d)	brodnina, mostnina. (ĆI. 46. do 50. zak. in čl. 31. prav.)
B.	Dnevnica.
Višina dnevnice za poduradnika finančne kontrole je ista, kakor za ostale neukazne uslužbence in Jinge poduradnike. (Cien 48. zak.)
Po tabeli 1. uredbe št. D. R. 96.000/1920 priti-čejo poduradnikoni vobče dnevnice v nastopni izmeri :
1. Ob potovanjih v Sloveniji in sploh v vseh pokrajinah izvini Srbije in Crne gore:
a)
b)
2.
a)
velike:
povišana	polna................20.— Din
normalna	polna ..................17.50	„
skrčena	.....................12.50	„
male:
polna	.....................12.50	„
skrčena...........................11.25	„
Ob potovanjih na ozemlju Srbije in Cme gore:
velike:
povišana polna......................35	Din
normalna polna......................25	„
skrčena ............................20	„
b) male:
polna.............................20 „
skrčena ..........................15 „
Ob potovanjih iz Srbije in Crne gore v Slovenijo ali druge pokrajine ter pri potovanjih iz Slovenije (ali drugih pokrajin) v Srbijo in Crno goro pripadajo iste dnevnice kakor za potovanja na ozemlju Srbije in Crne gore.
Čas za dnevnico se računi pri poduradniku:
a) Ce se odredi poduradniku, da potuje s svojega sedeža neposredno kam izvun službenega okoliša in da tam izvrši službeno opravilo: od ure odhoda do ure povratka.
b) Ce opravlja poduradnik službo deloma v službenem okolišu, deloma pa izvun okoliša: od ure odhoda iz poslednjega kraja v službenem okolišu, kjer je izvršil službeno onravilo pred odhodom v tuj okoliš, do ure, ko prestopi mejo na povratku. (Čl. 31. prav.)
V ostalem veljajo-glede pripadnosti in računanja dnevnic isti predpisi kakor za uradnike.
Dnevnica ne pritiče poduradniku:
a)	če potuje do postaje v službenem okolišu sosednjega oddelka finančne kontrole in obratno, in sicer zato, da pregleda ali preišče vlak ali vodno vo-гИо;
b)	če opravlja službeni posel na sedežu drugega oddelka finančne kontrole, ako je sedež enega in drugega oddelka v istem kraju;
c)	če opravlja službeni posel pri oddelku finančne kontrole pri večjih podjetjih, ako so ta podjetja v okolišu njegovega oddelka.
Za ta potovanja in te posle mu gredo pristojbine po členili 49. in 50. zak. (trošninc in nočnine). (Čl. 48. zak.)
Tudi ne pripada poduradniku dnevnica za potovanja preko okoliša drugega oddelka finančne kontrole za izvršitev službenega opravila v službenem okolišu pristojnega oddelka.(Člen 31. prav.)
C.	Železniška (parobrodna) voznina.
Poduradnik ima pravico uporabljati vse vlake, razen ekspresnega vlaka in brzovlaka.
Brzovlak se sme uporabiti le, če je uporaba izrečno odrejena ali če jo zahteva nujnost službenega Posla ali drugi važni razlogi. Te okolnosti morajo -biti na računu o potnih stroških potrjene po pristojnem oblastvu.37
Poduradniku pripada:
a) Za potovanje po železnici: vrednost (znesek) vozovnice lil. Vazrcda, odnosno ob uporabi 17
17 Dokler velja v finančnem zakonu za leto 1922./1923. utemeljena oprostitev organov finančne kontrole od plačevanja železniške voznine, veljajo določbe člena 47. zak. le za progo Dornja Radgona—St. lij in za vožnje ob spremljanju denarja.
brzega vlaka vrednost vozovnice najnižjega razreda, ki ga ima dotični brzovlak.
b) Za potovanje po vodnem vozilu: vrednost vozovnice II. razreda.
Poduradnik, ki ob transportu državnega denarja ali državnih vrednosti spremlja uradnika, ima pravico do istega vlaka in do iste vozovnice kakor uradnik, katerega spremlja.
Kdor ima iz kakršnegakoli naslova brezplačno vozovnico, nima pravice do povračila voznine.38 (Cl. 47. zak.)
Č. Kilometrina.
Kilometrina pripada poduradniku:
1.	ob službenih potovanjih in službenih poslih v tujem okolišu:
a)	ako znaša skupna pot 10 ali več kilometrov;
b)	ako znaša skupna pot sicer manj nego 10 kilometrov a je koduradnik moral, bodisi zaradi izrečne odredbe, bodisi zaradi nujnosti službenega posla ali iz drugih važnih razlogov uporabiti voz;
2.	ob službenih potovanjih in službenih poslih v lastnem okolišu:
ako je poduradnik moral, bodisi zaradi izrečne . odredbe, bodisi zaradi nujnosti službenega posla ali iz drugih važnih razlogov uporabiti voz.'"’
:l" Določila o brezplačni vožnji «lej na str. 70.
Pri potovanjih v tujem okolišu gre poduradniku kilometrina brezpogojno, ako znaša skupna pot vsaj 10 km, gre mu pa pogojno tudi, ne glede na dolžino pota, če je uporaba voza izrečno odrejena ali če se zaradi nujnosti službenega posla ali iz drugih razlogov dejansko uporabi voz ter so te okolnosti izrečno v računu o potnih pristojbinah potrjene po pristojnem oblastvu.
Pri potovanjih v lastnem okolišu kilometrina načeloma mj pripada. Izjema je le takrat, če se je moral zaradi nujnosti
Ako se je rabil voz, morajo biti okolnosti, zaradi katerih se je rabil, v računu o potnih pristojbinah potrjene po pristojnem oblastvu. (Čl. 47. zak.)
Ob potovanjih izvun službenega okoliša se računi oddaljenost:
a)	če se odredi poduradniku, da odpotuje s svojega sedeža neposredno kam izvun službenega okoliša in da tam izvrši službeno opravilo: pot od sedeža do tega kraja in obratno;
b)	če opravlja poduradnik službo deloma v službenem okolišu, deloma pa izvun okoliša: pot od Poslednjega kraja v službenem okolišu, kjer je izvršil službeno opravilo, do kraja izvun službenega okoliša in obratno do meje službenega okoliša.
Za potovanja preko okoliša drugega oddelka finančne kontrole za izvršitev službenega opravila v službenem okolišu pristojnega oddelka ne pripada Poduradniku kilometrina.
Ravno tako ne pripada poduradniku kilometrina za zasede, obhode in patrulje, pa naj se vršijo ti Posli v službenem okolišu ali izvun službenega okoliša. (Čl. 31. prav.)
Razdalja se računi iz sredine kraja do sredine kraja, odnosno pri potovanjih po železnici (z ladjo) jz sredine kraja do železniške (parobrodne) postaje 111 obratno.
službenega posla ali iz drugih važnih razlogov dejansko uporabiti voz ter so te-okolnosti izrečno na računu o potnih pristojbinah potrjene po pristojnem oblastvu.
Pri mešanih potovanjih, t. j. potovanjih, opravljenih delo-jaa v lastnem, deloma v tujem okolišu, gre kilometrina, če se )e moral dejansko uporabiti voz, za celo potovanje, ne glede "a to, koliko ga je odpadlo na lasten in koliko na tuj okoliš, m. f. L. 13./6. 1921, št. B HI. 12/32.)
Višina kilometrine je ista kakor za neukazne uslužbence in üru^e državne poduradnike. (Čl. 47. zak.)
Poduradnikom finančne kontrole pritiče torej po uredbi št. D. R. %.000/1920 ob potovanjih na ozemlju Srbije in Črne tfore po 2.50 Din, ob potovanjih v Sloveniji (in drugih pokrajinah) pa po 2 Din za vsak kilometer.
V ostalem veljajo za zaračunavanje kilometrine določila, ki veljajo v tem oziru za uradnike.
D.	Prevoznina (brodnina).
Če se ob službenem potovanju kot prevoznina plača mostnina ali brodnina itd., povrne država te izdatke poleg voznih stroškov.40 (Čl. 47. zak.)
E.	Trošnina.
Za službena potovanja in službeni posel v službenem okolišu gre poduradniku trošnina.
Trošnina pripada za vsak oni dan, t. j. za vsako 24 urno časovno razdaljo od ure, ko je odšel v službo, na katerem je poduradnik zbog službenega posla prisiljen več nego 8 ur neprestano bivati izvun svoje redne skupne kuhinje ali rodbine.41
*" Glej pripoinobo 74. na strani 59.
41	Ako je poduradnik odšel v službo ob 14. uri, poteče dan ob 14. uri nastopnega dne. Trošnina pripada že po preteku 22. ure prvega dne.
Trošnina pripada tudi v kraju službovanja, ako traja odsotnost neprestano preko 8 ur (n. pr. pri nadziranju varite'' v pivovarnah) in to celo tudi takrat, če se mu prinese obed iz rodbinske kuhinje.
Trošnina znaša:
a)	ako traja odsotnost več nego 8 ur a ne preko
12 ur: 1.50 Din;
b)	ako traja odsotnost več nego 12 ur a ne polnih 24 ur: 2.40 Din;
c)	ako traja odsotnost polnih 24 ur: 3 Din.
Ako traja odsotnost preko 24 ur, pritiče za vsakih polnih 24 ur trošnina po 3 Din, za nadaljnje ure (ostanke celih dni) pa po 1.50 Din ali 2.40 Din, kolikor pač znaša ostanek celih dni. (Čl. 49. zak.)
Poduradniku finančne kontrole pripada, če službuje na motornem čolnu, za vsak dan (t. j. za časovno razdobje 24 ur, šteto od ure, ko odide v službo), kjer je prisiljen bivati neprestano nad 8 ur izvun svoje skupne kuhinje ali rodbine, odškodnina z'd hrano, in sicer:
če je odsoten nad 8 in do 12 ur, 1.50 Din, če pa jc odsoten nad 12 ur, 5 Din.42 (Čl. 31. prav.)
F.	Nočnina.
Nočnina pripada poduradniku, kadar mora izvun svojega sedeža prenočevati,43 ako je v kraju, oddaljenem od kraja svojega službovanja (oddelka) več nego 4 km,44 in sc ne more vrniti v kraj službovanja:
od začetka aprila do konca meseca septembra: bred 23. uro;
42	Določila o trošnini, kadar traja služba na čolnu (ne odsotnost od rodbine) nad 12 nr, glej na strani 45.
43	V čl. 103. zak. predvidena nočnina za službo na meji oo Pripada, ker določa čl. 235. fin. zak. za 1. 1922./1923.: „Pod-oradnikom finančne kontrole, ki opravljajo službo na meji in ,le Prenočujejo, ne gre nočnina.“
,.	4 Ni predpisano, da mora biti kraj prenočevanja odda-
Oen od sedeža oddelka več nego 4 km. Zadostuje že, ako je nad “t km oddaljen kraj zadnjega službenega opravila dotičnega U|ie in ako :е povratek v službeni sedež do določene nre nemogoč.
od začetka oktobra do konca meseca marca:
pred 21. uro.
Nočnina znaša 2.50 Din. (Čl. 50. zak.)
IV.	POVPREČNINA ZA POTNE STROŠKE IN HRANO.
Sreskim upravnikom finančne kontrole, njim dodeljenim uradnikom ali poduradnikom (preglednikom I. ali II. razreda) in uradnikom finančne kontrole, ki službujejo kot starejšina oddelka, se sme za službena potovanja in službene posle v službenem okolišu dati letna povprečnina za potne stroške in hrano.40
Višino te povprečnine določi minister za finance po obsegu službenega okoliša, po številu in oddaljenosti oddelkov finančne kontrole in podjetij in po terenu in prometnih razmerah.
Povprečnina se ne obračunja, prejema pa se mesečno v naprej.
Če oni, ki prejema povprečnino, navzlic pismenemu opominu malomarno izvršuje službo, se mu sme odrediti, da povprečnino vrne v celoti ali v onem delu, ki odpada na čas te malomarnosti.
Če se uradniku finančne kontrole, ki prejema povprečnino za potne stroške in hrano, odredi službeni posel, ki ne spada v redno službo finančne kontrole, mu gre isto povračilo stroškov kakor drugim državnim uradnikom. 45
45 Od 1. okt. 1920 do konca onega meseca, ko ministrstvo financ določi poprečnino za potne stroške in hrano, zaračunavajo sreski upravniki, njim prideljeni funkcijonarji in uradniki finančne kontrole, katerim je poverjeno starejšinstvo oddelka, za svoja službena potovanja one pristojbine, ki pritičejo drugim državnim uradnikom. (G. d. d. r. 16./9. 1920, št. I). R-4061; d. m. f. L. 21./10. 1920, št. B lil. 1567.)
Pristojbine za taka potovanja se izplačujejo na račun onega kredita, ki je določen za opravljanje teh poslov. (Čl. 57. zak.)
_ Povprečnina za potne stroške in hrano prestane teči redoma koncem meseca, v katerem se je izpre-niemba zgodila (n. pr. premestitev, začasna odstavitev, daljša bolezen ali daljši dopust); za tekoči mesec pa sc oni, ki izroča službo, poravna z onim, ki K> prevzema, in sicer v razmerju proti izvršenemu Poslu.
Ako se ne bi dosegel sporazum, odloči prvi starejšina.
Toda ta poravnava se ne izvrši, če prevzame Poduradnik službo uradnika, ki opravlja starejšin-stvo oddelka finančne kontrole.
V tem primeru mora dodeljeni organ, odnosno Pfadnik, ki je opravljal starejšinstvo oddelka, povr-.mti državni blagajni od povprečnine za tekoči mesec toliko, za kolikor dni mu povprečnina ne pripada.
Namestnik, ki prejema dnevnico (člen 58., točka 2. zakona), mora povrniti državni blagajni trotjino povprečnine, katero je prejel za prihodnji mesec od svojega prednika. (Čl. 33. prav.)
V.	PRISTOJBINE OB NADOMEŠČANJU.
, .Pri nadomeščanju (zastopanju, substituciji) v "ra.iu službovanja dobiva nadomestnik (substitut) atno povprečnine, ki jih je prejemal oni, katerega
nadomešča.4"
str {i." ^.reske uprave prejemajo ројек povprečnine za potne šči.- 'n hrano tudi Se povprečnino za pisarniške potreb-joddelki prejemajo samo povprečnino za pisalne potreb-c."16 in povprečnino za čiščenje, kurjavo in razsvetljavo. (Čl.
zak., čl. .32. prav. in g. d. p. d. 13./9. 1922,št. 22.505; o. i. f. *■	11./10. 1922, št. 17/115.)
Pri nadomeščanju izvun kraja službovanja dobiva nadomestnik:
1.	selitvene stroške za svojo osebo za odhod v kraj nadomeščanja in za povratek v kraj svojega stalnega službovanja;47
2.	za čas nadomeščanja:
a)	dnevnico, in sicer: poduradnik finančne kontrole po členu 48. zakona, uradnik finančne kontrole pa kakor drugi državni uradniki istega činovnega razreda ;4S
b)	povprečnine, ki jih je prejemal oni, katerega nadomešča.
Vendar dobiva nadomestnik od povprečnine za potne stroške in hrano (člen 57. zakona) samo dve tretjini.
Podpreglednik finančne kontrole, ki mu je izjemoma poverjeno starej-instvo oddelka finančne kontrole, dobiva za ta čas doklado dnevno 0.50 Din.4”' (Ć1. 58. zak.)
47 Substitut dobi selitvene in ne morda potne pristojbine. Zato pa se ne računi dnevnica od ure odhoda s službenega sedeža do ure povratka po končani substituciji temveč od ure odhoda do ure prihoda v kraj substitucije in ob povratku zopet od ure odhoda pa do ure prihoda na službeni sedež.
,s Dnevnica za substitucijo pritiče za vsak koledarski dan, ne pritiče pa za dneve, ko se je vrSila selitev.
“ Doklada za starejšinstvo oddelka pritiče samo onim podpredglednikom (častnim preglednikom II. razreda), katerim je izjemoma poverjeno starejšinstvo oddelka, ki torej bodisi trajno, bodisi začasno, zavzemajo izpraznjeno mesto starejšine oddelka, ne pa tudi podpreglednikom, ki samo zastopajo odsotnega starejšim) oddelka, kadar je ta n. pr. na dopustu, v zunanji službi itd. (D. m. f. L. 25./1I. 1921, št. B lil. 1721.)
Doklado za starejšinstvo nakaže in ustavi oblastni inspektorat na podlagi poročila sreske uprave. Izplačuje se (zaenkrat) mesečno v naprej ob enem z drugimi službenimi prejemki.
Poduradniku, ki nadomešča starejšino večjega ali važnejšega oddelka, t. j. uradnika (člen 5. zakona, drugi odstavek), ne pripada povprečnina za potne stroške in hrano, ampak pravico^ ima samo do odškodnin po členih 49. in 50. zakona. (Čl. 34. prav.)
VI.	POSEBNE PRISTOJBINE OB SLUŽBENIH POSLOVANJIH.
Organi finančne kontrole imajo ob službenih potovanjih in poslih poleg v prejšnjih odstavkih omenjenih potnih pristojbin pravico do:
a)	odškodnine za sodelovanje pri odkupu duhana;
b)	odškodnine za kontrolo, ki jo izvršujejo preko časa pri izdelovalcih trošarinskih predmetov, in
c)	odškodnine za nadzorstvo v podjetjih (tvor-nicah). (Čl. 46. zak.)
Po posebnih predpisih pa pritičejo organom finančne kontrole še:
1.	trošnina za službo na parniku ali motornem colnu in
2.	nagrade za carinska poslovanja.
A- Odškodnina za sodelovanje pri odkupu duhana.
Poduradnik finančne kontrole dobiva, če oprav-!Ja službo pri odkupu duhana, dnevno po 1 Din 20 p kot posebno „odškodnino za sodelovanje pri odkupu duhana“.
. Ta odškodnina mu gre tudi, če mu pripadajo še druge pristojbine. (Čl. 51. zak.)
B.	Odškodnina za prekočasno delo pri proizvajalcih trošarinskih predmetov.
Za prekočasno izvrševanje kontrole pri proizvajalcih trošarinskih predmetov veljajo predpisi člena 47. tros. prav. (ĆI. 30. prav.)
Če proizvajalec trošarinskih predmetov zahteva, da se trošarinski predmeti izvun določenega delovnega časa vnesejo v skladišče (svobodno shra-nišče) ali pa iznesejo iz njega ali oddado v promet, mora za prekočasno kontroliranje teh izrednih poslov plačati odškodnino (dnevnico).
Prav tako mora proizvajalec plačati odškodnino, če trošarinski organi izvini določenega delovnega časa po zahtevi proizvajalčevi prisostvujejo prevzemanju sirovin, na katere se pobira trošarina (n. pr.: kalcijev acetat, parafin itd'.), ali če morajo trošarinski organi tudi izvun predpisanega časa ugotavljati količino in ekstraktnost pivine (ne-prevrelega piva) na hladilniku.
Dnevnica se da trošarinskim organom tudi v primerih člena 30. (pri malih proizvajalcih) in člena 41. troš. pravilnika, ako morajo izvršiti v tem členu omenjene dolžnosti pred delovnim časom ali po delovnem času/'0 60
60 Člen 30. troš. prav. sc glasi:
„Ko dotičniki oddado prijavo o proizvajanju, pretakanju in prelaganju ali oddajanju v promet (točka 3. člena 29.), uc smejo pričeti z delom, dokler ne pride trošarinski organ. Ako pa trošarinski organ ne bi prišel niti v 30 minutah izza časa, ko se po prijavi prične delo, snamejo zaporo (pečat, plombo) na zakonito in materialno odgovornost trošarinskega organa ter so proizvajalci upravičeni tudi sami pričeti z delom.“
Člen 41. troš. prav. se glasi:
„1. Pri vsakem pretakanju trošarinskih tekočin, za katere je trošarinsko oznakovanjc predpisano, naj so tujega ali domačega izvora, v manjše količine, kakor tudi pri vsakem otvarja-
Delovni čas in službena kontrola nadzornih tro-šarinskih organov pri vseh tvorniških podjetjih za Proizvajanje trošarinskih predmetov (torej tudi pri Pivovarnah v Srbiji in Crni gori) se računi:
od dne 1. maja do konca meseca oktobra od do 19. ure,
v drugem času leta pa od 7. do 17. ure v obeh Primerih z dvema urama odmora za kosilo.
Pri malih proizvajalcih trošarinskih predmetov traja delovni čas od 8. do 12. in od 14. do 18. ure.
< Odškodnina (dnevnica) se plača, ne glede na to, koliko časa traja posel, in ne glede na to, ali se vrši Poslovanje brez presledka ali ne, in sicer:
a)	uradniku, o ziroma finančnemu organu, ki nadzira podjetje, 3 Din,
b)	vsakemu finančnemu organu, ki opravlja po* možne posle, po 1.50 Din.
Odškodnino položi proizvajalec koncem vsakega meseca pri davčnem uradu, in sicer na podstavi se-
п)ц trošarinskih predmetov, ki so bili pripravljeni v manjše i^voje, pa so bili vloženi v večje (čl. 24. troš. prav.), uvoženih ^ tujine ali proizvedenih v državi, ki so zloženi v en zamot j®“ enim trošarinskim znakom, morajo prodajalci zaradi pre-Vau ia .in beljenja obvestiti trošarinskcKa organa ter zahte-. L h naj na nove posode ali zavoje dene predpisane trošarin-
She znake.
„	2. Prodajalcem trošarinskili predmetov na debelo, ki se
rat bav|i° obenem z njih prodajo na drobno ali ki nimajo ob-Гј ,• v katerem se uporabljajo dotični predmeti, dovoli troša-Šilik*0 oblastvo na njih prošnjo, da smejo od vsake prejete po-zr-nf' trošarinskih predmetov del, opremljen s trošarinsklmi tičn-i1’ °dpreti v ta namen, da se uverijo o kakovosti do-‘ ni11 trošarinskih predmetov.
1(C Toda tej dovolitvi je pogoj, da morajo o vsakem ta-vaj( br*raeru obvestiti pristojno trošarinsko oblastvo, zalite-hietC 0i^ п1ека’ naj na zavoje, še preden se trošarinski predznak °“ a V promet, vnovič dene predpisane trošarinske


znamka (izkaza), ki ga sestavi oddelek finančne kontrole po zapisniku (izkazu) o prekočasnem delu, ki ^a vedno podpiše tudi proizvajalec.
V ta seznamek (izkaz) je vpisati:
a)	katerega dne in koliko časa je trajalo prcko-časno delo,
b)	ime in priimek trošarinskili organov, ki so prekočasno opravljali kontrolno službo,
c)	čin teh organov,
č) znesek odškodnine in
d)	eventualne opombe.
Seznamek (izkaz) se sestavlja v dveh izvodih. Za sestavljanje se lahko rabi tudi indigo-papir.
Davčni urad obdrži en izvod seznamka (izkaza) za svojo službeno potrebo, na drugem izvodu pa potrdi položeno odškodnino in izvrši nato izplačilo.
Proizvajalci nikakor ne smejo'te odškodnine neposredno plačati trošarinskim organom. (Čl. 47. tros. prav.)
C.	Odškodnina za nadzorstvo v podjetjih.
Podjetja (tvornice), ki uporabljajo pri fabrika-ciji monopolske ali trošarinske predmete, za katere monopolska taksa ali trošarina ni pobrana ali za katere je znižana (n. pr. tvornice sode [natrijevega karbonataI itd.), se smejo obvezati, da plačujejo za izvrševanje stalnega nadzorstva organom (uradnikom in podurdanikom) finančne kontrole odškodnino. .
Ali in koliko naj se plačuje te odškodnine, določa občasno minister za finance, in sicer, kolikor se to tiče monopolskih predmetov, po predlogu uprave državnih monopolov. (Čl. 30. prav.)

C. Trošnina za službo na parniku ali motornem
čolnu.
Organom finačne kontrole s službo na parniku fjnančne kontrole gre ob službenih potovanjih trošnina, in sicer:
uradnikom na dan.....................Din 20:—'
poduradnikom na dan.......................10:—
nt' glede na to, koliko časa traja služba enega dne.
Ta trošnina izključuje pravico do vseh drugih odškodnin, kakor: potnih stroškov, trošnine, nočnine itd.
Ista trošnina gre organom finančne kontrole, kadar so v službi na motornih čolnih, če preseza čas službe na čolnu v enem dnevu 12 ur.'1 (Čl. 234. fin. zak. 1922/1923.)
D.	Nagrade za carinska poslovanja.
V katerih primerih in za kakšne posle gre nabada poduradnikom finančne kontrole, pridelje-nim carinarnicam na notranjo službo, je odrejeno s Predpisi carinskega zakona ali z naknadno naredbo.52
51	Določila o trošnlni za poduradnikc v slučaju čezosetn-цгпе odsotnosti od rodbine Klej na strani 37.
52	Carinski svet je v svoji seji dne 10./11. 1921 sklenil, ['uročiti vsem carinarnicam, naj poduradnikom finančne kontrole izplačujejo dnevnico za prevzemanje carinskega blaga l?;vun carinarnice in izvun delovnega časa (struženje in nadiranje blaga) in za spremljanje blaga do carinarnice, toda sanio takrat, kadar morajo po členu 233. car. zak., odnosno Dopisa št. C 25.501 plačevati te dnevnice stranke, katerih last 'o dotično blago. V vseh drugih primerih, t. j. kadar se vr-pio ti posli po službeni dolžnosti, naj se poduradniki, ki sma-trajo, da imajo pravico do dnevnice, napotijo na njih pristojna oplastva, ker g. d. c. za take slučaje nima posebnega kredita.
d. c. 7./12. 1921, št. 59.556: d. m. f. L. 16./1. 1922, št. B III. *93/106 ex 1921.) — (Glede pristojbin za spremljanje tihotap-CCv in tihotapskega blaga glej pripombo št. 7.
.
Vendar se ne izplačuje ta nagrada posameznikom, nego se steka v skupno blagajno za razdelitev med vse poduradnike finančne kontrole, ki službujejo v kraju, kjer je dotična carinarnica.53 (Čl. 30. prav.)
Člen 233. car. zak. so Klasi v sedaj veljavni obliki:
„Za izvrševanje službenih opravil Izvun carinarnice in izvun časa, določenega za službeno delo, imajo carinski zaposlenci pravico do dnevnice; ako pa je kraj, kjer je treba izvršiti uradno opravilo, oddaljen od carinarnice nad dva kilometra, imajo tudi pravico do povračila voznih ali potnih stroškov.
Torej imajo za taka opravila ukazni uradniki pravico d° dnevnice po 30 Din na dan, ne glede na to, koliko časa traja to opravilo, neukazni pa po 15 Din na dan.
Vožnja se daje v naravi ali pa v denarju po dolžini pota, skladno s predpisi, ki veljajo za službeno potovanje.
(Četrti odstavek brezpomemben.)
Dnevnico in voznino plačujejo stranke, v katerih korist je opravilo izvršeno.“
To besedilo je bilo uzakonjeno’ dne 22./4. 1922 (Ur. h 46./128. ex 1922.) in nadomešča gori citirani razpis št. C 25.591 z dne 8./4. 1921.
(Mnenje neke carinarnice, da za poduradnike finančne kontrole, prideljene carinarnici za notranjo službo, ne velja glede zaračunavanja dnevnic, delovni čas carinarnice, in da sc zato zanje stranki v nobenem slučaju ne sme zaračunati dnevnica za prekočasno delo, pač ne bo pravilno.)
53	Z ozirom na novo določbo čl. 30. pravilnika za finančno kontrolo o delitvi nagrad za carinska poslovanja naj sta-rejšine oddelkov v kraju carinarnice naprosijo cariiiarnico_(ca-rinski oddelek), da dnevnice, ki bi se imele izplačati carinarnici prideljenim poduradnikom po' členu 233. car. zak., odd* koncem meseca oddelku finančne kontrole, da jili ta razde* med vse poduradnike, ki opravljajo službo v dotičnem kraj“' V Ljubljani in Mariboru naj prevzameta ta posel, ker ргј*14-' pravica do deleža na dnevnicah poduradnikom več oddelkov, upravnika srezov Ljubljana 1. in Maribor I.
Razdelitev dnevnic se izvrši na podlagi seznama, v k*-terem naj vsak poduradnik s podpisom potrdi znesek, k' g je prejel. V Ljubljani in Mariboru naj starejšine vseh odde -
II. DEL.
Selilne pristojbine.
A.	Splošna določila.
Organi finačne kontrole se premeščajo po službeni potrebi, na prošnjo ali za kazen. (Cl. 43. zak.)
Oblastni inspektorat je pristojen, da v svojem območju postavlja začasne pripravnike in premešča Ooduradnike.
V izredno nujnih primerih sme pripravnike in Podpregleduike premestiti tudi sreski upravnik finančne kontrole, toda samo v svojem območju. (Čl. 41. zak.)
Premeščeni organ ima pravico do povračila se-lilnih stroškov iz državne blagajne:
1.	če je premeščen po službeni potrebi; '1
2.	če je premeščen ob napredovanju ali na pod-stavi razpisa (natečaja) za službeno mesto;
kov do opoldne 1. dne vsakega meseca predložijo sreski upra-v' I. seznam vseh v njih stalež spadajočih poduradnikov, se-sLvljen v dveh izvodih, od katerih enega obdrži sreski uprav-'nk, drugi se pa vrne oddelku.
. Pravico do deleža imajo, kar je samo posebi umevno, le P?1 Poduradniki, ki v resnici opravljajo službo, ne pa tudi oni, V so na daljšem dopustu ali ki so dalje časa (n. pr. preko 8 fijb) bolni. Ti imajo pravico le do sorazmernega deleža, ko-j or časa so pač v prejšnjem mesecu opravljali službo. (O. i.
•	k- L 4.П. 1923, št. 8010.)
Določbe o delitvi nagrad seveda ne veljajo tudi za na-krade, ki gredo po specijalnih predpisih, n. pr. uhvatnine, potne Postojbine poduradnikov, ki spremljajo vlake itd., ker so v
•	odstavku člena 30. prav. mišljene le nagrade (dnevnice) za '«■ekočasno delo.
j ’ Selilnc pristojbine pritičejo tudi če je organ primeščen, ne bi bil v sorodstvu s starejšino ali podrejenim, ali zato, er je v službenem okolišu rojen on ali njegova žena (zadržek Po cl- 4. prav.).
3.	ob novih imenovanjih;
4.	pri povratku v službo (reaktiviranju);
5.	če sc oblastvo, pri katerem organ službuje, premesti na drug kraj ali če se ukinja in dobi organ z novo porazdelitvijo drugo mesto. (ĆI. 53. zak. in t. 33. uredbe.)
Premeščeni organ nima pravice do povračila selilnih stroškov:
1.	če je premeščen na prošnjo;5"
2.	če je premeščen kazensko;5"
3.	) če je premeščen v mejah občine, kjer službuje. (34.)
Uradnikom finančne kontrole pritičejo za selitev ista povračila kakor drugim državnim uradnikom. (Čl. 57. zak.) 55
55 Ce je državni uslužbenec premeščen na prošnjo, mu ne pritičejo selitne pristojbine, če tudi ni bil premeščen ravno X kraj, ki ка je v prošnji imenoval, pa se je vendarle njegovi želji ugodilo. Selilne pristojbine mu gredo le, če se je premestitev izvršila proti izraženi želji po službeni potrebi. (Hv-26./5. 1K25, št. IS.216.)	(Onemu, ki prosi za premestitev iz A
v B z motivacijo1, da je zrak v A zanj preoster, ne pritičejo v primeru, da je na podlagi te prošnje premeščen v C, kjer Je tudi milejše podnebje nego v A, nobene selilne pristojbine.)
Uslužbencu- katerega premestitev je že bila odrejena P0 službeni potrebi, ko je on vložil prošnjo za premestitev, pripadajo selilne pristojbine. (Dv. k. d. I8./1. 1841, št. 41.987.)
Uslužbencu, ki je bil premeščen na lastno prošnjo, n® pritiče povračilo stroškov, nastalih ob selitvi družine, če tudi je bila družina še v njegovem predzadnjem službenem krajj1’ ker okolnost, kje je družina, ob premestitvi na prošnjo ne prid® v poštev. (D. m. f. L. 14./6. 1922, št. III. F. K. 1/128.)
Ce uslužbenec v prošnji ni navedel kraja, kamor želi biti premeščen, mu ne pritičejo selilne pristojbine.
5'‘ Kazensko se more premestiti le poduradnik finančne kontrole in tudi ta samo, če napravlja zmede, prepire ali e? ni složen s tovariši v službi. (Člen 77. t. 11. in čl. 81. t. 2.,w
Poduradnikani finančne kontrole pripada za selitev vse, kar je predpisano za neukazno osobje, ozi-r°ma za druge državne poduradnike. (Čl. 53. zak.)
Poduradniku finančne kontrole, ki se seli po nalogu oblastva iz kasarne v drugo hišo v istem kraju ali obratno (iz druge hiše v kasarno), se povrnejo stroški za prevoz stvari in pohištva po dejanskih izdatkih/’7
Pri novih postavitvah (ko vstopa organ prvič službo) in pri povratku v službo (reaktiviranju) gre državnemu uslužbencu povračilo selilnih stroškov
kraja stanovanja do kraja, kamor je postavljen. ICl. 53. zak.)
hoda onim, ki so izstopili iz službe finančne kon-tr°le ali so bili iz te službe odpuščeni zaradi tega, da °dsiužijo vojaški rok, pa se po tem roku najkesneje v 30 dneh osebno prijavijo na službo, pritičejo selilne pristojbine samo od sedeža pristojnega oblastnega 'nspektorata finančne kontrole, pri katerem so se pSebno prijavili na službo, do sedeža oddelka finan-cne kontrole, v katerega so postavljeni. (Čl. 31. prav.)
*
Uradnikom in drugim uslužbencem, ki se pre-
•■'•acdjo iz enega Kraja v arugega, pripaaajo iz ur-/avne blagajne povračila stroškov po uredbi št. D. j/; 96.000/1920. (Prvi odstavek uredbe št. D. R. 96.000/1920.)
/ Po tej uredbi pritičejo državnemu uslužbencu Gradniku in poduradniku) ob premestitvi zanj in za
lil,, ' Ob inkaseriiiraiiju in ekskaserniranju ne pritičejo se-v"6 PHstojbine po uredbi št. D. R. 96.000/1920, temveč le po-aulc> dejanskih stroškov za prevoz stvari in pohištva.
$tm ■	selitvi iz enega nadstropja v kasarni v drugo nad-
biii e- trakt v isti hiši se ne priznavajo niti selilne pristoj-e niti povračilo stroškov za prenos pohištva.
rodbinske člane,34 * * * 38 ki se ž njim selijo'0 te-le pristojbine:
a)	osebna in rodbinska dnevnica;
b)	železniška (parobrodna) voznina;
c)	dovoznina;
č) kilometrina;
d)	prenočnina za prtljago;
e)	prtljažnina;
f)	povračilo stroškov za prevoz pohištva.
Med rodbinske člane, za katere ima državni uslužbenec pravico do selilnih pristojbin, se štejejo:
a)	poročena žena;
b)	zakonski otroci, pastorki in adoptirani otroci, in sicer:*,0
> ) moški redno do polnoletnosti (dovršenega 21. leta) izjemoma pa tudi polnoletni, cc so še dijaki ali pa če so nesposobni za delo;
/0 deklice do možitve;
oboji pa le, ako stalno žive pri roditeljih in se selu0 z njimi;
c)	roditelji, bratje in sestre ter ded in babica, ako stalno žive s premeščenim uslužbencem in ako jih izključno ta vzdržuje ter se selijo z njim. ,
34 Za služabnike (deklo itd.) ne pritiče povračilo strošk0 •
‘,u Oženjenemu uslužbencu, ki pusti ob premestitvi sVg_
rodbino v kraju, ležečem med starim in novim službenim sj'" dežem, se priznavajo selilne pristojbine za njegovo osebo “ novega službenega sedeža, za družino pa le do tam, do Kie se je selila. Analogno je s stroški za prevoz pohištva.
',0 Legitimirani otroci sicer niso navedeni posebe, dar ni dvoma, da imajo pravico do pristojbin enako kaK zakonski otroci.
Pravice do pristojbin pa nima nezakonski otrok uslužne čeve žene, ker se tak otrok ne smatra za pastorka.
B.	Dnevnica.
1. Osebna dnevnica.
Državnemu uslužbencu pripada, dokler je na se-'Hveni poti, velika polna dnevnica po tabeli št. 1 uredbe št. D. R. 96.000/1920. (22.) v Za prvih 15 dni potovanja pritiče velika povišana polna dnevnica, za nadaljnje dneve potovanja Da velika normalna polna dnevnica. (3.)
Višina dnevnic za uradnike je navedena na strani 22., a višina dnevnic za poduradnike na stra-ui 32. te zbirke.
Cas za dnevnico se računi pri uradnikih in pod-
uradnikih od ure odhoda iz prejšnjeea službenega ^raja do ure prihoda v novi službeni kraj tako, ka-s°r je določeno za potovanja uradnikov. (Gl. str. 23.)
2. Rodbinska dnevnica.
Državnemu uslužbencu, ki se seli z rodbino, pri-Dada poleg osebne dnevnice tudi še rodbinska dnev-uica.
Rodbinska dnevnica znaša za vsakega rodbin-^«ega člana, ki se seli, 25 % osebne dnevnice premeščenega uslužbenca. (22.)
C.	Železniška (parobrodna) voznina.
Za osebni prevoz po železnici ali s parnikom fe državnemu uslužbencu ob selitvi ista vozovnica, Kakršna mu gre ob službenih potovanjih. (Glej stran 24.)
Za vožnjo rodbinskih članov, pripada uslužbencu 'ozovnica istega razreda, ki gre njemu samemu.
Vse ugodnosti (znižane in brezplačne voznine) Se morajo upoštevati in označiti v računu. Kdor
tega ne stori, mora državni blagajni povrniti škodo ter se kaznuje po predpisih kazenskega zakonika.
Ob selitvi ima državni nameščenec“1 pravico uporabljati vse vlake razun eskpresnih. (25.)
Organom finančne kontrole ne pritiče ob selitvi brezplačna vožnja.1'
C. Dovoznina.
Ob selitvi se plačuje državnemu nameščencu ista dovoznina, kakor ob službenih potovanjih.“1
V	krajih, kjer je tarifa, se plača dovoznina P°, veljavni tarifi, vpoštevajoč vse rodbinske člane, ki se selijo."'
V	krajih, kjer ni tarife, se plača dovoznina kakor ob službenih potovanjih (po točki 14. uredbe št. D-R. 96.000), samo, da se morajo računi ti tri osebe na en voz.“1 (26.)
D. Kilometrina.
Državnemu uslužbencu, ki se seli brez rodbittp’ pripada za osebni prevoz kilometrina, kakršna Je določena za službena potovanja po točki 6. uredbe št. D. R. 96.000/1920.
V točki 25. uredbe št. D. R. 96.000/1920 stoji tu „državni uradnik“, vendar z ozirom na točko 13. iste uredu, ni dvoma, da je ta izraz mišljen v širšem pomenu, t. j. „držav nameščenec“.
112 Glej stran 70.	.jjj
e3 Ob selitvi imajo pravico do dovoznine tudi poduradi'1 finančne kontrole.
M Ljubljanska in Mariborska tarifa: V 4 sedežni e" vprežni voz se sprejmejo 4 odrasle osebe. Dva otroka od 1 “ 10 let štejeta za eno odraslo osebo, otroci pod 1 letom Pa ne štejejo.	0
65 Za eno do tri osebe gre dovoznina enkrat (7.50 Din 1 ^ dnevi in 12.50 Din po noči), za 4 do 6 oseeb dvakrat, za i 110 trikrat itd.
A
V Sloveniji pritiče torej uradniku po 2 Din 50 p a poduradniku po 2 Din za vsak kilometer.
Državnemu uslužbencu, ki se seli z rodbino, ne Pripada kilometrina, temveč povračilo dejanskih Proškov za prevoz njega samega in rodbine.
Za vsake tri osebe pripada en voz.011
Za dokaz plačane voznine mora predložiti pravilen račun (pobotnico) o izdatkih za vožnjo in potrdilo občinskega predstojništva, iz katerega je raz-yidna povprečna višina voznin (fijakarin) v dotičnem kraju.
Kilometrina ne pripada niti za uslužbenca sa-ft^&a niti za rodbino, ako so se uporabila za prevoz °seb državna ali samoupravna prevozna sredstva.
če pa državni uslužbenec za uporabo državnih aü samoupravnih prevoznih sredstev plača voznino, se mu dejansko plačana voznina povrne.07 (9. in 24.)
E.	Prenosnina za ročno prtljago.
Za vnos in iznos ročne prtljage se plačuje ob selitvi prenosnina v isti izmeri kakor za službena Potovanja (po točki 18. uredbe št. D. R. 96.000/1920).68
- (27.)
F.	Prtljažnina.
v Ne glede na to, koliko časa traja potovanje, gre državnemu nameščencu ob selitvi povračilo plačane
j m Kdor ima le dvojico rodbinskih članov, nima pravice do veh voz. Če bi jih pa vendarle uporabil, se mu povrnejo vozni roškj le za en voz.
1^.,	17 Kdor se vozi na vozu s pohištvom, nima pravice do
°metrinc, ker se mu povrnejo izdatki za prevoz pohištva. ü Prenosnina za ročno prtljago pritiče ob selitvi tudi pod-ö ;ionikom finančne kontrole, ker je v točki 27. uredbe št. D. • -hj.000/1920 citirana le točka 18. iste uredbe, ne pa tudi
i°>'i9., ki По prtljago.
izjemlje neukazno osobje od prenosnine za roč-
.
prtljažnine za prevoz večje ročne prtljage do naj-večje teže:6"
a)	če se seli uslužbenec sam: 50 kg;
b)	če se seli z rodbino: za uslužbenca samega 50 kg, za vsakega rodbinskega člana (ki se seli) še po 25 kg, toda tako, da teža vse prtljage ne sme
presezati 150 kg.
Prtljažnina se povrača po službenih tarifah prometnih postaj. (27.)
G. Stroški za prevoz pohištva.
Ob selitvi pripada državnemu uslužbencu povračilo dejanskih stroškov za nakladanje, razkladanje in prevoz njegovih stvari (pohištva itd.) od stanovanja do postaje in obratno (s postaje do stanovanja), odnosno, če se ne seli z železnico, iz kraja v kraj.
Izdatki se morajo gibati v okviru neizogibne potrebe.70 (28.)
1. Stroški za nakladanje, razkladanje in prevoz stvari od stanovanja do železniške (parobrodne) po* staje in obratno se povrnejo po pravilnih računih (pobotnicah) o izdatkih.71
Onemu, ki pošlje svoje stvari kot prtljago, se povrne prtljažnina le do one teže, ki mu po številu rodbinskih članov pripada. Za ostalo težo se mu plačana prtlja-žnina povrne le v znesku, ki bi ga moral plačati, da je oddal to težo kot tovorno blago.
70	Ta določba je zelo važna, ker se s pozivom nanjo črtajo stroški za prevoz stvari, katerih prevažanje ni bilo neob' hodno potrebno n. pr. drva, velike količine živeža, živina itd-
71	Povodom stavljenega vprašanja: ali in v kateri meri se pri selitvenih računih prizna izdatek za zavojni in vkladni (рП' kovni) materijal, je izdalo min. fin. dne 16./6. 1921 pod št. <'• R. 82.601 sledeče objasnilo:

Pobotnicam se mora priložiti potrdilo pristojnega občinskega predstojništva o povprečni višini teli stroškov v dotičnem kraju. (28.)
2.	Voznina za transport pohištva po železnici ali s parnikom se plačuje iz državne blagajne no predloženem tovornem listu.
Povzetje ob ekspediciji stvari se ne plačuje. (30.)
Voznina se plačuje po tarifi za tovorno (in ne za brzovozno) blago ali pa po tarifi za selitveni prevoz pohištva.7- (31.)
Ako se za selitev uporabi pohištveni voz, mora biti na tovornem listu zapisana lastna teža tega voza in voznina, ki se je plačala zanj.
Pri sestavi računa se voznina za pohištveni voz ne sme postavljati v račun, ker se ne priznava.
Enako se tudi najemnina za pohištveni voz ne Plačuje iz državne blagajne. (32.)
3.	Kjer se ne more iz kraja v kraj uporabiti za Prevoz stvari železnica ali parnik, ali če je selitev mešana, se mora računom o izdatkih za prevoz po-
Po točki 28. uredbe št. D. K. 96.000/1920 pripada držav-Hernii uslužbencu za izvršeno selitev povračilo za zavijanje in 'kladanje (pakovanje), razvijanje in izkladanje (razpakovanje) ter za prevoz stvari od stanovanja do postaje in obratno po dejanskih stroških.
Vsekako se mora pri zavijanju in vkladanju (pakovanju) vzeti v račun tudi zavojni iu vkladni materija); no to zgolj v '°ni meri, kolikor je ta materijal, ki ostane v lasti polagalca fačuna, vsled rabe pri selitvi izgubil na nabavni vrednosti. *o okolnost mora predstojnik dotičnega oblastva (urada, organa) presoditi, ustanoviti in jo izrečno povdariti v klavzuli, s katero on tak račun overi. (D. m. f. L. 5./7. 1921, št. 1543/V.) ~~ (V potrdilu se mora navesti, koliko je vkladni material (de-:ske, s katerimi je bilo obito pohištvo, itd.) po uporabi še vreden.)
V tovornem listu se morajo prevažane stvari izrečno °značiti kot „selitveno blago“, ker plača tako blago voznino Po nižji tarifi.
hištva priložiti po pristojnem okrajnem Rlavarstvu overjeno potrdilo izhodne občine, ki vsebuje te-lć podatke:
a)	kolika cena je bila za prevoz dogovorjena;
b)	koliko voz se je za prevoz rabilo;
c)	kolika je bila teža prevažanih stvari v kilogramih ;
č) kolika je povprečna cena za prevoz enake količine stvari v dotičnem kraju.
Ako se teža ne da opredeliti natanko, ker ni mer, se mora oceniti približno.
Dohodna občina mora na potrdilu izhodne občine overiti, da se je označena količina blaga resnično tudi pripeljala.
Ce se ugotovi, da so navedbe v potrdilu neresnične, so dotične osebe odgovorne po določilih kazenskega zakonika.
Pri mešanih potovanjih, t. j. ako uslužbenec prevaža stvari z vozom samo na enem delu pota, potem pa po železnici ali s parnikom do kraja, kamor se seli, se potrdilo dohodne občine, oziroma one občine, v kateri naj se stvari nalože na vlak ali na parnik, ne zahteva, ker služi tedaj za dokazilo o količini prevoženih stvari tovorni list. (29.)
IIL DEL.
Izplačevanje potnih in selilnih pristojbin.
A.	Predujem.
Na račun potnih in selilnih pristojbin sme dr' žavni uslužbenec pred potovanjem ali po izvršenem potovanju vzeti po približujem proračunu predujem

(akontacijo) do največ dveh tretjin (%) skupne vsote.73 (37.)
Organom finančne kontrole dovoljuje predujme na selilne in potne pristojbine oblastni inspektorat finančne kontrole. (Cl. 17. t. 9. prav.)
73 Oni, ki želi, da se mu dovoli predujem na selilne (potne) Pristojbine, mora vložiti posebno prošnjo, ki mora vsebovati:
a)	datum in številko naredbe, s katero je bila selitev (potovanje) odrejena:
b)	kam se seli (potuje);
c)	ali se seli sam ali z rodbino in s koliko člani;
č) koliki bodo predvideni selilni (potni) stroški.
O selilnih (potnih stroških se mora napraviti podroben
Proračun. Na pr.:
Železniška voznina za_____oseb iz_____v......	.....Din
Wljaznina za _____ kg	.....Din
Železniška voznina za pohištvo (____kg)	.....Din
-^troški za vkladanje pohištva	.....Din
'"revoz pohištva iz ___ v .... in iz_____v ..... ........Din
Kilometrina iz ... v ...	.....Din
Dovoznina v______	—.......Din
dnevnice za_____dni	.....Din
Skupaj .....Din
Prošnje za predujem morajo biti overjene po šefu oblast-J'3, kateremu je prosilec prideljen, in pristojni naredbodavce toblastni inspektorat) je dolžan v vsakem primeru pred odo-Ontvijo predujma sestaviti približni predračun, o selilnih (pot-П|о) pristojbinah.
j Prošnje se morajo vlagati tako pravočasno, da se more .Plačanje predujma izvršiti še pred selitvijo (pred nastopom ‘Užbenega potovanja).
Predujmi se nakažejo potom poštnočekovnega zavoda na aslov oblastva (sreske uprave, oddelka), pri katerem prosilec , ^predložitvi prošnje službuje. Ako prosilec želi, da se mu na-j ‘lZe Predujem kam drugam, mora to v prošnji izrečno navesti 1 Primerno utemeljiti.
, Kolikor se ne izda posebno obvestilo o dovolitvi predujma ',]Pr- sreskim upravnikom), se zabeleži številka in datum navili -v kPPžnem izvlečku poštnočekovnega zavoda. To šte-nav'-'-6 trc^a zahelcžiti, ker se mora v računu o pristojbinah

B.	Računi o pristojbinah.
1. Računi o trošninah, nočninah itd.
Račun o trošninah (odškodninah za hrano), nočninah (odškodninah za prenočevanje), odškodninah za sodelovanje pri odkupu duhana in dnevnicah za nadomeščanje (substitucijo) predlaga oddelek finančne kontrole koncem vsakega meseca pristojnemu sreskemu upravniku.
Sreski upravnik preizkusi račune, jih overi, pristavi po potrebi nanje svoje pripombe in jih najke-sneje do 10. dne prihodnjega meseca predloži oblastnemu inspektoratu finančne kontrole. (Čl. 31. prav.)
Sreskim upravam in oddelkom finančne kontrole nakazane predujme na selilne (potne) pristojbine vpišejo ti v svoj blagajniški dnevnik in šele na to jih izplačajo upravičencem proti lastnoročni potrditvi prejema v blagajniškem dnevniku samem.
Ako se je nakazal predujem na selilne pristojbine na račun tujih kreditov (n. pr. ob premestitvi organov finančne kontrole v drug oblastni inspektorat) mora prejemnik ob prevzemu nakazanega zneska izdati kolka prosto pobotnico, ki se glusl
n. pr.: „Pobotnica čez ___ Din, z besedami ............D|n’
kateri znesek sem podpisani na podstavi naredbe oblastnega inšpektorata finančne kontrole v Ljubljani kot predujem na selilne pristojbine ob premestitvi iz ___ v .... danes potom
poštnočekovnega zavoda od delegacije ministrstva financ v Ljubljani resnično prejel. —^ V...... dne...... 192.. —.Pod-
pis. (Ime, priimek in čin.)“
Predujmi se vknjižijo takoj v breme budžetne partije (P?" zicije) in ob enem se do definitivnega obračuna evidcncirajo pri računovodstvu. Ob izplačilih na tuje kredite se pošlje P°' hotnica onemu oblastvu, pri katerega blagajni se bo likvidiral in izplačal selilni račun prejemnika predujma. (Glej: g- d. d- .r-16./2. 1921, št. D. K. 20.297: d. m. i. L. 24./3. 1921, št. 594/V. " g. d. d. r. 8./4. 1921, št. D. R. 45.849: d. m. f. L. 19./4. 1921. st. 952IX.).	_	..
Prošnje državnih uslužbencev za predujem na selilne a potne pristojbine niso zavezane taksi. G. d. p. d. 17./7. ly- ’ št. 23.532.
Oblastni inspektorat finančne kontrole v Ljubljani je izdal dne 23.7l. 1923 pod št. 853 glede računov o trošninah, nočninah itd. to-le naredbo:
1.	Tiskovina skladna št. 52 — predpisana z naredbo generalne direkcije posrednih davkov z dne 8./10. 1921, št. 15.796
—	je namenjena le za zaračunavanje:74
a)	trošnin (čl. 49. zak.),
b)	nočnin (čl. 50. zak.),
c)	odškodnine za sodelovanje pri odkupu duhana (čl. 51. zak.) in
č) dnevnic za nadomeščanje, t. j. substitucije (čl. 58. zak.).
2.	Tiskovina skl. št. 52. F. K. je urejena tako, da zadostuje ena pola za 11 poduradnikov, vendar se, če je na oddelku Več nego 10 poduradnikov, katerim pripadajo v dotičnem mesecu trošnina, nočnina itd., vzameta dve poli, ker mora biti na koncu računa prostor za potrdilo sreske uprave. Ravnotako se vzamejo, če je več nego 21 poduradnikov, 3 pole itd.
Če se vzame več pol, se pole na levem robu razgrnjene Pole sešijejo, ali, kar je še bolje — zlepijo.
3.	Pri vpisovanju trošnin, nočnin itd. v račun se postavi v rubriki onega dne, ko se je trošnina, nočnina, dnevnica itd. zaslužila, pokončna črta. Pri tem se mora seveda paziti da se postavi črta ne le v pravo vertikalno (pokončno) temveč tudi v pravo vodoravno rubriko, t. j. da se ne zaračuna n. pr. mesto trošnine ä 3 Din, nočnina ä 2 Din 50 p itd.
Nočnina se vpiše vedno onega dne, ko se je prenočeva-nie pričelo.
Koncem meseca se vse črtice v vsaki posamezni vodoravni rubriki seštejejo in njih število se z zneskom dotične trošnine, nočftine itd. pomnoži (8 trošnin ä 1.50 Din znaša 12 Din itd.).
Število in vsota trošnin, nočnin in odškodnin za odkupovanje duhana se vpiše v rubriko „Odškodnina", število in vsota dnevnic pa v rubriko „Dnevnica“.
Zneska, navedena v rubrikah „Odškodnina" in „Dnevnica“ Se končno seštejeta in v predzadnjo rubriko vpišeta.
4.	Pravilno zaračunanje odškodnin in dnevnic potrdi vsak Posamezni poduradnik z lastnoročnim podpisom v zadnji rub-
'ki računa. S tem poda izjavo, da z zaračunbo soglaša.
-	'4 Brodnina (mostnina) naj se zaračunava v računu skl. t' p2- na ta način, da se adaptira zanjo rubrika „odškodnina a odkupovanje duhana“ ali pa rubrika „dnevnica".
5.	Račun se predloži sreski upravi obenem z dnevnikom do 3. dne prihodnjega meseca — toda pod posebno poslovno številko.
6.	Sreska uprava primerja račun z dnevnikom in službenimi nalogi ter pristavi, čim se je o pravilnosti računa prepričala, na račun vsakega posameznega oddelka to-le klavzulo: „Preizkušeno! Z dnevnikom in službenimi nalogi enako in soglasno našel. Za odškodnine in dnevnice so dani vsi predpisani pogoji. Služba je bila potrebna in poraba časa primerna.76
Sreska uprava finančne kontrole v N. dne.............../....192..
Pečat.	Podpis:
Klavzula se postavi vedno na levi polovici razgrnjene pole, desna polovica ostane prazna za adjustiranje pri računovodstvu delegacije ministrstva financ.
7.	Preizkušene račune predložijo sreske uprave obenem z dnevniki — toda pod posebno poslovno številko — najkasneje do 10. dne nastopnega meseca oblastnemu inspektoratu finančne kontrole.
Računi morajo biti ločeno od dnevnika skupaj zvezani-Ako je vse v redu, poročilo lahko izostane. V tem primeru se zabeleži številka vložnega zapisnika sreske uprave kar na prvem računu.
8.	Računi se preizkusijo pri oblastnem inspektoratu le poskusno (tu in tam), zato nosijo sreski upravniki vso moralno in materijalno odgovornost za pravilno preizkušnjo predloženih računov.
2. Mesečni računi o potninah.
Računi (troškovnik!) uradnikov finančne kontrole, ki ne prejemajo povprečnine za hrano, in računi (troškovniki) poduradnikov finančne kontrole o potnih pristojbinah za potovanja izvun službenega okoliša se morajo predložiti istotako kakor računi o trošninah, nočninah itd.- koncem vsakega meseca pristojni sreski upravi in od te najkesneje do 10. dne
76 Ako se zaračuna brodnina (mostnina), se mora klavzula izpopolniti še z besedami: „Prevoz (prehod čez most) je bil P°' treben. Zaračunani znesek odgovarja določeni tarifi za brod (most).“
J
prihodnjega meseca oblastnemu inspektoratu finančne kontrole.7“ (Čl. 31. prav.)
3.	Računi o selilnih pristojbinah in pričninah. Račun o selilnih pristojbinah kakor tudi račun (troškovnik) o pristojbinah za potovanje k sodišču
(člen 52. zak.) se mora predložiti najkasneje v 30 dneh77 po opravljenem potovanju prvemu starejši-ni, ki ga nemudoma pošlje po pristojni poti oblastnemu inspektoratu finačne kontrole.78 (Čl. 31. prav.)
4.	Vsebina potnega troškovnika in seliluega računa.
Račun (troškovnik) o potnih ali selilnih pristojbinah mora imeti te-le podatke:
a)	ime, priimek in čin predložitelja računa,7“
b)	dan, mesec in leto (datum računa);
7i Potni troškovnik! se predlagajo koncem vsakega meseca ob enem z dnevniki za dotični mesec. Izvzeti so le potni troškovniki o pričninah, ki se predlagajo kakor selilni računi tekom 30 dni po izvršenem potovanju.
, Glede teh računov je izdal oblastni inspektorat finačne kontrole v Ljubljani dne 23./1. 1923 pod št. 853 to-le navodilo: Za vse potne pristojbine razun trošnin, nočnin, odškodnine za sodelovanje pri odkupu duhana in dnevnic za nadomešča-nle se predlagajo posebni računi.
v. Za te račune se more vporabiti tiskovina za potni tro-skovnik ali pa dosedaj v rabi stoječa tiskovina za račune o troš-n|nah itd. (skl. št. 454.), kolikor je teh tiskovin še kaj v zalogi.
Ce takih tiskovin ni v zalogi, se napiše račun na navad-kcm papirju po obrazcu za potne troškovnike (ki se dobijo l?ri Kospodarskem uradu delegacije ministrstva financ pod skl. *t- 22) ali pa na tiskovini za selilne pristojbine, ki se primerno
adaptira.
77 Glej stran 65.
,	.' Selilni računi in potni troškovnik! o pričninah se pred-
jt8a!0 brez posebnega poročila. (Glej: D. m. f. L. I2./2. 1920, 'V. 625.) — (Poslovna številka sresko uprave se pri-
stavi
na zadnji strani pole v levem kotu zgoraj.)
izv -n Vsak organ sestavi svoj lasten troškovnik, četudi je ‘sn potovanje skupno z drugim organom.
c)	cilj potovanja (kam in v kakšen namen se je potovalo n. pr. selitev, pričanje) in po čigavem nalogu se je potovanje vršilo (dan, mesec in leto ter številka naredbe);
č) točno označbo časa, ki ga je polagatelj računa prebil na potovanju, kakor tudi dan in uro odhoda, povratka ali dohoda;
d)	vsako vrsto pristojbine ločeno in označeno z vsemi potrebnimi podatki in potrdili;8"
e)	označbo zneska, že prejetega na račun potnih ali selilnih stroškov, v koliki vsoti, pri kateri blagajni in ob potovanjih v inozemstvo tudi v katerem denarju;
f)	označbo vseh ugodnosti, ki jih je imel polagatelj računa pri vozilih (ako si stroške za vozila zaračuna).* 81
5.	Priloge potnih troškovnikov in selilnih računov.
Računu je treba priložiti predpisana dokazila* selilnemu računu povrh tega še potni list,82 83 a računu o pristojbinah za potovanje k sodišču potrdilo s°' dišča, iz katerega se vidi, kolika vsota je bila kot
"n Glej obrazec na strani 79.	'	.,
81	Predložitelj računa mora onemu, ki overja račun (in ce treba tudi pristojnemu računovodstvu) pokazati dovolilo za vozno ugodnost (dopuštenje za povlaščenu vožnju)“, da vidi ali je on ukoristil znižano voznino na potovanju, za katero predlaga račun.
Ako jo je ukoristil, pa postavi v račun popolno voznino, se zoper njega takoj ukrenejo potrebne odredbe zaradi uradn zlorabe (prevare), analogno členu 39. uredbe št. D. 96.000/1920. (Čl. 30. a pravilnika za računovodstvene odseke. — Ur. 1. št. 106/326 ex 1922.)
82	Glej o. i. f. k. L. ЗО./б. 1923, št. 8000.
83	Kot potrdila se morajo priložiti:
a)	za dovoznino, kadar se seli tudi družina: pobotnica plačani voznini (fijakarini), če ne postojijo vozne (fijakarsku tarife;

dnevnica in voznina prisojena, ali pa da ni bila prisojena.“3 (Člen 31. prav.)
b)	za prtljažnino: potrdilo železniške postaje o dejansko Plačani prtljažnim;
c)	za stroške za prevoz pohištva; pobotnice voznikov in, že se je rabila železnica, tudi tovorni list;
č) za kilometrino: uradna potrdila o razdaljah;
d)	za parobrodno voznino: potrdilo parobrodne postaje o Plačani voznini.
Sreski upravniki morajo potnim troškovnikom priložiti tudi potne načrte, odobrene od oblastnega inspektorata.
Potrdil ni treba prilagati:
a)	za dnevnico;
b)	za dovoznino, razen kadar se seli tudi družina, pa ne Postoje v dotičnem kraju fijakarske tarife;
c)	za železniško voznino;
č) za prenosnino za ročno prtljago na kolodvorih.
Pobotnice, s katerimi se izkažejo stroški ob selitvi, morajo obsezati:
1.	vsoto, ki se je izplačala, napisano s številkami in besedami;
2.	za kaj se je vsota plačala (n. pr.: „za prevoz pohištva lz A. v B.“ ali „za vožnjo na kolodvor v A.“);
. 3. podpis prejemnikov s točno označbo poklica in stano-Vališča (to mora biti pisano s tinto, le pri pobotnicah čez malenkostne zneske n. pr. za prevoz prtljage, se računovodstvo zadovolji tudi s pobotnico, podpisano s tintnim svinčnikom);
4.	kraj izdaje pobotnice in datum (dan, mesec in leto);
5.	predpisano in zadostno takso po zakonu o taksah (redno /i% prejete vsote).
Kolek na pobotnicah mora biti prepisan in ne naknadno na pobotnico prilepljen.
Za železniško voznino redoma ni treba prilagati potrdil o '''-sini voznine, vendar je priporočljivo, da se tako potrdilo Ih noži, ako se je uporabljala proga izven Slovenije, na vsak način se pa mora priložiti potrdilo o plačani voznini, če se je iporabila tranzitna proga G. Radgona — Št. lij.
Potrdila o železniški voznini in prtljažnim se morajo po haredbi o. i. f. k. L. 31./1. 1923, št. 1057 zahtevati takoj pri °^aim, kjer so se vozni listki kupili ali prtljaga oddala. Želez-lske postaje so po § 14. I. dela „tarife potnikov, prtljage itd.“ avezane, da izdajo taka potrdila.
6.	Odgovornost za pravilnost računa.
Oni, ki predloži račun, je materialno in kazensko odgovoren za popolno pravilnost predloženega računa in resničnost listin.M (Čl. 31. prav.)
7.	Overjanje potnih in selilnih računov.
Potne in sclilne račune poduradnikov in podrejenih uradnikov finančne kontrole overja pristojni sreski upravnik, račune ostalih uradnikov pa oblastni inspektorat finančne kontrole.“5 (Čl. 31. prav.)
Pri uporabi železniške proge Gor. Radgona—Št. Ш se mora v potrdilu navesti tudi datum vožnje, ker se višina voznine ravna po kurzni vrednosti avstrijske krone. To potrdilo se mora torej glasiti: „Voznina ... razreda za progo Gornja Radgona—Št. lij je dne .../... 192.. znašala ________ Din .. P-
H' Člen 39. uredbe št. D. R. 96.000/1920 se glasi:
„Za popolno pravilnost predloženega računa in za res* ničnost listin je tisti, ki predlaga račun, odgovoren materialno in kazensko.“
(Polagatelj računa odgovarja za resničnost listin in ^a pravilnost vpisov glede vršenja službenih opravil, uporabe prometnih sredstev, smeri (poti) itd., ne odgovarja pa za pravilnost zaračumb (višine dnevnice in drugih pripadnin), ker je ugotovitev posameznih pristojbin stvar računovodstva.)
RS Predstojniki morajo preden predlože troškovnike računovodstvu, podpisati običajno klavzulo, da se je potovanje izvršilo po nalogu in da je bil za to porabljeni čas primeren-
Dalje morajo predstojniki na selilnih računih navesti j klavzuli tudi, ali je bil uslužbenec začasno (substitutorično) ai trajno premeščen, odnosno (pri posameznih potovanjih) za.č: se je potovanje vršilo (kolikor ni to že iz nadpisa troškovniK razvidno).
Končno morajo predstojniki skrbeti:
1.	da upravičenec izpolni vse stolpiče potnega troškov-
nika ali selilnega računa (izvzemši seveda stolpiča „Ugotovljeno");	,i
2.	da priloži vsa potrebna dokazila (potrdila cr razdalja
itd.);
8.	Zamuditev roka.
Kdor ne izroči potnega ali selilnega računa v predpisanem roku in se ne bi mogel izpričati z zadostnimi razlogi,» izgubi pravico do povračila selitvenih, odnosno potnih stroškov; ako pa je vzel na račun teh stroškov izvestcn znesek akontacije (potni predujem), se mu vzeta vsota odtegne od prve prihodnje plače.8'5 (Ć1. 31. prav.)
9.	Obrazci za račune.
Obrazce za vse račune predpiše generalna direkcija posrednih davkov.87 (Cl. 31. prav.)
3.	da priloži selilnemu računu potrdilo občinskesa pred-&tojništva (policijskega oblastva), kdaj se je upravičenčeva družina preselila, iz koliko članov obstoja in koliko so stari otroci. (D. m. f. L. 6./8. 1919, št. 4104/pr.) — (Pri organih finančne kontrole se potrdi prihod družine na potnem listu samem, zato more to potrdilo izostati.)
,	^ Za državne uslužbence vobče veljajo v tem oziru do-
ločbe členov 36. in 36. a uredbe št. D. R. 96.000/1920.
člen 36. se glasi:
..Državni uslužbenec mora takoj, najkesneje pa v 30 dneh ho povratku v kraj stalnega službovanja (če potuje službeno), odnosno v 30 dneh po prihodu v kraj, kamor je premeščen (če ^ predložiti račun o potnih stroškili. Ako je na račun teh Proškov vzel predujem, pa v gornjem roku ne predloži računa o Potnih stroških, se mu prejeti predujem odtegne od prve Prihodnje plače.“
člen 36. a (uvrščen z min. nar. 30./11. 1922, št. D. R.
56.364. — Ur. 1. št. 142/442 ex 1922) se glasi: če г"^5е türiatve p() ure(Jbi št. D. R. 96.000/1920 zastarajo z sest mesecev od dne, ko se je potovanje izvršilo.“ j. . 4' Doslej sta predpisana z naredbo g. d. p. d. 8./10. 1921, 52/p obrazec za račun o trošninah, nočninah itd. (skl. št. tro*pK-nn °.brazec za selilni račun (skl. št. 53/F. K.) Za potne snovnike še ni predpisati poseben obrazec.
C.	Izplačanje pristojbin.
Oblastni inspektorat finančne kontrole pošlje predložene račune računovodstvu delegacije ministrstva financ v pregled (adjustiranje), po izvršenem pregledu pa izda nalog za izplačilo iz otvorjenega kredita.88 (Čl. 17., L., točka 9. prav.)
Račun se mora izplačati najkesneje v enem mesecu; drugače je dotični uradnik disciplinarno odgovoren. (Čl. 31. prav.)
Ako je dvignil organ na račun potnih ali selilnih stroškov večjo vsoto, nego znaša njegov račun, mu odtegne računovodstvo ali takoj ali pa od prve pri' hodnje njegove plače in vseh doklad (vso) razliko.
88 Računi o trošninah, nočninah itd., in potni troškovnik! sc pošiljajo računovodstvu za vse sreske uprave skupaj, -se' lilni računi in računi o pričninah pa v vsakem primeru posebe.
8” Morebitni prevžitek na predujmu se iztirja, ako se no poravna tekom 8 dni izza poziva (vpogleda v odobreni račun/ po členu 131. zakona o državnem računovodstvu.	,
Isto velja za predujem sam, ako se ni pravočasno predložil račun. (D. m. f. L. 24./3. 1923, št. 594/V.)	( „
Člen 131. zakona v državnem računovodstvu (Ur. 1. 91 -yu ex 1922.) se glasi:
„Začasni izdatki se smejo učinjati samo na podstavi zakonskih predpisov, na račun potnih in selitvenih stroškov n na račun honorarjev, strogo v mejah pravice do prejemanj; * kakor tudi v onih primerih, kjer to minister financ izrečno i pismeno dovoli.	.,j
Državni uradniki in uslužbenci, ki so začasno potegni denar iz državne blagajne po prvem odstavku tega člena, ni ' rajo v najkrajšem izvršiti obračun z državno blagajno; druga so disciplinarno odgovorni ministru financ.
Presežek, potegnjen na račun potnih ali potnih in nih stroškov ali honorarja, se takoj odtegne od plače, ^011^ rarja ali pokojnine dotičnega uradnika. V vsakem nasprotne primeru odgovarja blagajnik za povračilo škode In discip narno ministru financ.“
/

(Ćl. 30. a. pravilnika za računovodstvene odseke. Ur. I. 19/59 ex 1921 in 106/326 ex 1922.)
Glede izplačevanja trošnin, nočnin itd., zaračunanih v skupnem računu (skl. št. 52.), je izdal oblastni inspektorat finančne kontrole v Ljubljani dne 23./1. 1923 pod št. 853 te-le odredbe:
„9. Izplačilo pristoječili odškodnin in dnevnic se izvrši potom poštnočekovnega zavoda v Ljubljani. Računi se vrnejo oddelku na vpogled le, če ni bil račun v redu, sicer pa se pridržijo pri računovodstvu delegacije ministrstva financ.
Da morejo nakazane zneske pravilno razdeliti, zabele-žujejo oddelki, kolik znesek ie bil zaračunan za vsakega posameznega poduradnika.
Na vpogled poslane adjustirane račune o trošninah, nočninah itd. vračajo oddelki — enako kakor selilne račune — neposredno računovodstvu delegacije ministrstva financ.
10. Trošnine, nočnine itd. se nakažejo vedno onemu oddelku, pri katerem so bile zaračunane, zato pošljejo oddelki, ki Prejmejo odškodnine ali dnevnice za medtem premeščenega Poduradnika, denar v poštnine prostem pismu novemu oddelku.“
(Podobno se izplačujejo selilne in potne pristojbine. Razlika ie le ta, da se nakažejo s posebnimi troškovnik! zaračunane Pristojbine redoma oddelku (sreski upravi), kjer upravičenec v času izplačila službuje in da se mu v primeru, da se po-*aže razlika med zaračunanim in adjustiranim zneskom, pošlje račun (troškovnik) na vpogled in podpis.
Na vpogled poslane troškovnike in račune vračajo oddelki neposredno in brez vsakega posebnega dopisa računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani.
Ako misli upravičenec, da so se mu pristojbine napačno odmerile, se more proti odobritvi računa pritožiti. Taka pri-mžba se mora predložiti — taksirana z 10 Din — v službenem Potu oblastnemu inspektoratu. Priložiti se ji mora adjustirani troškovnik (račun), proti kateremu je naperjena.
. Toda ako gre za očividno pomoto (n. pr. pomota pri seštevanju), ni treba vlagati pritožbe, temveč upravičenec pri-Potnni na troškovniku samem, še preden ga vrne računovod-stvu, katero napako ie odkril. Take opozoritve niso zavezane nksi. Pomotoma premalo izplačane pristojbine izplača računovodstvo naknadno.
, Selilne in potne pristojbine, izplačane po posameznih troŠ-ovnikih, se vpisujejo v blagajniški dnevnik sreske uprave ali
oddelka, trošnine. nočnine itd., izplačane po skupnem računu, pa se ne vpisujejo, ker vodijo oddelki za te pripadnine itak posebno beležnico.)1"'
Č. Oprostitve glede taks, davkov in rubežni.
Potne in selilne pristojbine so po pripombi 1-post. 33. taksne tarife oproščene plaćanja takse za pobotnice.
Ravnotako se te pristojbine po § 168. drž. zak. št. 220 ex 1896 ne vpoštevajo pri odmeri osebne dohodnine.
Potne in selilne pristojbine se ne morejo zarubiti, pač pa se smejo po čl. 73. zak. pobrati administrativnim potom v kritje državnih terjatev.
I
"° Glej o. i. f. k. L. 30.'6. 1923, št. 8000.
DODATEK.
I. Potne pristojbine ob potovanju v inozemstvo.
Državnim uslužbencem, ki potujejo v inozemstvo po službenem poslu, pripada za opravljanje poslov izvun kraja njih rednega službovanja povračilo v obliki dnevnice.
Višino dnevnice odreja na predlog resortnega ministra za vsak primer posebe, še preden se potovanje prične, minister financ.
Dnevnica se odreja za potovanja v državo z zdravo valuto (franki, lire itd.) v denarju države, v katero je treba potovati, za potovanja v države z manj vredno valuto pa v dinarjih.
V računih za potovanja te vrste se morajo izkazati stroški v denarju države, v kateri in preko katere se je potovanje vršilo. Tuje denarne vrste se morajo izplačevati po teh raču-nih v dinarjih po zadnjem borznem kurzu za čas, prebit v inozemstvu.
Če je dotični uslužbenec na račun tega potovanja Vzel več, nego mu je po računu priznano, mora presežek vrniti državni blagajni v istem denarju, v katerem je prejel akontacijo (predujem), ali pa v dinarjih po borznem burzu na dan
■zplačila.
Pravico do pristojbin (povračil) in velikost potnih in voznih stroškov za to potovanje ocenja po predloženih raču-n|li ter odloča o tem minister financ.1 (44.)
Uslužbenci, zaposleni v inozemstvu pri državnih napra-.V;di začasnega značaja, kakor tudi uslužbenci, ki se pošiljajo v inozemstvo, da izvrše izvesten državni posel, nimajo pravice uo dnevnice in povračila potnih in voznih stroškov za svoje n>dbine, če jih jemljejo s seboj. (Čl. 44. a.2)
„i,	'	Prvotno	besedilo	člena 44. uredbe št. D. R. 96.00Ü ie bilo zatne-
'X 1922 '"’Cdbo D- R- l56-364 7- dne 30./И. 1922. — Ur I. št. 142/442
(nr , 2 ,Ta, č|ei! ie bil uvrščen z min. nar. 30./1I. 1922, št. O. R. 156.364. 'Ur- 1. 142/442 ex 1922.)
II.	Brezplačna vožnja po železnici in z ladjo.
Organi finančne kontrole smejo, kadar opravljajo službo,” brezplačno uporabljati državne in privatne železnice in ladje, (čl. 234. fin. zak. za 1922/23.)
Z ozirom na ta člen je g. d. p. d. v sporazumu s prometnim ministrstvom z naredbo z dne 8./10. 1922, št. 24.610 glede uporabe vlakov in ladij odredila:1
1.	Organi (uradniki in poduradniki) finančne kontrole smejo v službi (v okolišu in izvun okoliša lastnega področja) — pa naj si vršijo službo v uniformi ali v civilni obleki — brezplačno uporabljati potniške vlake, izjemoma, in to samo v neodložljivo nujnih slučajih, tudi brzovlake, tovorne vlake in Orlentekspres.’’
Uradniki finančne kontrole VI., Vil. in Vlil. činovnega razreda (inspektor finančne kontrole 1. in II. razreda in pod-inspektor) imajo pravico uporabljati 1. razred, uradniki finančne kontrole IX. in X. činovnega razreda (komisar finančne kontrole I. in II. razreda) imajo pravico uporabljati II. razred, vsi poduradniki pa III. razred.
Na ladji (brodu) imajo uradniki pravico do vožnje v !• razredu, poduradniki pa do vožnje v II. razredu.
Pravico do sedežev v potniških in brzih vlakih ter na ladjah imajo organi finančne kontrole le v slučaju, ako so prazni sedeži. Zavzete sedeže morajo odstopiti potnikom, ki so plačali vozovnice, kakor hitro v yozu (ladji) ni več praznih sedežev.
Pri tovornih vlakih potujejo .organi finančne kontrole \ službenem vozu (vozu za vlakovodjo). Zabranjeno je voziti se pri tovornih vlakih na zavori.	.
2.	Organ finančne kontrole, ki se seli ali ki spremlja ob transportu denarja ali drugih vrednosti uradnika, nima pravice do brezplačnega prevoza z železnico ali ladjo.
* Pravica do brezplačne vožnje po železnici priliče tudi onim l,u J uradnikom — Kusom, ki opravljajo pri sreskih upravah posle referenta ruskih zadevah, kadar potujejo zaradi obiskovanja Rusov, ker se snj*1, to potovanje za službeni posel. (G. d. p. d. 22.13. 1923, št. 9088; o. i. f-11./4. 1923, št. 3904.)
4 Po naredbi x. d. p. d. 8./10. 1922, št. 24.610 se je ravnati izz* 1. februarja 1923. (O. i. f. k. L. I0./I. 1923, št. .331.)
6 Organi finančne kontrole, ki potujejo z železnico brezplačno, pravice do brezplačnega prevoza prtljage. (Kabinet min. fin. 20.HO. * - * št. 6439; min. saobraćaja 29./9. 1922, št. 22.259; o. i. f. k. L. 8.-11- i	’
št. 17/395.) — (Mišljena je tu seveda le ona prtljaga, za katero morajo železniških predpisih vsi potniki plačati prtljažnino.)

3.	Za nezRode, ki bi sc utegnile pripetiti na vožnji s tovornim vlakom, povračuje železniška uprava škodo samo v slučaju, ako ona sama ali njeni organi izrecno zahtevajo, naj se organ finančne kontrole zbog spremljanja ali pregleda carini zavezanega blaga vozi s tovornim vlakom.
Istotako ne prevzame finančna uprava za nezgode, ki bi se utegnile pripetiti na potovanju po železnici ali z ladjo, nobenih drugih obveznosti razen onih, ki so določene v zakonu o pokojnini organov finančne kontrole.
A. Za brezplačno vožnjo po železnici (z ladjo) služi legitimacija, overjena od železniških oblastev (ministrstva saobraćaja ali oblastnih ravnateljstev), in objava.
Kot legitimacija služi uradna legitimacija s fotografijo (obrazec št. 50. prav).“ Kjer še ni tiskovin za legitimacijo ali če na njej ni fotografije, se smejo uporabljati tudi pisane legitimacije (na navadnem papirju) brez fotografije.
Sreske uprave finančne kontrole morajo takoj poslati legitimacije s seznamom neposredno pristojnemu železniškemu oblastvu, da pritisne na nje svoj pečat in jih nato vrne sreski upravi.
One sreske uprave finančne kontrole, ki nimajo svojega Pečata, denejo na legitimacijo pečat kakega finančnega oblastva v njih kraju (finančnega okrajnega ravnateljstva, davčnega urada ali carinarnice).
Objava za uradnike (obrazec št. 1.) je tiskana na celi Poli, objava za poduradnike pa na polovici pole (na obeh
straneh).* *
Objave za uradnike izdaja pristojni oblastni inspektorat tmančne kontrole za vsak mesec posebe7 in praviloma samo
I 6 Vsak poduradnik finančne kontrole mora v svrho izstavitve uradne .“yUnmeije po čl. 25. prav. predložiti najkesneje do konca meseca februarja fm svo)° fotourafiio v službeni obleki pristojni sreski upravi. Ta naj vse °tOKrafije /.bere in z izkazom, sestavljenim v 2 izvodih, najkesneje do
• marca 1923 predloži oblastnemu inspektoratu. (O. i. f. k. 29./1. 1923, 1120.)
2.. f ^er 50 za brezplačno uporabo železnice prepisane legitimacije s foto-siafijo za vse organe, naj tudi uradniki finančne kontrole predložijo svoje ■oiograjije. (O. i. 1. k. L. 16./2. 1923, št. 1632.)
e,	' Srcskim upravnikom finančne kontrole v Ložu, pri Sv. Lenartu v
unr	^°-г‘ ^11 v ®^°hi Loki se objave ne izdajajo mesečno, ker ti sreski
konfV"''<' redoma ne pridejo v položaj, da bi uporabljali železnico. Ker pa i2jnCno ni izključeno, da morajo oni vendarle kdaj .eleznico uporabiti, se v y tudi njim po ena objava, v kateri pa ni vpisan mesec, za katerega naj
ђј,. . č-e se dogodi, da mora eden ali drugi izmed teh upravnikov upora-zivoге ezn‘c0> vpiše sam mesec v objavo, uporabo objave pa sporoči s po-i-.,um n;l to naredbo oblastnemu inspektoratu, nakar se mu izda nova ob-(O. i. f. k. L. 11./4. 1923, št. 3904.)
za železniške (brodarske) proge v okolišu službenega področja dotičnega uradnika, odnosno do bližnje postaje izven tega okoliša.
Ako bi imetnik objave moral, bodisi po zapovedi pristojnega oblastva, bodisi v interesu službe potovati po drugi progi, ki v objavi ni označena, sme tudi na tej progi potovati brezplačno, vendar mora o tem takoj (v službenem potu) obvestiti oblastni inšpektorat finančne kontrole.8 9
Rubrike: zaporedna številka, dan in ura odhoda, odhodno in namembno postajo ter vrsto vlaka (ladje) izpolni imetnik objave sam pred potovanjem.
Uporabljene objave se prilagajo koncem meseca dnevniku, odnosno potnemu troškovniku, neuporabljene pa se predložijo s posebnim poročilom oblastnemu inspektoratu finančne kontrole, kjer se pred komisijo uničijo.
Poduradnikom se predpisuje vožnja po železnici (z ladjo) v službenem nalogu, razen tega dobijo še objavo.
V objavi se mora vpisati: čin, ime in priimek podurad-nika, dan in ura odhoda, številka službenega naloga in odhoda ter namembna postaja, ako pa se mora izjemoma uporabiti brzovlak, Orientekspres ali tovorni vlak, tudi vrsta vlaka.“
Vsako potovanje overi starejšina oddelka (namestnik) v določeni rubriki s podpisom in pečatom.
Patrulji, ki opravlja službo v bližini železniške proge a se ji ni predpisala uporaba železnice, izroči starejšina oddelka neizpopolnjeno objavo, opremljeno s podpisom in pečatom. Ako bi ta patrulja morala iz važnih razlogov (n. pr. pogon, za tihotapcem itd.) izjemoma uporabiti vlak (ladjo), izpolni sama potrebne rubrike objave in službenega naloga.
Oddelkom, ki nimajo svojega pečata, opremi objave že
8	Proge, ki se smejo uporabiti, so navedene le v uradniških objavah, zato velja o prijavljanju potovanj preko ргок. navedenih v objavi, le za organe, ki dobivajo uradniške objave. (O. i. f. k. L. 11./4. 1923, št. 3904.)
V poročlih o porabi objave za železniško vožnjo po drugih progah*. nego so v objavi navedene^ in v poročilih sreskih upravnikov v Ložu, pri Sv. Lenartu v Sl. g. in v Škofji Loki o porabi objave mora biti vedno navedeno, v kateri službeni namen se je železnica uporabila, da se more ugotoviti, ali je bila dotična vožnja opravičena ali ne. (O. i. f. k. L. 11.4. 1923, št. 3904.)
Ako potuje uradnik finančne kontrole po progi, za katero njegova objava ne velja, mora železniško osobje vsak tak slučaj naznaniti obratneimi ravnateljstvu juž. žel., oddelek III/2. (Obratno ravn. j. ž. L. 4./2. 1923, št. 917/111. — Komerc. pril. št. 7.)
9	V poduradniških objavah ni nobene omejitve glede uporabe prog iz-vnn službenega okoliša. Zato ni treba predlagati nobenega poročila oblastnemu inspektoratu, ako uporabi poduradnik objavo za vožnjo po železnic» izvun službenega okoliša. (O. i. f. k. L. 11./4. 1923, št. 3904.)
v naprej pristojna sreska uprava s svojini pečatom ali s pečatom kakega finančnega oblastva na njenem sedežu.
Tekom meseca porabljene objave predloži oddelek do 5. dne nastopnega meseca pristojni sreski upravi, ta pa potrdi na prejemnici, priloženi objavam, prejem objav in vrne prejemnico oddelku.
Organom finančne kontrole, ki nimajo prilike, da bi uporabljali železnico, se ne izdaja objava.10
5.	Organ finančne kontrole mora vsakokrat pred odhodom pokazati natančno izpolnjeno objavo potniški blagajnici ali, ako bi to ne bilo mogoče (n. pr. na postajališčih), vlakovodji (komandantu ladje), da jo ti v določeni rubriki opremijo s postajnim ali svojim žigom.
Nežigosana objava ne velja za brezplačno vožnjo.
6.	Železniško (ladijsko) osobje je za časa vožnje upravičeno pregledati objavo in legitimacijo,- pri poduradnikih pa poleg teh tudi še službeni nalog, toda slednjega samo v toliko, da se prepriča, da-li objava soglaša s službenim nalogom glede dneva potovanja, odhodne in namembne postaje in vrste vlaka.
Železniško (ladijsko) osobje sme celo zahtevati, da se mu preda objava, vendar mora v tem slučaju izdati reverz (potrdilo).
7.	Organ finančne kontrole, pri katerem se ugotovi, da se je neupravičeno brezplačno vozil po železnici (z ladjo), mora naknadno plačati voznino, poleg tega se pa disciplinarno kaznuje (z odpustom iz službe).11
S. O tiskovinah za objave se vodi račun (tiskovine so strogo zaračunljive). O objavah za uradnike vodi račun ob-
10	Sreske uprave izdajo po eno podiiradnlško objavo za brezplačno vožnjo po železnici (polovico pole) tudi onim oddelkom finančne kontrole, ki redoma ne uporabljajo železnice, da se morejo tudi poduradniki teh oddelkov poslužiti brezplačne železniške vožnje, kadar potujejo po službenih poslih izvun njih okoliša (n. pr. spremljanje bolnega poduradnika v bolnico, prevoz državnega inventarja itd.).
V te objave se ne vpiše mesec, za katerega naj veljajo, v naprej, temveč šele takrat, ko se imajo uporabiti.
Porabo objave mora oddelek takoj sporočiti nadrejeni sreski upravi, da pošlje novo tiskovino za objavo. V poročilu mora oddelek vedno navesti, v kateri službeni namen se je železnica rabila, da more sreska uprava ugotoviti, ali je bila dotična vožnja opravičena ali ne.
Ako se v enem mesecu uporabi železnica dvakrat, se uporabi obakrat t ena in ista objava, a uporaba se naznani sreski upravi vsakokrat posebe.
Porabljena objava se predloži koncem meseca z dnevnikom pristojni sreski upravi, kakor je predpisano za oddelke, ki redoma uporabljajo železnico. (O. i. f. k. L. 30.'6. 1923, št. 7830.)
11	Člen 7G. t. 4. zak.
lastni inspektorat, o objavah za poduradnike pa sreski upravnik.1’
Račun o objavah za uradnike se zaključuje vsake 3 mesece (vsako četrtletje) in ima te-le rubrike:
I.	Prejem:
1.	Zaporedna številka:
2.	dan mesec in leto:
3.	datum in številka protilista;
4.	število pol.
11. Izdaja:
1.	Zaporedna številka;
2.	dan in mesec in leto:
3.	uradnika finančne kontrole:
a)	čin,
b)	ime in priimek,
c)	službeni kraj;
4.	število pol;
5.	datum in številka vložneKa zapisnika:
6.	pripombe.
Račun o objavah za poduradnike zaključejejo oddelki koncem vsakega meseca.
Ta račun ima sledeče rubrike:
I.	Prejem: Rubrike 1. do 4. kakor v računu o objavah za uradnike.
II.	Izdaja:
1.	Dan, mesec in leto;
2.	število kosov (polovic pol);
3.	pripomba.
Izdatek se vpiše, ko Se objava izpolni (tiskovina začne uporabljati), odnosno koncem meseca.
Starejšine finančne kontrole so zavezani, da se ob vsakem nadziranju prepričajo o točnem vodenju teh računov in posebno, ali število objav soglaša s številom po računu.
9.	Ako se organi finančne kontrole (v uniformi ali v civilni obleki) izkažejo z uradno legitimacijo, jim je v vsakem času dovoljen prehod in zadržavanje v onih postajnih prosto-rih, ki so sicer za občinstvo zaprti.
1! Objave za poduradnike naj sreske uprave naročajo pri oblastnem inspektoratu vedno le po celih lesah, a navedejo pri tem tudi še število kosov (20 kosov v eni lesi). — (O. i. f. k. L. II.'I. 1923, št. 3904.)
Tiskovine za poduradnlške obiave (skl. št. 56.) se naročajo s posebnimi pobotnicami in protilisti, ker se vodi za nje poseben račun. Naročite se morajo predlasati obenem z naročbami za druse tiskovine ob določenih rokih (10./3., 10./6., 10./9. in 10./12.). — O. i. f. k. 30./6. 1923. št. 6610.)
Po železniški progi in mostovih, ki niso predani javnemu prometu, smejo hoditi organi finančne kontrole izjemoma le tedaj, ako bi se sicer ne moglo odkriti ali preprečiti tihotapljenje ali kak drug prestopek. Ako je za prehod preko železniških mostov potrebno posebno dovoljenje, naprosi oddelek finančne kontrole pri pristojnem oblastvu, da izda tako dovoljenje vsakemu posameznemu organu finančne kontrole, da bi se mogel v danem slučaju izkazati.
10.	Organi finančne kontrole morajo biti — kar je tudi v njihovem lastnem interesu — kadar vršijo službo na železnici, čim opreznejši, vedeti morajo natančno, na katerih progah (tračnicah) in ob katerem času vozijo vlaki in slušati morajo' železniško osobje, kadar jih to opozori na nevarnost.
11.	in 12...................................................
13. Vse dosedanje naredbe glede vožnje organov finančne kontrole po železnici (z ladjo) so razveljavljene.13 (O. i. f. k. L. 10./1. 1923, št. 331.)
III.	Vozne ugodnosti na državnih železnicah in ladjah.
Po „pravilniku o vozni ugodnosti na državnih železnicah in ladjah“, razglašenem v Uradnem listu št. 147/339 ex 1921, imajo pravico do vozne ugodnosti s 50% popustom redne tarife trikrat na leto poleg drugih:
a)	vsi aktivni In upokojeni državni uradniki, poduradnlki
in sluge;
b)	upokojenke in otroci umrlih uradnikov1’ in upokojencev s stalno letno plačo ali pokojnino;
c)	rodbinski člani državnih uradnikov, poduradnikov in slug, če imajo ti najmanj 3 leta stalne in neprestane službe.
Med rodbinske člane se štejejo samo žena In otroci.
Za otroke se smatrajo:
a)	rodni nedoletni sinovi (do 21. leta);
b)	odrastli rodni sinovi, ako so na višjih šolah, do dovršenega 25. leta starosti;
c)	rodne neporočene hčere (poljubne starosti).
,s Temporerne karte, ki so še v rokah posameznih organov finančne kontrole, se morajo takoj predložiti oblastnemu inspektoratu finančne kontrole. (O. i. f. k. L. 7./3. 1923. št. 2075.)
Naredba zagrebške železniške direkcije z dne 25./6. 1923, št. 14.717/11. 1923, priobčena v komercijalni prilogi pod št. 124., ki zadeva kreditiranje voznine, ne velja za brezplačno vožnjo organov finančne kontrole po železnici ob službenih potovanjih. (O. i. f. k. 7./7. 1923, št. 8086.)
14 Beseda „uradnik“ je mišljena tu v širšem pomenu, toliko kot državni nameščenec.
Pastorki in adoptiranci imajo iste pravice, kakor rodni sinovi in hčere.
Otroci imajo pravico do vozne ugodnosti samo, ako žive skupno z roditelji in ako nimajo samostojne službe, ki jih vzdržuje.14 15
Višji uradniki in njih rodbine imajo pravico do vseh treh razredov.1"
Nižji uradniki in zvaničniki ter njih rodbine imajo pravica
za drugi in tretji razred.
Poduradniki in sluge ter njih rodbine pa imajo pravicd samo za tretji razred. (Cl. 1.)
Naštete ugodnosti veljajo za brze, osebne in mešane vlake. (Čl. 3.)
Vozna ugodnost se more uživati samo na podstavi predpisanih legitimacij, ki jih izdajajo one železniške oblastne direkcije, v katerih območju živi dotična oseba.
Zaradi izdaje teh legitimacij se obračajo uslužbenci na svoje neposredno nadrejene urade ter prilagajo prošnji17 18 * svojo najnovejšo iotograiijo 10И cm dolgo in (>'Л cm široko.1"
Spredaj na primernem mestu fotografije se mora lastnik podpisati.
Uradni šef (sreski upravnik, starejšina oddelka) sestavlja seznamek vseh prijav v dveh izvodih. V njem mora označiti ime, priimek, poklic in plačo vsakega prijavljenega uslužbenca (rodbinskega člana) in vozni razred, ki mu pristoja.11'
Ta seznamek mora uradni šef nato overiti s svojim podpisom in uradnim pečatom.
Uradni šef je disciplinarno orgovoren za resničnost se-znamka.
Seznamku je treba priložiti vse fotografije prosilcev in povračilo stroškov za sestavo legitimacij.
14 Za otroke pod 10 leti so legitimacije brez pomena, ker imajo ti
otroci ic itak za 50% znižano voznino.
u Za „višje uradnike“ se smatrajo uradniki, ki imajo 5000 ali ved dinarjev letne plače, za „nižje uradnike" pa uradniki, ki imajo manj nego 5000 Din plače.
17	Ako sc sestavi pismena prošnja, ni ta vloga zavezana taksi. Zadostuje pa že ustna prijava pri neposrednem starejšini.
18	Fotografija mora biti iz nainovejšc dobe, čisla in pritrjena na kartonu. Na nji ne sme biti nikakršen žig. (D. m. f. L. 3(4/11. 1921, št. 4087/pr.)
Da ne nastane kaka pomota glede vposlanih fotografij, je priporočljivo, da se na hrbtu kartona, na katerem ie slika prilepljena, še napišen značaj (čin) in bivališče organa ali člana družine. (F. o. r. L. 5./I2. 1921, št. 47/155.)
18 Pri rodbinskih članih se mora navesti, v kakšnem razmerju so na-pram reflektantu (žena, nedoleten sin, odrasel sin — diiak na ... šoli, neporočena hči, pastork, adoptiranec).
Denar, oba izvoda seznarnka in fotografije pošlje urad oblastnim železniškim direkcijam po pošti poštnine prosto.20
Ko direkcije prejmejo seznamke s fotografijami in denarjem, sestavijo legitimacije ter žigosajo s suhim žigom legitimacijo in fotografijo, ki jo pritrdijo na platnice.
Izgotovljene legitimacije se pošljejo istotako po pošti dotičnim uradom v izročitev. (Čl. 4.)
Legitimacija velja samo za ono koledarsko leto, v katerem je bila izdana. Za prihodnje leto se mora njena veljavnost podaljšati v vsakem letu, kolikor še^ veljajo pogoji, na katere se opira pravica do vozne ugodnosti.21 (Čl. 5.)
Legitimacija ima te-lc podatke:
a)	na sprednji strani:
1.	redno številko legitimacije;
2.	rok, do katerega velja legitimacija;
3.	ime lastnikovo in njegov priimek;
4.	poklic;
5.	upravičenost do 50% nega popusta na vožnji in označbo voznega razreda, za katerega velja/ta popust;
6.	dan in kraj izdaje legitimacije:
7.	suhi žig direkcije, ki je izdala legitimacijo:
8.	podpis (faksimile) direktorjev in
9.	svojeročni podpis lastnikov;	j
b)	na nahrbtni strani morajo biti natisnjena navodila za uporabo legitmacije.
Ta navodila slovelo:
Splošni predpisi:
1.	Ta legitimacija velja samo za osebo, v njej označeno, in za čas onega koledarskega leta, v katerem je bila izdana, odnosno za katero se je podaljšala.
2.	Lastnik mora podpisati legitimacijo s tinto na sliki (fotografiji) in na označenem mestu v legitimaciji. Drugače ne velja.
Legitimacija sc mora pokazati ob prejemanju vozovnic pri blagajni, ki potrdi z žigom, da se je posameznih ugodnosti potovanja uporabilo le toliko, da število dovoljenih potovanj še ni prekoračeno. Tudi med vožnjo se mora legitimacija pokazati vlakovnemu osebju, pri kontroli pa kontrolnemu osebju. Razen tega se mora pokazati vselej, kadarkoli se zahteva.
Vlakovni revizor ima vsak čas pravico zahtevati, da mora lastnik legitimaci e ponoviti svoj podpis.
20 Sreske uprave in oddelki predlaga5© seznamke prosilcev za nove legitimacije v službenem potu oblastnemu inspektoratu. Za vsako legitimacijo je treba priložiti po 2 Din v gotovini, odnosno poslati denar po poštni nakaznici. (O. i. f. k. L. 25./4. 1923, št. 4812 in d. m. f. L. 30./11. 1921, št.
Koncem vsakega leta morajo sreske uprave legitimacije aktivnih organov finančne kontrole zbrati in z imenikom, sestavljenim v 2 izvodih (z indigovim papirjem) po abecednem redu priimkov, do 15. januarja nastopnega leta predložiti oblastnemu inšpektoratu finančne kontrole.
Upokojenci predložijo svoje legitimacije v svrho podaljšave veljavnosti neposredno računovodstvu delegacije ministrstva financ v Ljubljani, da jih to pošlje ravnateljstvu državnih železnic v Zagrebu — odsek za izdajanje kart. (O. i. f. k. L. 25./4. 1923, št. 5873.)
3.	Ako bi lastnik izgubil legitimacijo, mora to takoj prijaviti železniški direkciji.
4.	One legitimacije, ki niso v vseh delih izpolnjee po predpisu ali so podaljšane ali izgotovljene nepopolnoma, nadalje one, ki so samovoljno popravljene (ime ali poklic), morajo železniške blagajne, odnosno vlakovni revizorji izreči za neveljavne, poleg tega pa o tem poročati nadrejeni direkciji.
Vsaka zloraba legitimacije, zlasti če jo uporabi druga neupravičena oseba, ima razen drugih eventualnih zakonitih posledic vsekakor tudi to posledico, da se legitimaci a takoj odvzame in da se z dotično osebo postopa po predpisih železniškega pravilnika, kakor bi se bila zalotila v vlaku brez pravilne vozovnice. Razen tega izgubi lastnik vselej pravico do vozne ugodnosti.
Onim uslužbencem, ki so z izpremembo službe izgubili pravico do ugodnosti, se morajo legitimacije odvzeti, da se uničijo. Da se to izvrši, je uradni šef disciplinarno odgovoren.2" (Cl. 4.)
52 Vsa oblastva morajo voditi natančen zaznamek uslužbencev, katerim so izdane legitimacije za ugodnostno vožnjo po državnih železnicah in ladjah.
V	tem zaznamku mora biti za vsakega uslužbenca dotičnega oblastva navedena številka legitimacije, dan izdanja in razred, za katerega velja.
V	primeru, da uslužbenec na kakršenkoli način izstopi iz aktivne državne službe, se mu mora še pred razrešitvijo službe odvzeti legitimacija in takoj odposlati pristojni oblastni železniški direkciji, da jo ta uniči.
Ako se pripeti, da bi se kojemu uslužbencu, ki je izstopil iz državne službe ali je pobegnil, legitimacija ne mogla odvzeti, mora dotično oblastvo najhitreje obvestiti pristojno oblastno železniško direkcijo in ji sporočiti številko legitimacije in dan izdanja, da more direkcija to legitimacijo razveljaviti in o tem svoje organe obvestiti.
Vsi starejšine morajo to obveznost najnatančnejše izvršiti, ker so za opuščeno izvršitev disciplinarno odgovorni. (Min. saobračaja 13./1. 1923, št. 1292; kabinet min. fin. 17./1. 1923. št. 27.; o. i. f. k. L. 7.12. 1923, št. 1269.)
Zaznamek uslužbencev, katerim so izdane legitimacije za ugodnostno vožnjo po državnih železnicah in ladjah, ki ga vodijo oddelki finančne kontrole, ima te-lc rubrike: 1. zaporedna številka; 2. datum in številka legitimacije; 3. razred; 4. popust cene (50%); 5. ime in čin lastnika legitimacije. (O. i. f. k. L. 7.12. 1923, št. 1269.)
IV. Obrazec za potni troškovnik.
Potni troškovnik
o potovanjih komisarja finančne kontrole I. razr. Frana Starič v Lukovem v mesecu juniju 1923.
((Rubrika „Izdani ukaz" ostane prazna, ker gre tu za redna potovanja, izjava o železniški legitimaciji se prečrta, ker se voznina itak ne zaračuni.j
l.i..
2./.,
З.Ј.,
4.;.,

6.'.,
7./.,
R.I.,
9./„
10., 1.
II. .
14,/ti., 4 h Potovanje z železnico iz Lukovega čez Dolgo
selo v Dol:
dovozpina v Lukovem.......................... —	12.50
vnos prtljage v Lukovem	.......	—	2.50
'	prenos prtljage v Dolgem	selu...... —	2.50
iznos prtljage v Dolu................. —	2.50
8 h	dovoznina v Dolu...................... —	7.50
,,	8 h Nadziranje oddelka f. k. Dol nato potovanje
preko Bukovega v Hrastovo:
10 h	kilometrina (4.5 + 13.6 =)...........18.1	—
15./R., 7 h Hišna preiskava v Hrastovem, nato potovanje preko Mlačeva v Hudo brezno:
kilometrina (4.8-f-6.6=).............11.4	—
»	42 h Potovanje z železnico iz Hudega brezna v
Slivno (izven političnega okraja): vnos prtljage v Hudem breznu	.....	—	2.50
iznos prtljag? v Slivnem.............. _	2.50
„	13 h Potovanje iz Slivnega v Kolovrat:
kilometrina .................................19.8	__
16/6., 8 h Dohodarstvena preiskava v Kolovratu.
Hrib, tam hišna preiskava in povratek 13 h Potovanje iz Kolovrata preko Gobna na nazal v Kolovrat (izven političnega
okraja):
kilometrina (2.5-(-3.2 + 3.2	+ 2.5 =)	. . 11.4	—
17./6., 7 h Potovanje z železnico iz Kolovrata v Klanec (v lastnem političnem okraju):
vnos prtljage v Kolovratu....................... _	2.50
iznos prtljage v Klancu......................... _	2.50
dovoznina v Klancu.............................. _	7.50
i, 9h	Nadziranje oddelka f. k. Klanec.
„	16h	Potovanje z železnico iz Klanca
v Lukovo:
18 h	dovoznina v Klancu.............................. —	7.50
vnos prtljage v Klancu.......................... _	2.50
iznos prtljage v Lukovem........................ _	2.50
dovoznina v Lukovem............................. —	7.50
Kilometrina skupaj........................... 60.7	=	150,—
Dnevnice: dve veliki in dve	mali ....	—	110.—
Skupaj.................. 325,—
Odštevši prejeti predujem.................. 200,—
ostane izplačljivo.................125,—
Lukovo, dne 30. junija 1923.

Fran Starič, komisar II. r.
Stran 20: Prvih devet vrstic naj se prelepi s tem le besedilom:
Velike dnevnice se delijo z ozirom na trajanje službenega opravila v
a)	zvišane in
b)	normalne.
Pri malih dnevnicah ni te razdelitve, nego so samo normalne dnevnice. (3.)
(Izpremenjeno z odločbo ministrskega sveta z dne 1. X. 1923 št. D. R. 121. 400; — Ur. 1. št. 95/323. ex 1923.)
Stran 21: Prvih dvanajst vrstic naj se prelepi s tem le besedilom:
Zvišane (velike) dnevnice pripadajo za prvih IS dni potovanja.
Normalne (velike) dnevnice pripadajo za vsak dan potovanja po preteku ISdnevnega roka, določenega za zvišane dnevnice. (4.)
(Izpremenjeno z odločbo ministrskega sveta z dne 1./10. 1923 št. D. R. 121. 400; — Ur. 1. št. 95./323. ex 1923.)
V	pripombi 14. naj se črta: v prvi vrstici besedi „in 4.“, v 7. vrstici besedi „dokler ne“, cela 8. in 9. vrstica, v 10. vrstici vse do besed „ves čas“, ter v 11. vrstici besedi „skrčena dnevnica“.
V	17. vrstici iste pripombe naj se besedi „polnih normalnih“ zamenjata z besedo „zvišanih“.
V	zadnjem odstavku pripombe 14. naj se črta besedilo od „To pojasnilo“ do „skrčena mala dnevnica“.
Stran 32: Prvih 20 vrstic naj se prelepi z besedilom:
a)	velika dnevnica:
zvišana.............................45	Din
normalna............................35	„
b)	mala dnevnica.......................25	,,
Dnevnice so izza 1. oktobra 1923 v vsej kraljevini enake.
(Izpremenjeno z odločbo ministrskega sveta z dne 1./10 1923 št. D. R. 121.400; — Ur. L št 95./323. ex 1923.)
Stran 36: Peta do osma vrstica naj se prelepijo z besedilom :
uredbi št. D. R. 96.000/1920 izza 1. oktobra 1923 ob potovanjih v vsej kraljevini enako po 4 Din za vsak kilometer.
(Glej Odi. min. sveta 1./10. 1923 št. D. R. 121.400; — Ur. 1. št. 95./323.)
Stran 52: V pripombi 65. naj se popravi znesek „7 Din 50 p“ na „30 Din“, a znesek „12 Din 50 p“ na „60 Din“.
Stran 22: Besedilo nad črto naj se od 2. vrstice dalje zamenja s tem le besedilom:
D.	R. 96.000/1920 in znašajo po sklepu ministrskega sveta z dne 1. oktobra 1923 št. D. R. 121, 400; (Ur. 1. št. 95./323.) izza tega dne v dinarjih:
Velika dnevnica	Mala
zvišana	normalna	dnevnica
a)	Uradniki	s plačo
od 5000 do 7000 Din in v
IV.	do	VIL čin.	razredu15	75	65	50
b)	Uradniki s plačo pod 5000 Din in v VIII.
do	XI.	razredu	....	65	50	45
(V tabeli 1. uredbe št. D. R. 96.000/1920 so uslužbenci do nadaljnje odredbe še razdeljeni po predpisih, ki so veljali pred razglasitvijo zakona o civilnih uradnikih in ostalih državnih uslužbencih z dne 31. julija 1923.)
Dnevnice so v celi kraljevini enake in ni torej več delitve med dnevnicami za potovanja po ozemlju Srbije in Črne gore in dnevnicami za potovanja v ostalih pokrajinah. (Tab. 1.)
Stran 26: Druga do peta vrstica naj se prelepijo '—r-taSTdHrnnr-
podnevi: 30 dinarjev;
ponoči:	60 dinarjev.
Dovoznina je izza 1. oktobra 1923 v vsej kraljevini enaka.
(Izpremenjeno z D. R. 121. 400. ex 1923. — Uradni list št. 95./323.)
Stran 53: Prvi dve vrstici naj se prelepita z besedilom:
Uradniku pritiče torej v vsej kraljevini po 6 Din, a poduradniku po 4 Din za vsak kilometer.
Stran 66: Zadnje 3 vrstice nad črto in prvi dve vrstici na strani 67 naj se prelepijo z besedilom:
stroškov večjo vsoto, nego mu pripada, mu odtegne računovodstvo prevžitek od 50% osnovne in položajne plače, dokler pa ni preveden, od 50% vseh njegovih službenih prejemkov.®9
(Čl. 30. a. prav. za računovod. odseke. Ur. list 19./59. ex 1921, 1062326. ex 1922 in 93./318. ex 1923.)
Stran 65: Za besedilom člena 36. v pripombi 86. naj se pristavi: „Glej stran 66.“
Dostavki.
K strani 8:
1 a) Organu finančne kontrole, ki je prosil za upokojitev, ne pripadajo za potovanje k zdravniški preiskavi v svrho ugotovitve prosilčevega zdravstvenega stanja nikake pristojbine.
, (G. d. p. d. 3./8. 1923 št. 21.031; o. i. f. k. L. 14./9. 1923 št. 9542.)
Stran 27: Prve štiri vrstice naj se prelepijo z besedilom:
Kilometrina znaša izza 1. oktobra 1923 v celi kraljevini po 6 Din za vsak kilometer. (6.)
(Izpremenjeno z odločbo ministrskega sveta z dne 1./10. '923 št. D. R. 121. 400; — Ur. 1. št. 95./323. ex 1923.)
K strani 17:
7. a) Za potovanja v svrho polaganja izpita za višji čin ne pripadajo poduradnikom finančne kontrole nikake pristojbine.
(G. d. p. d. 16/9. 1923 št. 22.808; o. i. f. k. L. 5./10. 1923 št. 11.954.)
Stran 30: Prve štiri vrstice naj se prelepijo z besedilom:
Prenosnina za ročno prtljago znaša izza 1. oktobra v vsej kraljevini po 5 Din za vsak vnos in vsak iznos prtljage.
(Izpremenjeno z D. R. 121.400/1923; Ur. I. št. 95./323.)
Stran 31: Zadnji dve vrstici naj se črtata!
K strani 41:
49 a) Poduradnikom finančne kontrole, ki vršijo službo pri štetju in cenitvi duhana, pripada do nadaljnje odredbe odškodnina za sodelovanje pri odkupu duhana'dnevno po 25 Din mesto 1 Din 20 p, predvidenih v členu 51. zakona, in povrh tega eventualno še trošnina in nočnina.
Odškodnino za sodelovanje pri odkupu duhana izplača uprava državnih monopolov v Beogradu na podstavi posebnih seznamov, ki jih sestavijo sreske uprave za vse organe, ki so vršili službo pri štetju, cenitvi ali merjenju duhana, skupaj.
(Glej: Uprava drž. monopolov 25./7. 1923 št. 7851 in 3./8. 1923 št. 8030; o. i. f. k. L. 14./9. 1923 št. 10.272.)
NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIENICA
00000471522



NARODNA IN UNIVERZITETNA KNJIŽNICA

'.
. .







#/•
•л;Ј