UTRIP OBČINE LUKOVICA mm INFORMATIVNO ZABAVNI ČASOPIS UHnik 2-št. 3 sušeč (marec) 2000 IZDAJA OBČINA LUKOVICA v nakladi /55« izvodov. MePZ Šentviški zvon vabi na revijo Pevskih zborov »Šentvidov Slovenije« Prireditev bo v športni dvorani RCU v Lukovici v soboto, 15. aprila 2000, ob 19. uri Bliža se praznik, ko žena in mož praznujeta svojo ljubezen MATERINSKI DAN Praznik, ko se bodo ob materi scšli tisti, ki jo imajo radi. Za ta praznik vam Šentviški zvon podarja šopek slovenskih narodnih pesmi ob spremljavi citer že mati so nam peli Naj vam ti zvoki in besede prižgejo v snih luč, ki bo svetila daleč v dni, ki prihajajo. Mrakobne sence materialne vsakdanjosti naj se umaknejo luči ljubezni, spočete v srcih naših mater in prelite v pesem. Prireditev bo 25. marca, ob 20.00 uri, v Kulturnem domu v Lukovici. NAJ VAM ČESTITAM Vse polno praznikov se vrsti, tako da ne gre drugače, kot da ta uvodnik začnem s čestitkami. Najprej vsem debelim, za njihov četrtek. Dobra volja naj bo naš zaščitni znak. Naj je bodo deležni tudi vsi šema.sti in resni in pustni čas naj zimo v staro šaro spravi. Ženam gre naslednja čestitka, čeprav že pozna, pa vendar od srca. Naj vam bo v ponos vse, kar ste storile, da skupaj hodimo po sončni poti. Nazadnje še vsem materam želim, da jim prihajajoči praznik postreže z debelo rezino ljubezni od vseh, ki so jo od vas prejemali. Oprostite, skoraj bi pozabil, da pišem uvodnik! Od vseh dogodkov v naši dolini ste zopet bolj malo poročali. Nobenega sporočila nismo dobili v zvezi z nagradnim vprašanjem v prejšnji številki. Danes vam zastavljamo že novo. Tokrat v sodelovanju z Ljubljanskimi kinematografi. Pa tudi nagradna križanka je tu! Pisali ste, da želite rubriko »Mali oglasi«. Berite jo na strani 23. Glede Horoskopa pa nismo dobili bogve koliko mnenj. Res je, da so vsa prispela pozitivna, pa vendar bi se o tem lahko bolj razpisali. Nekateri nam pišete strokovne članke, ki jih zaradi dolžine ne moremo objaviti. Poleg tega težko smatramo za avtorski članek, ki je v resnici prepis iz drugih revij ali pa sestavljen iz večih člankov. Želimo si strokovne članke, vendar z bolj osebnim pristopom, saj bo tako članek bližji celostni podobi Rokov-njača. Župan je zopet ostal brez dela! Nihče ga ni hotel ničesar vprašati. Pa vendar je videti, da bi mu kar nekaj ljudi rado postavilo vrsto vprašanj. Večkrat sem že komu rekel, naj postavi vprašanje o zadevi, ki jo komentira, županu. Pa nič! Morda se bojite, da vam po županovem odgovoru ne bo mogoče tako vsestransko kritizirati vse in vsega. To je namreč šport, ki dobiva vse več pristašev. Ob takem nadaljevanju bomo morali organizirati občinsko prvenstvo v kritizerstvu. Verjetno pa potem ne bi bilo kaj dosti udeležencev, če bi v pravilih zahtevali tudi argumente. Rokovnjač kliče na pomoč! Vsi, ki bi radi kaj več vedeli o novinarstvu, sporočite svoje naslove uredništvu, da bomo lahko pripravili novinarski tečaj. Menimo namreč, da je to edini način, da zagotovimo boljše poročanje o dogodkih v Črnem grabnu. Pomlad je tu, zato bom za danes s tem pisanjem končal. Prihajam med vas, iskat nove dogodke in nove ideje. Kadar me boste kje opazili, mi novosti zašepetajte v uho ali pa napisane oddajte v naš nabiralnik. Vedno sem vas vesel, čeprav ne objavimo vsega. Naj bo pesem pomladi, ki prihaja, tudi vaša! Urednik VŠEČ SO Ml ROKE KMEČKIH ŽENA Všeč so mi roke kmečkih žena, raskave, močne, razpokanc. so kakor klasje zorečih žit, dišijo po moki in kruhu. Boža jih jutranja rosa, sonce ogreva, veter hladi, na njih se zrcali podoba minulih pregaranih dni. Všeč so mi roke kmečkih žena, nudijo varnost, dobroto, lepšajo daljne, tihe vasi, oživljajo skrito samoto. E. P. Uredniški odbor Člani: Maja Smrkolj, Monika Mohar, Joiko Jakopič, Vinko Jeras, Iztok < >breza Tehnični urednik: Božo Stupii :i Glavni in odgovorni urednik: Vili Golob Lektor: Ivica Ogorevi Rokovnjač Izhaja v nakladi 1550 izvodov, prejemajo ga vsa gospodinjstva na dom. Naslov: Lukovica 46 I 225 Lukovica Tisk: Kočevski tisk OMAMI Mama vedno me nadira, ona vedno me sekira, tudi vedno mi teži, lo zapomnite si vsi. Ona vedno hoće svoje in ne upošteva moje, zmeraj pa mi kaj po nitma, v srcu je resnično biaga. Učenke 6. razreda KI) Fran Maslej Podlimbarski in eerkveni pevski zbor vabita Krašnjane in okoličane na proslavo materinega dne v Krašnji v nedeljo, 26. marca ob 17. uri. NEKAJ BESED OB ŽENSKEM PRAZNOVANJU Prihaja čas prebujajoče se pomladi. Novo zadovoljstvo, novo upanje. Narava bo ponovno zaživela in nam ponudila svoje skrilo bogastvo. Mesec marec je pravšnji dan, da se ludi ženske zavemo svojega bivanja. Pomislimo, kaj je z nami dobro, kaj slabo. Star pregovor pravi, da dobro ni nikoli lako dobro, da bi ne moglo biti še boljše. Spomnile naj bi se, kako so v davnih Časih živele naše prednice in primerjale, kako živimo naš čas. Bila so stoletja, ko SO bile Žene dekle svojih gospodarjev -prave sužnje. Že takrat so se borile za svoj obstanek in boljše razmere. Kasneje je bila prva voditeljica zatiranih Klara Zetkin in za njo se mnoge druge, ki so Za ceno lastnega odpovedovanja pro-svelljevale neuke ženske. /daj je drugače, mnogo bolje. Priborile smo si enakopravnost. Tudi ta je /a htevala mnoge žrtve. Medvojni in povojni čas je prinašal toliko različnosli, da Se vedno nismo znašle v vsiljenih položajih. Zato ne zapravljajmo lahkomiselno tega, kar imamo. Tudi enakopravnost ima meje, preko katerih ne smemo. Ženske smo občutljive in tudi nežne. I.e z manj zahtevnosti in manj grobosti do članov družine in družbe bomo lahko ohranjale pravice, ki jih imamo. Prav osmi marec je dan, ko naj bi se tega zavedele prav vse ženske. Naj bi se la dan ne izrodil v za nas nečastne dogodke. V tem mesecu imamo tudi materinski dan. Naj bi bil prisrčen, poln ljubezni in skrbi zlasti za otroke in odraščajočo mladino. Spomnimo se tudi žensk in otrok, ki v drugih deželah še trpijo lakoto in se vojne grozote ponavljajo dan za dnem. Kljub vsemu naj nam to ne prepreči druženja in veselja v prihodnjih dneh. E. P. NJENIH 90 LET Leta in desetletja minevajo, a spomini ostajajo... In prav odličen spomin je tisto, kar me je presenetilo in navdušilo pri Mariji Pavlic - Cuckov! mami iz. Obrš pri Zlatem Polju, ki je 14. februarja letos praznovala Že kar 90. rojstni dan. Tako pri močeh je še, tako duhovno vitalna in tako prijetna, Prijetna in očarljivo kmečka pa je tudi Cuckova hiša (dnevna soba); prostoru daje čar in pečat mogočna krušna peč, pa veliko okvirjeno stensko ogledalo, povečana poročna slika mame in ata ter pod njo slike njunih otrok... Hčerki Ivanka in Mici ter sinovi Ione, Jože in Janez SO se poročili in odhajali od doma. Po moževi smili leta 1993 sta na domačiji ostala le mama Marija in njen najstarejši sin Lovrenc. V med sebojnem sožitju si delita dobro in slabo. Sin poskrbi za zunanja težja dela in gospodarski' zadeve, mama za gospodinjska dela in tudi zunaj na vrtu še kaj ponaredi. Na pomoč jima priskočijo (seveda vsak po svojih močeh) tudi njeni otroci, ki se vedno radi vračajo na svoj dom v sončne Obrsc. Cuckova mama si šele sedaj na stara leta »privošči« branje kakšnih novic, tudi Kokovnjac a prebira in romani so ji všeč. Seveda si prižge včasih se televizor ter pogleda poročila in pa kakšen dober film. Marija Pavlic je dobra pripovedoval-ka; vsak dogodek i/, njenega življenja podpre z natančnimi datumi, katere ima skrbno zapisane kar v glavi. Takole mi je na kratko opisala svoje življenje: »Rodila sem se v Dobu pri Kovarju. Stara sem bila 4 leta, ko je nas ata odšel na rusko fronto, tO je bilo lela 1914, vrnil pa se ni nikoli. Mama je tedaj zbolela in po dveh letih umrla, 'lako smo štirje otroci ostali sirote. Vzeli so nas sorodniki iz Podgore. Precej trpka so bila moja Otroška leta. Kasneje sem spoznala svojega bodočega moža Lovrenca in 24. maja 1934. leta naju je poročil zlato-poljski župnik, gospod Jože Kranjc. Nekaj let kasneje se je začela 2. svetovna vojna, ki je naš okoliš se posebno hudo prizadela. Zelo dobro se spominjam 2. avgusta 1942; bil je lep sončen dan, toda za našo družino in še premnoge druge, nadvse žalosten in mračen, 'lega dne so (iz vasi Obrše, Tmovče, Podgora, Zlato Polje, Brezovica in Mala Lasna) Nemci odpeljali Otroke in ženske v cerkev v Podgoro, moške pa zaprli v šolsko klet. Naslednje jutro so Nemci začeli vse te vasi požigati, nas pa odgnali v Tmjavo, kjer so nas strpali na tovornjake in odpeljali v Ljubljano v Škofove zavode. Konec avgusta so nas transportirali v lager Niderfels v Nemčijo. Predolgo bi pripovedovala, kaj vse se je dogajalo v lagerju. Toda preživeli smo (razen moževega očeta Matija, ki je tam umrl) in 2. maja leta 1945 smo se vrnili domov. Težko in dolgo je bilo potovanje ali bolje rečeno kar pešačenje do doma, zlasti še, ker sem imela tedaj komaj 14 dni starega sinčka. Lepo se je bilo vrniti, a hkrati težko začeti življenje znova, saj nismo imeli drugega kot pogorišče. Z možem sva pridno zidala hišo in leta 1947 smo se srečni vselili vanjo. Mož je prevzel Cuc-kovo kmetijo, veliko je »fural« les, vsi skupaj pa smo zaživeli neko novo živ ljenje, ki je bilo vseskozi delovno in trdo, a kljub vsemu lepo.« Marinka P. STANOVANJSKI BLOKI V PREVOJAH V Prevojah je Stanovanjsko in komunalno gospodarstvo iz Kamnika pričelo graditi tri stanovanjske objekte. Skupno bo zgrajenih 42 stanovanj in štirje poslovni prostori. Pri vseh objektih bo uporabljen klasičen način gradnje. Po višini ne bodo dosti presegali ostalih zgradb v naselju, saj bodo vsi enonad-stropni z. izkoriščeno nasardo. Cena stanovanj v objektu »A«, ki bo vseljiv v avgustu letos, je 241.700 SIT, za man-sardno pa 231.600 SIT za kvadratni meter. V tem bloku je še šest prostih stanovanj. Enoti B in C bosta gotovi do pomladi 2001. V bloku B bodo štirje poslovni prostori, vsak v izmeri 35 m2 za mirno dejavnost. Stil gradnje je alpski, s pripadajočimi zelenicami, parkirnimi prostori, protihrupno zaščito in lastno čistilno napravo. SKG d.d. zagotavlja, da bodo vsa dela opravljena visoko strokovno in v predvidenih rokih. Za enoti B in C cene še niso določene. Za poslovne prostore pa bo cena določena v dogovoru s kupcem, saj bo odvisna od dokončanja lokalov. Prav tako bo tudi možna združitev dveh poslovnih enot. Razbremenitev magistralne ceste, ki bo sledila odprtju avtoceste, bo nove stanovalce Prevoj postavila v umirjeno podeželsko okolje, zaradi česar je verjeti, da se bodo tudi oni zlahka vključili v nov življenjski prostor. GV STANOVANJSKO IN KOMUNALNO GOSPODARSTVO d.d. KAMNIK 'IKAlMlINIIIH/ V Prevojah gradimo za vas več stanovanj in poslovnih prostorov, vseljivih v avgustu 2000 oziroma v začetku leta 2001. Vse informacije: SKG d.d. Kamnik, tel. 061/813-230 in 811-067. T0K0 D0MUJE V LUKOVICI Domžalsko podjetje TOKO LINI' Še je preselilo v Lukovico. Bivši obrat »Mojce« dobiva novo podobo. Od začetka novembra in decembra so preurejali proizvodnje prostore in selili stroje. Zatem so uredili pisarne, ki pa končne podobe še nimajo. Takoj po novem letu pa so že pričeli s proizvodnjo na novi lokaciji. Seveda bo potrebno storiti še veliko, zlasti pri zunanjem izgledu objektov. Pa tudi prostor okoli objektov bo moral pokazati, da je dobil novega lastnika. Seveda pa bodo morali to priznati tudi tisti, ki so do sedaj imeli tovarniško dvorišče za igrišče. Prehod skozi dvorišče bo omogočen le lastnikom gozda. Sicer pa so delavci TOKA zadovoljni z novo lokacijo, moti jih le, da njihovi mobiteli ne dobijo nikakršnega signala v tovarniškem prostoru. Upajo, da bodo pri Mobitelu te njihove težave odpravili. V novem podjetju je že zaposlenih 18 delavk bivšega Planikinega obrata, dvanajstim pa bodo zaposlitev še zagotovili. Proizvodnja je v štirideset odstotkih lastne blagovne znamke in šestdeset odstotkih tako imenovanih Ion poslov za inozemskega partnerja. Trenutno imajo organizirano prodajo svojih izdelkov v desetih lastnih trgovinah. V bližnji prihodnosti pa naj bi odprli še dve novi. Ima bo kar v upravni zgradbi tovarne, tako da bo omogočen ugodnejši nakup tudi prebivalcem Črnega grabna. Povedano mi je bilo, da želi vodstvo tovarne živeti složno s krajem, kar bo najbrž pomenilo, da naj bi kmalu tudi domačini začeli govoriti o »našem TOKU«. Upamo, da se bo to kmalu 7. SEJA OBČINSKEGA SVETA 17. februarja je občinski svet Občine Lukovica na 7. redni seji obravnaval kar 20 točk dnevnega reda; kljub zahtevam nekaterih svetnikov, da se mora seja zaključiti ob 22.00 uri in da je dnevni red preobsežen, je bila seja zaključena ob 23.00 uri in obdelane vse točke dnevnega reda. Občina Lukovica bo pristopila k izdelavi razvojnega programa za celotno svoje območje; tako bodo dane temeljne usmeritve za nadaljnji razvoj in za usklajevanje različnih razvojnih interesov. Smeri razvoja prostora občine naj bi bile odraz gospodarskih in negospodarskih dejavnosti, ki se bodo razvijale lako, da bi v čimbolj primerni in okolju prijazni obliki dobile svoj odraz v prostoru. Zavod Naš laz z Brezovice, ki bo program pripravil, bo ob tem sodeloval s predstavniki občine in krajanov ter pripravil konkretne rešitve. Program bo izdelan v štirih fazah. Občinski svet še vedno ni potrdil poročila poslovanja Komunalno stanovanjskega podjetja Domžale p.o. za leto 1998, saj občina ni pripravljena plačevati izgube podjetja iz, svojega proračuna; izguba je posledica slabega poslovanja podjetja in ne občine, poleg tega je podjetje v letu 1998 še vedno poslovalo kot enovito podjetje in bi se izguba lahko pokrivala tudi iz drugih segmentov poslovanja podjetja. Članom sveta je bila posredovana in obrazložena tudi pogodba o plačevanju odškodnine, sklenjena med Občino Lukovica in Komunalno stanovanjskim podjetjem Domžale (sedanji pravni naslednik je Podjetje Grasto d.o.o.), na podlagi katere je podjetje dolžno plačevati občini odškodnino zaradi izkoriščanja kamnoloma v Lukovici. Del sredstev iz tega naslova (28 SIT/m5 od izkopanih rudnin) občina v skladu z dogovorom, Sklenjenim 1. 2. 1999 S krajevno skupnostjo Lukovica, odvaja tej krajevni skupnosti. Dogovor namreč izrecno določa, da je občina dolžna zagotavljati ta sredstva KS, s tem pa so urejene tudi v-se medsebojne obveznosti iz naslova plačevanja odškodnine zaradi izkoriščanja kamnoloma s strani KSP Domžale. V prvo obravnavo je bil dan predlog proračuna občine za letošnje leto; skupna predvidena sredstva znašajo 940.238.202,00 SIT. Predlog proračuna K' bil posredovan v 14 - dnevno javno obravnavo in bo tako predvidoma sprejet konec meseca marca. Pripombe porabnikov proračunskih sredstev, vloženih v tem roku, bodo upoštevane pri drugi obravnavi proračuna, seveda če DOdo utemeljene. Do sprejema proračuna se bo javna poraba financirala na Podlagi proračuna za leto 1999, in sicer Se sme za financiranje posameznih namenov porabiti toliko sredstev, kolikor jih je bilo sorazmerno porabljenih v enakem obdobju za preteklo leto. Člani občinskega sveta so sprejeli Odlok o organizaciji in delovnem področju občinske uprave Občine Lukovica, na podlagi katerega bo odslej uprava organizirana kot enovit organ. Tako ne bo imela več posameznih oddelkov kot notranjih organizacijskih enot, temveč se bodo vsa dela opravljala v okviru enovite občinske uprave, notranje organizacijska enota bo ostal le režijski obrat. Takšna organizacija bo predvsem racionalnejša glede na število zaposlenih, kljub temu pa bodo pristojnosti posameznih sedanjih oddelkov izvrševali isti zaposleni kot doslej. V prvo obravnavo pa sta bila dana Odlok o odvajanju odpadnih in padavinskih voda v Občini Lukovica (le-ta ureja pogoje in način njihovega odvajanja, gospodarjenje z. objekti in napravami, ki služijo njihovemu odvajanju iz naselij in objektov, priključenih na javno kanalizacijsko omrežje ter pravici' in obveznosti lastnikov, upravljavcev in uporabnikov teh objektov in naprav) in Odlok o oskrbi s pitno vodo v Občini Lukovica. Le-ta pa določa pogoje za oskrbo s pitno vodo iz javnih vodovodov ter pravice, dolžnosti in odgovornosti lastnikov, upravljavcev in Uporabnikov v zvezi z dobavo in odjemom pitne vode. Oba odloka sta bila posredovana v 30-dnevno javno obravnavo. Ponovno je bil na dnevnem redu izpostavljen problem negativnega finančnega stanja krajevne skupnosti Pre-voje, zaradi izvršilne zadeve upnika podjetja Hidrotehnik Ljubljana zoper dolžnika KS Prevoje. Župan občine g. Anastazij Živko Burja je namreč takoj po prejemu sklepa Višjega sodišča v Ljubljani, s katerim je zavrnilo pritožbo krajevne skupnosti kot neutemeljeno in potrdilo sklep sodišča prve stopnje, ponovno sklical sestanek predstavnikov KS Prevoje, občine in vodstva krajevne skupnosti v času nastanka dolga, to je leta 1993 in 1994. Kljub temu, da je že imel izrecno soglasje občinskega sveta, da skuša v imenu KS skleniti poravnavo z upnikom (sklep o tem je Svet sprejel že 21. 10. 1999), je zaradi trditev nekaterih članov Sveta KS Prevoje, ki SO imeli mandat v času nastanka dolga, želel še soglasje predsednika KS v tistem mandatu. Takratni predsednik g. Peter Križnar in nekateri člani takratnega Sveta KS namreč trdijo, da krajevna skupnost podjetju Hidrotehnik ne dolguje ničesar in da to lahko dokažejo s pričami (listinskih dokazov o plačilu del, razen za majhen del, ni). Ker je bil rok za vložitev ugovora zoper sklep o izvršbi zamujen, menijo, da odgovornost ni njihova. Na sestanku, ki je bil 19. januarja, je takratni predsednik krajevne skupnosti ostro nasprotoval sklenitvi poravnave (z njo bi občina poravnala obveznosti krajevne skupnosti in tako omogočila njeno normalno delovanje) in vztrajal, da se želi zagovarjati pred sodiščem. Občinski svet je glede na navedeno bil soglasen, da potrjuje svoj sklep z dne 21. 10. 1999, da torej daje županu vsa pooblastila za sklenitev poravnave, saj dolg oziroma obresti iz meseca v mesec naraščajo, listinskih dokazov, s katerimi bi lahko dokazali neutemeljenost izvršbe, pa ni. Zaradi pereče problematike in dvomov v pravilnost odločitve tako občinskega sveta in župana, kot tudi vodstva takratne KS Prevoje, so svetniki želeli, da se v javnem glasilu Rokovnjač objavijo zadnji povzetki dogodkov. Zato na koncu tega poročila objavljamo tudi podrobnosti o omenjeni zadevi. Sklep o prioritetnih investicijah v letošnjem letu določa naslednja prioritetna dela (vrstni red je naključen in ne pomeni takšnega zaporedja opravljanja teh investicij); izgradnja kanalizacije v Kra.šnji, izdelava projektne dokumentacije in izgradnja kanalizacije v delu naselja Rafolče, izgradnja vodovoda Veliki (cinik (nadaljevanje investicije), rekonstrukcija občinskih cest: cesta v Gorenje, cesta v Veliki Jelnik, cesta Trnjava - Brezje, cesta v Stražo in cesta v Zideh. Prioritetni investiciji sta tudi izdelava dokumentacije za ureditev centra Lukovice in obnova kulturnega doma Janko Kersnik v Lukovici. Na področju komunalne infrastrukture bo občina nadaljevala z investicijami, ki so nujne za zadovoljivo in neoporečno oskrbo s pitno vodo ter za primerno odvajanje komunalnih odpadnih voda iz naselij. Občinski svet je sprejel še sklep, da soglaša z nakupom strojne opreme za potrebe režijskega obrata (mali valjar, vibracijsko nabijalo, metla za čiščenje ceste in motokultivatorja) ter s postopnim nakupom elektronskih siren za posodobitev sistema javnega alarmiranja v Občini Lukovica, saj je občina v skladu z zakonskimi predpisi dolžna skrbeti za javno alarmiranje v primeru naravnih nesreč ali vojne. Tako bo sedanjih pet siren, ki so vse dotrajane, saj so stare od 20 do 30 let, nadomeščenih z novimi sodobnimi sirenami. Elektronske sirene bodo imele poleg osnovne naloge alarmiranja, možnost tudi govornega sporočila o vrsti nesreče oziroma vzroku za alarm. Vse sirene bodo zamenjane do leta 2004. Poleg omenjenih točk je občinski svet sprejel še: - Pravilnik o letnih dopustih delavcev v občinski upravi Občine Lukovica sklep o načinu financiranja političnih strank v Občini Lukovica (v skladu z zakonom pripada vsaki stranki, ki je zastopana v občinskemu svetu, 30 SIT mesečno za vsak dobljeni glas na volitvah za občinski svet ter stranki, katere kandidat je bil izvoljen za župana, sredstva v višini 30 SIT za vsak dobljeni glas na volitvah za župana. S tem sklepom je razveljavljen sklep občinskega sveta z dne 18. 2. 1999, ki je določal višino 41,69 SIT za vsak dobljeni glas. Do takšne odločitve je prišlo zaradi Izrei nega navodila Službe za lokalno samoupravo glede razlage Zakona o političnih strankah). - sklep o ukinitvi statusa zemljišča v splošni rabi in prenosu na Republiko Slovenijo (gre za zemljišče, pare. št. 1348/1 - pot, k. o. Prevoje, ki je bila doslej javno dobro in leži v območju izgradnje avtoceste. Pot se bo prenesla v last Republike Slovenije, investitor DARS pa je dolžan v skladu z Uredbo o lokacijskem načrtu za odsek Blagovica -Šentjakob, zgraditi novo pot, vključno z njenim zgornjim ustrojem. Dolžan je plačati vse stroške izmere in zemljiškoknjižnega vpisa na Občino Lukovica.) - ugotovitveni sklep o odstopu člana uredniškega odbora javnega glasila Ro-kovnjač. Komisijo za mandatna vprašanja, volitve in imenovanja je Svet zadolžil, da izvede postopek imenovanja novega člana. Mojca S. OBVESTILO Vse občane obveščamo, da bo Javno komunalno podjetje Prodnik d.o.o. opravilo spomladanski odvoz kosovnih odpadkov v času od 10. 4. 2000 do 12. 4. 2000. Akcija je namenjena odstranjevanju kosovnih odpadkov iz gospodinjstev, ki morajo biti na dan rednega odvoza do 5. ure zjutraj postavljeni poleg zabojnika. Med kosovne odpadke iz gospodinjstev ne sodijo nevarni odpadki, kot so: embalaže škropiv, olj in barv, lakov in podobno. Mednje ne sodijo tudi avtomobilski deli in akumulatorji, gradbeni material, drevje in živa meja. Vsi ti odpadki se odstranjujejo v posebni akciji odvoza nevarnih in drugih odpadkov. Počistimo za seboj, da bo naše okolje čisto in zdravo tudi za prihodnje rodove! Občinska uprava Oddelek za komunalo AVTOCESTA NA PRAGU NASE OBČINE Izgradnja avtoceste se nezadržno stopnjuje z vso močjo vstopa v naš prostor. Prostor, v katerem prebivamo, ga uživamo in z izjemo nekaterih tudi negujemo. Z izgradnjo bomo neposredno prizadeti tudi občani Občine Lukovica, zato je prav, da jo na njeni poti skozi našo Občino spremljamo bolj, kot samo stranski opazovalec. Prav je, da smo seznanjeni z deli in procesi, ki jih ta poseg prinaša. Za informacije o poteku izgradnje avtoceste smo povprašali na Družbi za avtoceste v Republiki Sloveniji, kjer nam je gospod Ašanin-Gole Pedja - svetovalec uprave DARS-a - povedal, da so pripravljalna dela na odseku Šentjakob Krtina v zaključni fazi. Pogodba za gradbena dela na navedenem odseku (na javnem razpisu so bila izbrana tri slovenska podjetja, in sicer SCT, GIZ GRADIŠ in PRIMORJF Ajdovščina), bo sklenjena v mesecu marcu. Celoten odsek avtoceste pa končan do konca letošnjega leta. Naslednji odsek, na katerem bodo pričeli s pripravljalnimi deli Krtina-Kompolje. Ravno tako nam je zatrdil, da dela potekajo v skladu z investicijskimi in terminskimi plani, torej naj zamud pri izgradnji ne bi bilo. Kot nam je povedal, večjih težav pri, izgradnji nimajo in jih tudi ne pričakujejo. Izjema je problem krajanov Lukovice, ki so prizadeti z eksploatacijo kamnoloma, o čemer smo že in bomo še pisali. Na vprašanje o servisni cesti Lukovica - zadrževalnik Drtijščiča - nam je povedal, da gradbena pogodba izgradnje avtoceste na odseku Senljakob-Krtina zajema tudi izgradnjo servisne ceste. Po zagotovilih gospoda Ašanin-Goleta bo servisna cesta do konca leta zgrajena. Iztok Žalostna usoda hiše, ki se je znašla na trasi avtoceste. VABILO Društvo upokojencev I.likovica vaoi vse svoje člane na letni občni zbor, ki bo dne 30. 3. 2000 ob 15. uri v dvorani kulturnega doma v Lukovici. Prosimo za veliko udeležbo. Gradnja obremenilnega nasipa se bliža Lukovici. LAHKO JE LOVITI V KALNEM v torek, 29. februarja, se je 54 krajanov Lukovice zbralo na delnem zboru. Pridružilo se je nekaj simpatizerjev, predstavniki občine, DARS-a, DDC-ja in podsekretar v Ministrstvu za promet in zveze. Skupno 69 ljudi. Dnevni red sestanka je predvideval štiri točke: 1. Obravnava uresničitve sklepov Zbora krajanov z dne 12. 11, 1999 2. Obravnava škodljive pogodbe med KSP Domžale in Občino Lukovica. 3. Obravnava drugih problemov krajanov (nerešenih in nepojasnjenih) 4. Obravnava industrijske cone in drugih posegov v prostor Lukovice. Na dnevni red ni bilo pripomb. Prva točka je zaposlila delovno predsedstvo in navzoče do te mere, da naslednjih točk sploh nismo obravnavali. Res pa je, da je bila seja vodena tako, da smo lahko med razpravo o prvi točki zvedeli tudi: da pogodba ne more biti škodljiva, če kraj dobiva večjo odškodnino kot prej; da se mora plazovitost terena reševati Z izdajateljem dovoljenj, to je upravno enoto Domžale; da se kanalizacija gradi po projektu, v skladu Z dotokom sredstev; da bo obravnava predvidene obrtne cone možna šele po izdelanem idejnem projektu. Poleg tega smo izvedeli, da obdor KS ne •sodeluje s krajani. Prav tako so nekateri občani prepričani, da občina Lukovica ne zastopa zadostno njihovih interesov. Zagotovo je premalo narejeno pri preprečevanju onesnaženja okolja s prahom in blatom. Na vprašanje, kaj je bilo narejeno od novembrskega sestanka do sedaj, je 0 konkretnem delu govoril samo gospod Uršej, ki nam je razložil potek pridobivanja soglasij za projekt izvoza. Usklajevanje projektne dokumentacije s predpisi je izdelavo zavleklo do sedaj, tako da bo končni projekt mogoče videti 15. marca, ('.radnja pa bo stekla, ko bo pridobljeno zemljišče. To področje naj bi obravnaval gospod brus. V svoji razlagi nam je govoril o nekakšni pripravi tripartitne Pogodbe, ki naj bi jo pripravila njegova pogajalska skupina, vendar je bilo tudi nepismenemu lahko jasno, da svoje naloge ni pričel izpolnjevati v novembru in je tako najbolj verjetno tudi ne bo končal, kot je predvideno. Njegov izgovor je opazen, že predno nam ga je sporočil: nesodelovanje krajana - lastnika zemljišča. Tudi Ministrstvo za promet in /veze je poslalo svojega predstavnika, gospoda Angela Polanka, podsekretarja v ministrstvu. Pojasnil nam je, da z zadevo ni seznanjen, kar nam je s poznejšim izvajanjem tudi dokazal. Ne vemo, koga naj bi njegova zagotavljanja prepričala. Zelo so bila namreč podobna zagotavljanjem predstavnikov vlade ob sprejemanju pogojev gradnje avtoceste skozi našo dolino. Na podlagi takih dogovorov je občinski svet sprejel odločitve, ki naj bi bile zavezujoče za izvajalce. Seveda je vladna uredba vse te dogovore izničila in rezultat tega so današnji prepiri, ki jih nekdo, verjetno vlada, vnaša med lokalne dejavnike, saj tako nihče ne bo zahteval odgovorov od povzročiteljev nemogočih življenjskih pogojev za krajane. Pa tudi rešitev problema bo poleg prostorske in ekološke obremenitve finančno obremenila lokalni prostor. Krajani Lukovice! Čas je, da vprašamo odgovorne za nastalo situacijo, zakaj niso pri svojih odločitvah upoštevali sklepov občine Lukovica! Zakaj se vlada s svojimi ministrstvi pravzaprav norčuje iz lokalne uprave in škoduje ljudem in prostoru, v katerem živimo? Vedite, da ne pristanemo na trditev, da niste bili dovolj seznanjeni s problemom. Se zavedate, da vladi, ki ne skrbi za zdravje državljanov in jim po nepotrebnem uničuje bivanjski prostor, nismo dolžni poslušnosti! Ne pošiljajte nam več ljudi, ki bodo le kalili naše vedenje in nas zavajali. Prebivalci tega prostora se ne bomo več grizli med seboj, zato da bi se vi lahko smejali naši naivnosti. Čas je, da se zaveste, da se vode v Lukovici bistrijo. KRAJEVNE SKUPNOSTI V OBČINI LUKOVICA PRAVNE OSEBE, DA ALI NE? Župan je preko občinskega sveta že večkrat poskusil »ukiniti« krajevne skupnosti, nazadnje na izrednji seji Občinskega sveta v decembru, vendar mu to do sedaj še ni uspelo. Tako so se dne 17. januarja sešli na pobudo SLS podružnice Lukovica in njihove svetniške skupine predstavniki krajevnih skupnosti. Prišli so praktično vsi predsedniki KS (manjkal je samo predsednik KS Rafolče) in tudi drugi predstavniki svetov KS, sestanek pa je vodil g. Anton Cerar. Tema sestanka je bila, kot že povedano: ali naj Krajevne skupnosti v Občini Lukovica ostanejo pravne osebe ali ne. Občina oziroma župan si prizadevajo, da bi Krajevnim skupnostim ukinili žiro račune in praktično vse pravne pristojnosti. Svetniška skupina SLS pa si prizadeva, da do tega ne bi prišlo, o čemer v nadaljevanju. Hkrati želi svetniška skupina SLS prepričati tudi ostale svetnike in nenazadnje tudi župana, da bi se izrekli za ohranitev KS kot pravnih oseb, saj drugače, tako menijo, sploh niso potrebne v nobeni obliki. To pa se nenazadnje poskuša s krnitvijo pristojnosti doseči že sedaj. Z ukinitvijo KS kot pravne osebe (v nadaljevanju: z ukinitvijo KS) bi vse odločanje in razpolaganje z denarjem prešlo neposredno na Občino Lukovico, vse investicije bi bile vodene (v domeni) z Občine. Tudi pravno KS ne bi imele nobene odgovornosti, hkrati pa tudi nobenih pravic več. Računovodske posle bi opravljala Občina, ki pa to opravlja že tudi sedaj, seveda bi šlo kasneje to vse skupaj v en »žakelj«, pri čemer bi bilo ljudem še manj jasno, kako in kaj. Tako so na omenjenem sestanku sklenili poslati pismen apel županu OL, vsem svetnikom in Krajevnim skupnostim. V dopisu, ki vam ga zaradi razumljivosti predstavljamo v celoti, so zapisali: Spoštovani! Naprošamo vas, da upoštevate zahtevo za ponovno preučitev ohranitve statusa Krajevnih skupnosti Občine Lukovica kot pravne osebe. Na ponovnem sestanku članov Slovenske ljudske stranke, dne 17. 1. 2000, s predstavniki Krajevnih skupnosti v Občini Lukovica, so se prisotni (glej listo prisotnosti) strinjali z zahtevo, da Občinski svet Občine Lukovica ponovno preuči razloge za ohranitev Krajevnih skupnosti kot pravne osebe ter sprejme statut Občine Lukovica brez spremembe statusa Krajevnih skupnosti. Prisotni so bili mnenja, da razlogi, navedeni v amandmaju župana 0 prenehanju statusa Krajevnih skupnosti kot pravne osebe, niso bili dovolj prepričljivi. Obrazložitev: Predstavniki Krajevnih skupnosti so dolžni upoštevati voljo in pobude krajanov. Predstavniki Krajevnih skupnosti prav gotovo želijo izpolnjevati njim zaupane naloge in vlogo ter kot izvoljeni predstavniki krajanov ukrepati v soglasju z Občino Lukovica, saj si svojo vlogo prestavljajo kot oporo občinskim organom in kot povezujoči člen med krajani, Krajevno skupnostjo ter predstavniki Občine. Predstavniki Krajevnih skupnosti so demokratično izvoljeni v organ lokalne samouprave, t.j. Krajevne skupnosti s statusom pravne osebe in edino volilci lahko odločajo o spremembi statusa Krajevnih skupnosti. Predstavniki Krajevnih skupnosti so mnenja, da ne morejo prevzeti odgovornosti ukinitve statusa pravne osebe v času njihovega mandata, saj so jih volilci izvolili za celoten mandat, hkrati pa volilci niso imeli možnosti izraziti svojo odločitev o statusu KS. Krajevna skupnost omogoča zbiranje sredstev in sofinanciranja, organiziranost krajanov pri izvedbi investicij -samozainteresiranost, saj je posledica tudi pocenitev investicij. Predstavniki Krajevnih skupnosti tudi ohranjajo stike s krajani, npr. ob opravljanju drobnih del, kot so: zimske službe, miklavževanje, obdarovanja starejših, pobiranje prispevkov za grobove, vodo ipd. Predstavniki KS menijo, da jih ne gre gledati kot nasprotnike županu (8 županov), ampak kot partnerje pri skupnem delu s skupnimi močmi za dobro področja Občine. Krajevne skupnosti se bodo lahko tudi dejavneje vključile v delo, če bo le več danih možnosti s strani Občine in občinskih organov. (Danes se čutijo pri tem nekoliko zavrte.) Krajevne skupnosti kot pravne osebe lahko vlagajo vloge na ministrstva (CRPOC.) in tudi same bdijo nad njihovim potekom in izvedbami. Z navedenim se strinjajo predstavniki (predsedniki svetov) KS: Trojane, Blagovica, Ćešnjice, Krašnja, Lukovica, Zlato Polje in Prevoje (Rafolče so bile upravičeno odsotne). Predstavnica Krajevne skupnosti Prevoje je obrazložila situacijo KS Prevoje, da je zaradi trenutnega stanja glede na dolg le-te kratkoročno prenehanje statusa KS kot pravne osebe najverjetneje ugodnejše, vendar je prav gotovo za krajane Prevoj dolgoročno bolje, da se KS ohrani kot pravna oseba. V ospredju je tu Krajevna skupnost Lukovica Zaradi motečega vpliva na življenje krajanov Lukovice so le-ti pristopili k delnemu sklicu zbora krajanov in naslovili pismo na svet Krajevne skupnosti Lukovica. Pismo vsebuje pobudo za razrešitev motečega stanja v KS Lukovica, tako naj bi predstavniki občine Lukovica obrazložili stanje glede: podpisa dogovora o izvozu iz kamnoloma, uresničevanje ukrepov (čiščenje cestišč, spoštovanje cestno prometnih predpisov, primerno nalaganje kamionov itd.); izdelave kriterijev za izplačevanje ekološke rente zaradi motečega delovanja kamnoloma; plačevanja odškodnine po pogodbi, sklenjeni med občino Lukovica in Komunalnim stanovanjskim podjetjem in drugo. Zaradi urejenosti, napredka kraja Lukovica in v dobro krajanov je nujno potrebno urediti in jasno razmejiti pravice o prejemanju odškodnine iz kamnoloma: KS Lukovica ali Občina Lukovica. KS namreč na svoj žiro račun ne prejema rente upravljalca kamnoloma, kot je to dogovorjeno (pogodbeno). Edino na usklajen način je možno doseči s koristniki kamnoloma Lukovica za krajane zadovoljiv dogovor. Trenutno krajani KS Lukovica nimajo zadostnega zagotovila, da se bo zadovoljivo uredil kraj in oškodovane hiše po končani gradnji avtoceste. Razlog za vznemirjenost krajanov Lukovice je prav gotovo moteča prisotnost delujočih gradbenih strojev in kamionov, vendar so pripravljeni potrpeti, če imajo resno pisno zagotovilo o obnovi po prenehanju gradnje. Drugi argumenti Prispevki za stavbna zemljišča naj bi se zbirali na žiro računih KS in se koristili za investicije na območju Krajevnih skupnosti, kjer gre predvsem za racionalizacijo dela in ustreznejšo porabo sredstev, Občina je preobsežna za centralistično vodenje celotnega območja. Le KS lahko zagotovijo ustrezno poznavanje in pokritost celotnega območja Občine Lukovice. Pri tem gre tudi za povezovanje krajanov na nižji ravni kot je to Občina, kakor tudi za delitev in porabo ter pregled nad sredstvi. Pri gradnji avtocestnega sistema bi morale KS igrati vidnejšo vlogo, kot je bilo to v primeru KS Vransko. Z ustanovitvijo Sveta krajevnih skupnosti v Občini Lukovica ter njegovim stalnim predstavnikom, prisotnim na se jah Občinskega sveta, bi bilo potrebno omogočiti boljši pretok informacij in ustreznega poznavanja dejavnosti Občine v svetih KS. V želji, da se bo upošteval čim širši konsenz, ter da bomo skupaj s skupnimi močmi storili največ za naše krajane, vas prosimo, da omenjeno skrbno pretehtate in kar se da tudi upoštevate. V želji po skupnem sodelovanju vas lepo pozdravljamo. Upamo, da bo prišlo do ustrezne rešitve in da boste imeli pri tako pomembni stvari pravico odločati predvsem VI, katerim so krajevne skupnosti namen. SLS podružnica Lukovica HUDE RANE V OKOUU Ze v ('asu skupne domžalske občine smo krajani ks Rafolče opozarjali na divja odlagališča, ki SO se vseskozi hitro širila, tudi v naši krajevni skupnosti. Sem spadajo tudi kamnolomi, bodisi krajevni ali privatni. Vendar takrat ni bilo zadosti razume vanja za manjše oddaljene krajevne skupnosti, zalo so se ti problemi vlekli iz leta v leto toliko časa, da je nastala nova občina Lukovica, Z delom nove občine Lukovica na področju komunale smo zadovoljni, zato upamo, da bo v bodoče namenila Več sredstev za sanacijo teh ran. Zaveda m<> se, da je sredstev v proračunu vedno premalo, da bi ugodili vsem krajanom občine, Prepričani smo, da v kolikor "bčina uspešno rešuje probleme vode, cest, plazov ter ostale infrastrukture, bo skušala resiti tudi ta problem. V reševanje takih problemov pa se mora poleg občine vključiti tudi krajevna skupnost in vsak posameznik, ki želi, da bi bil kraj ob cesti čistejši in prijetnejši za krajane, še bolj pa za tujce, ki prihajajo v la kraj. ks Rafolče KAMNOLOM V PODMIUU Rudnine iz naše Občine izvažamo! Nikakor ni mogoče ugotoviti, na kakšen način namerava podjetnik iz Tuhinjske doline plačati dolžne davščine in odškodnine prizadetim za koriščenje kamnoloma v Podmi ljU. Vsekakor je to početje bolj podobno tihotapskim poslom, kakor pa resnemu poslovnemu odnosu, ki bi ga pričakoval od pravega podjetnika. Domačija, mimo katere vozi rudnine, je že utrpela škodo, pa tudi krajevne ceste niso brez posledic. Je •samovolja dovoljena, če nisi iz Črnega grabna? Kolikor smo obveščeni, je namreč inšpekcija že obravnavala ta primer, spremenilo pa se ni nič. i i + . SPINA d.o.o., Krašcs 17, ' I 1251 Moravče, Poslovalnico TRGOVINA in DISKONT Krošce, Poslovalnica TRGOVINA in DISKONT Šentvid Poslovalnico TRGOVINAPeče Od 25.3. de 5.4.2000 OLJE RASTLINSK011 st. 189.90 MOKA - ŠTAJERSKA GLADKA 1/1 94.90 KNOR-GOV.KOCKA132g ■ -s. POLENTA 450 g MAJONEZA - HELMANS 630 g PAPRIKA FILE 680 g 273.90 106.90 499.90 PAŠTETA DOMAČA 50 g MARMELADA - MARELICA 700 g MILKA MLEČNA 100 g KEKSI - "DOMAĆICA" 350 g KRAS 239.90 69.90 237.90 109.90 369.90 KEKSI JAFA PIVO "PILS" 05 I PLOC. - UNION VINO JERUZALEMCAN 1/1 r<3 PRAŠEK "REX" 5 kg 166.90 129.90 329.90 999.90 CVETLIČNA KORITA 60 cm PVC 299.90 CVETLIČNA KORITA 40 cm PVC 229.90 SIT 00 s M KRAJNO BRDO - POSEBNOST Dne 2. februarja 2000 sem se šel okrog 12. ure poslovit od umrlega Antona Pestotnika iz Krajnega Brda. Tedaj pa me je presenetilo bližnje zvonjenje. Začudil sem se, kaj pa je to? Vedel sem, da zvonjenje ne prihaja iz Krašnje, ne iz Češ-njic, zato sem vprašal sina pokojnega: Ti, kje pa zvoni? »Tu zadaj, poglej!« je dejal. »Tam ob kapelici je zvonik, v njem zvon, ki pozvoni vsakemu umrlemu vaščanu.« Zanimivo, sem si mislil. Takšnih vasi pa je v Sloveniji malo. Odločil sem se, da ponovno obiščem vas Krajno Brdo. Konec februarja sem se oglasil pri Novakovih. Na pragu hiše me je sprejel Franc st. Novak. Takoj je privolil, da si ogledam Marijino kapelico, ob njej samostojno stoji kake 5 do 6 m visok vaški zvonik, v njem pa biva 56 kg težak zvon. Le-ta je bil na pobudo Jernačevega strica in pokojnega očeta Novak zgrajen leta 1938, Marijina kapelica pa je bila zgrajena že leta 1811. Takrat je razsajala smrtna kuga, zato so se krajani zaobljubili Mariji. V zahvalo so postavili to kapelico, ki od takrat krasi vas Krajnje Brdo. Sam Marijin kip je bil prinesen iz krašeniske cerkve, tam so takrat namestili večjega. Kranje Brdo 1998 Kot sta mi povedala Franc st. in Franc ml. Novak, so to dvoje leta 1998 lepo obnovili in poslikali. Ta dva tudi skrbita za zvonjenje vsakemu umrlemu vaščanu. Prav tako se vaški zvon oglasi ob tako imenovani hudi uri. Zvonik in kapelica lepo urejena stojita sredi vasi, tako da sta vidna vsakemu tujcu, ki obišče vas. Vredno si ju je ogledati. TEBI Dan, ko sem te spoznala, Asociacija velike ljubezni, Rešila me je pred lastno pogubo, Enaka usoda doletela je tudi tebe Ti«)je oči SO me začarale kol Usodna privlačnost zvezd. Molim in kičem te Oblaki se ne razletijo Jutro mi te vedno znova vzame Iskra v očeh se še iskri. ljubezen mi je sladka. Jasna kot beli dan Utvara pred samoto me mori Bes mi razjeda dušo En dan s teboj Zasanja mi življenje Nikoli te ne bom pozabila In vedno bom tvoja mala. T. M. Novakovim se lepo zahvaljujem za prijaznost, Francu ml. za podarjeno priloženo sliko in upam, da bodo še naprej tako skrbeli za zunanji izgled te lepe vaške posebnosti in znamenitosti. Vinko Jeras TURISTIČNO OLEPŠEVALNO DRUŠTVO BRD0-LUK0VIC0 Po pregledu zaključnega računa SO člani Turistično olepševalnega društva ugotovili uspešnost delovanja v preteklem letu in sklenili, da se odpravijo na enodnevni izlet po turističnih krajih Slovenije. Najprej so si ogledali jamo Pekel v Savinjski dolini, kjer jih je sprejela prijetna vodička. Opisala je zgodo- vino jame in prizadevanja turističnega društva, ki skrbi za vzdrževanje in urejanje jame. Jama je vredna ogleda. Nadaljevali so pot proti Ptuju, vendar ob pogledu na bližnji hrib sklenili, da si ogledajo Ptujsko goro Sprejel jih je prijazen pater in razkazal znamenitosti cerkve. Nadaljnja pot jih je vodila do mlina na Muri, kjer so se oskrbeli z. mlinskimi izdelki. Zelja nekaterih je bila, da si še ogledajo mlin na veter na Stari Gori v Slovenskih goricah. Zadovoljni so se Prijeten klepet ob vstopu v jamo Pekel. odpravili proti Lenartu, kjer jih je čakalo kosilo. Dan so zaključili s prijetnimi vtisi. Po zadovoljnem turističnem izletu so se člani društva zopet zbrali in sklenili, da je potrebno pričeti s plani dela za leto 2000. Odločili so se, da bodo organizirali prireditve: PEREGRINOV SEJEM 27. aprila, LUKOV SEJEM v oktobru, MIKLAVŽEV VEČER v decembru in dvodnevno jubilejno prireditev ROKOV NJAČI ob 40-letnici ustanovitve društva, ki bo I. in 2. julija. Ta prireditev bo za člane društva velik zalogaj, zato se priporočajo za pomoč pri izvedbi. Prireditev bo potekala v gozdičku na brdu. Priprava na prireditev bo zahtevna, finančno in fizično, zaradi neodgovornosti posameznikov pri uničevanju obstoječih objektov v gozdičku. Zal, še vedno so posamezniki, ki se ne zavedajo, da uničujejo tudi SVOJO last, ko uničujejo skupno, ki je v korist celotnega kraja. Obstajajo pa še posamezniki, člani Turistično olepševalnega društva, ki se zavedajo in trudijo, da kraj Lukovica oživi vsaj nekajkrat v letu. Društvo vabi vse mlade, da se nam pridružijo in še naprej ohranjajo tradicijo kraja. Organizatorji prireditev vas vabijo, da nekaj dni v letu preživite malo drugače v prijetni družbi Rokovnjačev. Ne bo vam žal. Za TOD Brdo-Lukovica Marta Urankar POGOVOR Z DRUŽINO HRIBAR Gradnja nove avtoceste, ki poteka skozi Crni graben, je marsikaj močno spremenila. Te spremembe pa so najbolj občutili tamkajšnji prebivalci. Kes je, da bo avtocesta marsikaj spremenila na bolje, vendar pa si mnogi ne pred stavljamo krutosti posega v mirno življenje družin, ki morajo sprejeti posledice. Ne le, da so se morali prilagodili drugačnemu okolju, nekateri so se morali tudi preseliti. Ena izmed takšnih je družina Hribar (oče Viktor, mama Marija in hči Nevelika), ki se je preselila v Rafolče. Nevenka mi je povedala o težkih občutkih in lepih spominih. Upam, da se1 boste vsaj malo zavedli, kako ste lahko hvaležni, da vam je ta preizkušnja prihranjena. 1. Od kod prihajate? Prihajamo iz majhne vasice Jel.šcvica pri Trojanah. 2. Ste bili z bivšimi vaščani v dobrih odnosih? Seveda, dobro smo se razumeli in si med seboj pomagali. 3. Imate z njimi še kakšne stike? Ja, včasih se odpravimo na obisk v domači kraj. Tudi oni so že prišli pogle dal naš novi dom. Največkrat pa se slišimo preko telefona. T Kako ste se počutili, ko ste zvedeli, da se boste morali preseliti? Bil je grozni šok. Na začetku sploh nismo mogli verjeli, da se nam je to zgodilo. Potem smo upali, da bo sprejeta kakšna druga trasa AC. Na koncu pa smo se morali le sprijazniti s to odločitvijo. Tolažili smo se z mislijo, da se ti v življenju lahko zgodi še kaj hujšega; vojna, naravne nesreče, ko res ostaneš čisto brez vsega in mi mogoče lahko še begunec in invalid. Glavno je, da smo vsi skupaj in da smo zdravi. 6. Je bila to za vas velika sprememba? Ja, seveda, posebno za očeta in mami, saj sta od rojstva živela na kmetiji. Spremeni se ritem. Mami je bila doma in ni hodila v službo. Tako je vsaka ped zemlje obdelana z njenimi žulji. Imeli smo majhno kmetijo in živino, delo na polju, hlevu, v gozdu, sadovnjaku. Sedaj pa Imamo le njivico. 7. Kako ste bili sprejeti v novo okolje? Sosedi so nas toplo sprejeli, /al pa jih veliko še ne poznamo. Nekaj jih sreča mo v vaški cerkvi, nekaj na polju. Z najbližjim pa smo se lepo spoprijateljili. H. Vam je kaj posebno všeč ali pa vas kaj posebno moti? Všeč nam je okolica Rafolc. Veliko je možnosti za sprehode. Zanimivo je spoznavati bližne vasi. Najlepši pa je pogled na hribe. Za dodatek pri obujanju spominov pa je hči Nevenka spesnila to prijetno pesem: Usoda se poigrala je z menoj, zapustili sem morala srn/ znoj. domačijo svojo rojstno, ki JO r srcu redno bom nosila. Iskati sem si novi dom začela, upala, da bom lepo sprejeta, da življenja novo bom lahko začela. Zagledala sem ljubko malo vas, ki v dolini lihi leži, cerkev sv. Katarine jo krasi. In dejala: »To bo moja nova vas«. Sosedje so me to/>/o sprejeli. v svoj krog so me povabili. Sedaj z njimi bom solze iu smeli delila in se novih dni veselila. Na koncu pa bi se iskreno rada zahvalila družini Hribar, ker so me lepo sprejeli, pogostili in mi zaupali zgodilo življenja v prejšnjem kraju. Hvala! Špela Kveder o O ■d IZDELUJEMO: cvetlična korita, fontane elemente za ograje elemente za brežine tlakovce, plošče robnike tople grede, kompostnike kamine, umivalnike mulde, galanterijo NUDIMO TUDI MONTAŽO ZA TLAKOVCE, ROBNIKE IN OGRAJE 1225 Lukovica, Vrba 7, tel. 061/735 408 Energetsko svetovalna pisarna KAMNIK-IZPOSTAVA DOMŽALE 1230 Domžale, Ljubljanska 69 ___5yfcT te| ; 061/720, 721-321 ZAMENJAVA KOTLA I. Ko star kotel preteče, smo v nerodnem položaju, posebej takrat, ko na to nismo pripravljeni. V naglici, ki sledi, velikokrat naredimo napake, tu pa gre za večjo in pomembno naložbo. ŽIVLJENJSKA DOBA KOTLOV Ta je zelo različna. Odvisna je od cele vrste pogojev: od izvedbe, materiala, kakovosti izdelave, načina obratovanja do goriva in podobnega. Predvsem je zelo pomembno, kako obratujejo. S tega stališča je zaželeno, da je temperatura vode čim višja, seveda pa so zato izgube večje, slabši izkoristki, ni kondenzacije, manjša je korozija in s tem daljša življenjska doba. Izklapljanje kotla ponoči, v odsotnosti in podobno, krajša njegovo življenjsko dobo. Pri normalnih pogojih obratovanja lahko računamo z življenjsko dobo približno 20 let, pri litoželeznih kotlih in izvedbah z odpornimi materiali in ob optimalnejšem delovanju pa še nekaj več. ZAMENJAVA KOTLA Zamenjava kotla je smiselna, ko ta začne puščati vodo zaradi dotrajanosti, pa tudi zaradi: - preventive - spremembe goriva (npr. pri prehodu s trdnih na tekoča goriva ali zemeljski (tudi utekočinjeni naftni) plin - spremembe toplotne izolacije zgradbe - razširitve, adaptacije hiše - zastarele izvedbe kotlov (slabi izkoristki, ne ustrezajo predpisom) - večje okvare kotla - posebni drugi razlogi (ločeno ogrevanje - več družin, obrt, trgovina in podobno) PRAVILNA MOČ KOTLA Ni rečeno, da smo storili prav, če smo vgradili nov kotel enake moči, kot je bila pri starem. To je nedopustno, če smo stari kotel kupili " na pamet", brez projekta ogrevanja in izračuna. V veliki večini so taki kotli močno predimenzionirani, prevelikih moči in obratujejo z zelo slabim izkoristkom. Zato je pred nakupom novega kotla potrebno preveriti njegovo moč in kupiti takega s pravilno močjo. To delo opravi projektant. Če je zgradba pozneje nanovo toplotno izolirana, se razmere popolnoma spremenijo. Nov kotel je lahko na primer za 30 do 50 odstotkov manjše moči ali več, odvisno od posameznega primera. Od tega je odvisna tudi cena kotla in boljše obratovanje z višjimi izkoristki, z manjšo porabo goriv in podobno. Podobno je potrebno ukrepati pri razširitvah adaptacijah objektov. Preveriti je potrebno nove izmere in to upoštevati pri moči novega kotla. Če vgrajujemo nov kotel, je zelo pomembno, da vgradimo gorilnik prave moči, pravilno izbran in usklajen z močjo kotla. Če je gorilnik s starega kotla še v dobrem stanju, morda že zamenjan z novim, je potrebno preveriti, če ga je možno vgraditi v nov kotel, ki ima lahko zaradi tega spremenjene značilnosti. Poudariti je potrebno tudi, da mora biti gorilnik izbran glede na izvedbo novega kotla. V določenih mejah moči ga je možno prilagoditi z večjo ali manjšo šobo, pri večjih močeh pa to ni možno. Odgovor na to vprašanje dobimo z meritvami emisij dimnih plinov, s katerimi serviser ugotovi, ali je možno sistem uglasiti na optimalne vrednosti in v okvire dopustnih predpisanih parametrov. Če gorilnik odstopa, ga je potrebno zavreči in kupiti novega. Pri določanju moči kotla je boljše izbrati nekoliko nižjo moč kotla kot preveliko. Kjer imamo na primer lončeno peč, to upoštevamo, saj lahko pokrije "zimske konice" in prehodna obdobja spomladi in jeseni, lahko pa nam pomaga prebroditi izpad kotla. IZBIRA IZVEDBE KOTLA V vsakem primeru izberemo sodobno izvedbo kotla kakovostnega izdelovalca, ki ima zanj opravljene potrebne ateste, jamstva, ima nadomestne dele, dober in razvejan servis ter navodila za obratovanje in vzdrževanje v slovenščini. Za kotle na kurilno olje ponavadi izberemo specialne nizkotemperaturne kotle brez vgrajenega hranilnika toplote (bojlerja). Ti so navadno litoželezni ali iz posebnih odpornih materialov - zlitin proti koroziji. Do zdaj najbolj razširjeni kombinirani klasični kotli na trdna ali tekoča goriva so zelo slaba rešitev, zaradi nižjega izkoristka. V zadnjem času se vse več strank odloča, sploh tisti, ki imajo na voljf) tudi lesno biomaso, da bodo stare kombinirane kotle obdržali, poleg njih pa bodo postavili še specialni oljni ali plinski kotel z ločenim nerjavnim dimnikom. Tudi pri plinskih kotlih lahko izbiramo mecl najsodobnejšimi stenskimi ali talnimi izvedbami. Med temi so tudi nekoliko dražji plinski kondenzacijski kotli, ki imajo lahko do 15 odstotkov boljše izkoristke (do 108 odstotkov). Plinski kotli seveda zahtevajo tudi prilagojen dimnik, za katerega je značilna tuljava iz nerjavne pločevine. Omenjena vprašanja SO podrobno rešljiva tudi pri spremembi goriva ob prehodu S trdnih, tekočih goriv na plin (zemeljski ali utekočinjeni naftni plin). Občani se namreč zelo pogosto odločajo za zamenjavo starega dotrajanega kotla ob prehodu na plin. Tudi v tem primeru je potrebno upoštevati vse, kar sem že omenil glede pravilne izbire moči in izvedbe, čeprav gre tu za druga goriva in najsodobnejšo tehnologijo. Pri Izbiri najsodobnejših izvedb kotla, izbiri pravilne moči in podobno, se je smiselno posvetovali s projektantom ali predhodno poiskati brezplačni strokovni nasvet v energetsko svetovalni pisarni. Zaradi zgoraj navedenega moramo biti na zamenjavo kotla pravočasno pripravljeni, saj so nam običajno znani razlogi, zaradi katerih lahko pride do tega. Najslabše je, če nas zamenjava preseneti sredi zime. Nekateri ljudje se zaradi varnosti celo odločajo, da stare in zastarele kotle preventivno zamenjajo prej. Pri tem pa za vse omenjene primere zelo pogosto potrebujejo pomoč, ki jo nudijo svetovalne pisarne. Ob takšnih in podobnih odločitvah, vezanih na rabo energije v vašem gospodinjstvu in zgradbi, upoštevajte omenjene nasvete, saj lahko dolgoročno privarčujete marsikateri tolar. Domžale, marec 2000 ESP DOMŽALE-KAMNIK IVAN KENDA, univ. dipl. inž. SUZUKI AVTOHISA VESEL POOBLAŠČENI PRODAJALEC IN SERVISER ČEŠNJICE 16 B, 1251 MORAVČE Tel.: 061 731- 032 - bogata oprema - dvojni air bag - elektro paket - centralno zaklepanje :^k;l:w™ $WIFT 4X4 GU $TY - .mob.lizator motorja fc f 970.000.- SIT GOTOVINSKI POPUSTI - UGODNI KREDITI 3 LETNA GARANCIJA TA DAN ALI KAR VSAK DAN? Spomnim se dni, ko sem kot deklica nestrpno pričakovala prebujajočo pomlad. Z njo se je približeval dan, ko sem mami lahko izkazala pozornost. Praznik žena je imel tiste dni drugačno mesto in z vzgojo v šoli in družini je pomembnost pridobil tudi v mojem srcu. Z vznemirjenjem sem nabirala zvončke, ki so nežno bingl-jali v pomladnem vetru. Šopek cvetja in majhna pozornost, narejena z otroško radostjo, je vselej izzvala na njenem licu prijeten nasmeh, ki sem ga imela tako rada. V tem nasmehu je kralj eval moj občutek pripadnosti, bližine, naklonjenosti, zaupanja, varnosti, predajanja; v pomladnem darovanju pa je iz veselja po osreče-vanju raslo poleg zaznave vloge matere še občutenje podobe ženske. K tetmj je seveda pripomogel moški del družine, oče kot druga |)omemb-na oseba v razvoju otroka. Ko sem prerasla dekliška krila in v svet zrla z očmi odraščajočega dekleta, sem pozornost, ki sem jo kot prikupno dekletce delila z mamo, po drobcih prejemala tudi že sama. Tudi s tem sem dobivala sporočilo, da je lepo biti ženska. S spremembami v družbi se je spremenil tudi odnos do praznika, ki je meni prinašal mnogo prijetnih izkušenj. Seveda sem kasneje lahko opazila, da je pijano veselje nekaterih moških predstavnikov, ki so praznovali dan žena, presegel vse meje dostojnega. Potem ko sem sama stala na drugi strani, strani odrasle ženske, se je tudi v meni spremenil odnos do tega dne. Ne potrebujem ga za potrditev svoje vloge, pripadnosti, enakovrednosti,... Ne potrebujem ga kot izgovor za darovanje, izkazovanje pozornosti; po njem ne merim ljubezni in spoštovanja. Pa vendar, ali mi ni ravno bogastvo tolikih čustev in občutkov omogočil tudi ta dan v letu? Seveda, a ne sam po sebi. Vsem spremembam navkljub v moji zakladnici iz preteklosti ostajajo temeljni občutki, ki naj bi jih zdrava družina zagotovila v razvoju otroka. Del teh, kot so: pozornost, sposobnost vživljanja v drugega, razumevanja drugih, sposobnost predajanja ter zaupanja do ljudi in sveta na- sploh, se začnemo učiti že od prvih trenutkov življenja naprej. Koliko jeci nižina varna za otroka, kakšen odnos se razvije med dojenčkom in mamo, kakšne spodbude in varnosti je deležen, kako se vključuje v vzgojo in družinsko življenje oče, so stvari, ki določajo, ali bo posameznik zaupljiv do ljudi, pripravljen raziskovati ne le svet, temveč tudi razsežnosti medsebojnih odnosov. Prav ti iz domačega gnezda so model, po katerem se kasneje ravnamo v življenju. Otroci oblikujejo medsebojne odnose na osnovi lastnih družinskih izkušenj, kot jim jih ponujamo: spoštljivo, pozorno, odprto ali nestrpno, žaljivo, hladno. Mnogim otrokom je zelo težko izraziti svoj odnos do staršev, matere,... Skrijejo se za besedami, da je to »bedno, brez veze, men se pa ne da, kva težiš...« Razlago lahko najdemo v mladostniškem kljubovalnem vedenju, nehote pa se nam vrine tudi misel, koliko prostora je za tak pogovor v družinah, koliko za drobne pozornosti, ki jih namenimo drug drugemu kar tako, ne glede na dan v letu. Julija Pele Center za socialno delo Domžale OBVESTILO STARŠEM 0 UVELJAVLJANJU OTROŠKEGA DODATKA V LETU 2000 /a uveljavitev Otroškega dodatka je potrebno tudi letos vložiti zahtevek za otroški dodatek na novem obrazcu 8,41 - vloga ža uveljavitev otroškega dodatka. To velja tako /a nove up i< en< c kot ža tiste, ki že prejemaj«i otroški dodatek. ' )braz< e lahko kupile v vseh knjigar nah in papirnicah. Obrazce v celoti izpolnijo vlagatelji sami, tudi dohodke iž kmetijski' dejavnosti, samo podatke 0 visini dohodka v letu 1999 potrdi delodajalec. Opozoriti moramo, da je po trebno letos na novo vpisati davčne šte vilke za vlagatelja in vse družinske dane in zato so tudi obrazci spremenjeni. Nujno je, da so davčne številke na laneno izpolnjene, ker bomo imeli drugače težave pri nakazilih otroškega do datka. V letošnjem letu je tudi novost, da se morajo na vlogo poleg staršev podpisati polnoletni družinski člani. Vsi Upravičenci, ki so predložili potrdila o šolanju za svoje otroke, ki SO starejši od IS let v oktobru 1999, ko se |e pričelo novo šolsko leto, jim ni potrebno ob oddaji vloge ponovno predložiti šolskih potrdil, ker velja potrdilo za celo šolsko leto, t.j. do oktobra 2000. 1'otrdila o šolanju morajo starši med letom predložiti le za otroke, ki med letom dopolnijo IS let, pa čeprav še obiskujejo osnovno šolo. Izpolnjene obrazce Vloga za uveljavitev otroškega dodatka oddajo otroškega dodatka od 01. 5. 2000, kar je razvidno iz odločb, ki so jih prejeli v letu 1999. Center za socialno delo Domžale ima uradne ure v ponedeljek in petek od 8.-12. ure in v sredo od 8.-12. ure in od 14.-18. ure. Tudi v letošnjem letu je otroški dodatek selektivni in je vezan na dohodke drtižine preteklega leta. Vstop- 1 >ohodek na družinskega člana Povprečni mesečni dohodek ITI rlnr)inQKi' rpinp _ ()troški d odatek na v SIT mesec v % povp. plače RS 1 1 ti l 1 1 l l /, 1 1 1 rw\ V. t. 111 1 H v letu 1999 v SIT 1. otrok 2. otrok 3. otrok Do 15 % Do 25.987 16.200 17.820 19.440 Nad 15% do 25% Nad 25.987 do 43.311 13.851 15.309 16.767 Nad 25 % do 30 % Nad 43.311 do 51.974 10.557 11.799 13.041 Nad 30 % do 35 % Nad 51.974 do 60.636 8.316 9.504 10.692 Nad 35 % do 45 % Nad 60.636 do 77.960 6.804 7.938 9.072 Nad 45 % do 55 % Nad 77.960 do 95.285 4.320 5.400 6.480 Nad 55 % do 75 % Nad 95.285 do 129.934 3.240 4.320 5.400 Nad 75 % do 99 % Nad 129.934 do 171.513 2.808 3.888 4.968 občani na Centru za socialno delo, Domžale, Ljubljanska 70 v najkrajšem možnem času, vendar najkasneje do 30. 4. 2000. Vsi tisti upravičenci, ki vlog ne bodo obnovili do navedenega datuma, ne bodo več upravičeni do tli cenzus za upravičenost do otroškega dodatka v letu 2000 znaša 171.513,00 SIT (t.j. 99% povprečne bruto plače v letu 1999 173.245,00 SIT), kar je razvidno iz predlagane lestvice za otroške dodatke. KID LIMBAR NAGRAJUJE 12. februarja so gostovali v Lukovici člani dramske skupine Kulturno izobraževalnega društva Limbar iz Moravč z veseloigro Frana Detele Naš naraščaj. Zanimiva uprizoritev bi zaslužila večjo pozornost lukoviške publike. Domiselne režijske rešitve kažejo, da se režiser in igralci dobro poznajo. S to predstavo so nam uspešno predstavili Frana Detelo, katerega stopetdesetletnico rojstva praznujemo letos. Okoli šestdeset gledalcev je bilo vsekakor nagrajenih za svoje kulturno zavedanje, za prazne sedeže pa lukovčanom pripada coklja. Moravčani, hvala za lepo doživetje in upam, da nas še obiščete. gv SLIKALE SMO NA STEKLO V osnovni šoli Janko Kersnik na Brdu smo se dne 19. februarja srečale žene, članice Društva podeželskih žena Lukovice, da se seznanimo z osnovami risanja na steklo Tečaja se je udeležilo štirinajst tečajnic. Večina se je prvič srečala z risanjem na steklo. Sprva plahe in zadržane, smo se po prvih poskusih sprostile in priznati je, da so bili izdelki presenetljivo domiselni in lepi. Na kozarcih so zaplavale ribice, steklenice so se spremenile v umetnine s češnjami in sploh, od orna-mentov do rožic, metuljčkov in čebelic, do hrušk, jabolk, sliv, grozdja in še kaj, je bilo naslikano na steklenini, ki smo jo prinesle s seboj. Res razveseljivo, kaj vse znajo narediti pridne roke žena. Da je tečaj slikanja na steklo uspel in da so se udeleženke navdušile za slikanje tudi doma, gre zahvala gospe Marinki Kajbič, ki nam je svoje znanje nesebično posredovala. Pripravila je ves potreben material, od barv, čopičev, svinčnikov, papirja, folije do šablon. Poučila nas je o vrstah barv in proizvajalcih. Opozorila nas je na osnovne poteze s konturnimi tubami, kakšni čopiči se uporabljajo pri delu z barvami in kakšni pri uporabi gela, predvsem pa, da se izdelki, obarvani s temi barvami, ne smejo pomivati v pomivalnem stroju, pa čeprav smo barvo utrdili pri temperaturi 100° C. Seveda nas je seznanila s postopkom utrjevanja. Izvedele smo tudi, kje lahko nabavimo steklovino po zmernih cenah in kje lahko kupimo vse pripomočke za slikanje na steklo. Predvsem zadovoljne pa smo bile, ko nam je zagotovila, da nam bo z. veseljem svetovala tudi kasneje, ko bomo pri konkretnem delu naletele na neznanke. Vse udeleženke bomo svojo shrambo lahko polepšale. Naši kozarci z vloženo zelenjavo, sadjem in marmelado, mi bodo oslej gotovo bolj privlačni. Prav tako bodo steklenice že na zunaj prikazale, kaj je v njih. Naša majhna darilca bodo bolj prikupna in bolj osebna. Za vse tO pa se imamo zahvaliti odboru Društva podeželskih žena Lukovica in predvsem svetovalki gospe Marti Kos, ne nazadnje pa tudi občini Lukovica, ki je prispevala del sredstev za kritje stroškov tečaja. M. Kreft TUDI V KRASNJI SMO POČASTILI SPOMIN NA dr. FRANCETA PREŠERNA V prostorih osnovne- šole v Krašnji se je v soboto, 12. 2. 2000, odigral lep kulturni večer. Na ogled so bila postavljena dela slikarjev, ki so bila ustvarjena na Fx tetnpore Krašnja 1999. Razstavljenih je bilo osemnajst barvnih slik, ena lepljenka in kar triindvajset grafik. Največ pozornosti je bila deležna slika stare osnovne šole v Krašnji, ki je bila narejena v tuš tehniki. Opažena pa je bila tudi grafika s sporočilom, pomembnim za današnji čas: »Snemimo čimveč mask, že v letu 2000». Obiskovalci SO si vse razstavljene slike in grafike ogledali z zanimanjem, posebno grafike s predmeti iz naše preteklosti in grafiko kmečke izbe s pečjo. Razstavi odraslih slikarjev so se pridružili tudi učenci osnovne šole, ki so na svojem panoju predstavili kar dvajset grafik. Otvoritev razstave je bila združena s praznovanjem kulturnega praznika Slovencev. Kulturni program so izvedli člani mešanega pevskega zbora lito stroj iz Ljubljane. Zborovodja je bil gospod Jože (račnik. Člani zbora so poleg pevskega programa enajstih pesmi recitirali pesmi
  • b Savi, Vransko in Kamnik. Pevci Lipe SO tudi redni udeleženci vsakoletnega pevskega tabora v Šentvidu pri Stični, kamor bodo odšli tudi letos, in revij moških pevskih zborov v organizaciji ZKO Domžale. Prav tako je tradicionalen tudi nastop na Plorjanovcm sejmu meseca maja v Šentgotardu in piknik za vse družinske člane pevcev konec poletja. Seveda pa se spomnijo tudi vseh obletnic, na katerih je treba zapeti. Pevci vsako leto na prav poseben način praznujejo tudi god Sv. Antona. Zberejo se pri maši v cerkvici Sv. Mohorja in Portunata, kjer pojejo, po masi pa pri predsedniku zbora Tonetu, ki je tudi ključar, nadaljujejo z dražbo krač in ostalih mesnih dobrot. Letos je bilo na ta dan v Podzidu po maši še dolgo prav živahno. Pevci Lipe pojejo na večini pogrebov v Šentgotardu, večkrat pa tudi v okoliških krajih. Redne vaje vsak četrtek in izredne ob zahtevnejših priložnostih za nastope na revijah in proslavah ali gostovanjih Pomenijo za člane zbora kar veliko obveznost in odgovornost, še zlasti v zimskem času, saj je zborovodja g. Rado Kapus doma na Vranskem, nekateri 1 lani zbora pa so iz deset kilometrov oddaljenih okoliških krajev. MPZ LIPA Trojane v sedanji zasedbi Poje že vrsto let, zavedajo pa se, da je za kvalit eto in nadaljnje uspešno delovanje Potrebno pridobiti nove- mlade pevce, žalo vabijo vse, ki imajo veselje do petja, da se jim pridružijo - najbolje kar na vajah ob četrtkih v njihovi pevski sobi v Zadružnem domu na Trojanah. Zelo bodo veseli novih okrepitev. Pevci se za vso dolgoletno pomoč in izjemno razumevanje zahvaljujejo direktorju Gostinskega podjetja Trojane, g. bojanu Gasiorju, ki vedno z največjo mero razumevanja prisluhne njihovim željam in potrebam. Prepričana sem, da SO tudi lake. navidez drobne stvari, v veliki meri pripomogle, da LIPA uspešno vadi in nastopa doma in v okolici Trojan. Vesela pesem pa je nato še dolgo odmevala v noč. Olga Hlebec GREMO V KINO! V naši novi rubriki vam bomo v vsaki številki predstavili dva filma, ki si ju lahko v naslednjem mesecu ogledate v Kinu Domžale. Tokrat vam predstavljamo filma Nadarjeni gospod Riplev (The Talented Mr. Riplev) in Plaža (The Beach). Kot smo vam obljubili, pa smo za vas v sodelovanju z ljubljanskimi kinematografi pripravili tudi nagradno igro. NADARJENI GOSPOD RIPI.KY (The Talented Mr. Riplev) Po Angleškem pacientu, nagrajenem z več oskarji, se je režiser in scenarist Anthonv Mighella ponovno odločil posneti film po literarni predlogi, v katerem Mati Damon igra psi-hopatskega morilca Toma Ripleva, bistrega in karizmatičnega mladeniča, ki v 50-tih uspeva v New Yorku s poosebljanjem drugih, ponarejanjem pisave in varanjem naivnežev. Pred tem je Riplev obiskoval Prince ton in nekega dne prejme telefonski klic očeta enega izmed sošolcev, ki mu ponudi denar, da poišče njegovega izginulega sina Dickia (Jude Law). Riplev ga izsledi na italijanski obali, kjer uživa v brezskrbnem življenju S svojo lepo prijateljico Marge (Gwyneth Paltrow). Dickie ga neizmerno privlači, obenem pa mu zavitla njegovo uživaško življenje. Čez čas se Riplev odloči za umor svojega sošolca, da bi tako lahko prevzel njegovo identiteto. Film Nadarjeni gospod Riplev je nominiran za S oskarjev, najpresti/nejših ameriških filmskih nagrad, ki jih bodo 2(>. marca ponoči podelili v Los Ange-lesu, in sicer za stransko moško vlogo (Jude Law), scenarij po predlogi, glasbo, scenografijo in kostumografijo, zaradi cesar je še posebej vreden ogleda. OI5ALA (The Beach) Prvi projekt Leonarda DiCapria po uspešnem Titaniku je drama Dannva Boyla Obala (The Beach). Dičaprio igra Richarda, Američana, ki s prijatelji potuje po Aziji. V Bang-koku sreča Skota, ki samega sebe imenuje Daffv Duck (Robert Carfvle). Preden Mr. Duck napravi samomor, zaupa Richardu površen zemljevid kraja na Tajskem, za katerega trdi, da je raj na zemlji: lep, neonesnažen in nenaseljen. Iz dolgočasja se Richard in njegova prijatelja odločijo, da poiščejo ta kotiček. To jih po nevarnem potovanju pripelje na plažo, ki je takšna, kot jo je Duck opisal. Tam se naselijo, a kmalu odkrijejo, da niso sami. Večja skupina popotnikov je na otoku oblikovala komuno z družbenimi prav ili. ki jih je Richard pravzaprav želel pustiti za sabo. Poleg tega v bližini skupina domačinov goji marihuano in ti niso ravno navdušeni nad prisotnostjo prišlekov, Film je bil posnet na tajvanskcin otoku Phi Phi Le, s čimer je filmska ekipa postala tarča napadov okoljevar-stvenih organizacij, saj naj bi na otoku umetno zasadili nekatere drevesne vrste. NAGRADNO VPRAŠANJE: Naštejte vsaj tri filme, v katerih igra Leonardo di Caprio! Svoje odgovore pošiljite na dopisnici na naslov: Rokovnjač, Gremo v kino!, Lukovica 46, 1225 Lukovica, do ponedeljka, 3. aprila 2000. Trem izžrebancem bodo Ljubljanski kinematografi podarili po dve vstopnici za ogled poljubne filmske predstave v Kinu Domžale. Pustovanje otrok Lukovica PUSTOVANJE NAJMLAJŠIH V LUKOVICI V nedeljo, S. marca popoldan, so se v kulturnem domu v Lukovici pričeli zbirati malčki in šolarji s svojimi starši, pa tudi brez. Simpatično maskirani so sledili večjim maskam v plesu. Za glasbo je skrbel nekakšen Mehikanec, vsaj po klobuku sodeč. Društvo pri jatcljev mladine, organizator pustovanja, si je zadevo dobro zamislilo. Malini ma.škaram so pripravili krofe, pa tudi sok. Za glasbo in loplo dvorano sta poskrbela člana kulturnega društva. Seveda je kar nekaj organizacij sodelovalo s svojimi sredstvi, tla je bilo prireditev mogoče izpeljali. Pa O njih kdaj drugič poimensko, danes le hvala vsem. Škoda le, da je bila prireditev istočasno kot na Viru, sicer bi se nase maškaradc gotovo udeležilo več mask. Pa ludi lako so tokrat razveselili okoli petdeset malčkov. Naslednje leto bodo bolj pazljivi pri načrtovanju. Naslednjič bo več plakatov, pa tudi razporedili jih bodo od PreVOJ do Trojan, saj je oči I no, da nas otroci družijo in lega ne sinemo pozabiti. VESELO PUSTOVANJE NA VIRU Letos je pustna sekcija STRI ČEK organizirala (jubilejni deseti pustni karneval. Nastopilo je 37 različnih mask. Maske so prihajale iz vseh bližnjih občin. Med njimi je bilo kar nekaj mask iz občine Lukovica, med njimi je bil tudi Dvotonski Trojanski krof. Izdelava krofa je potekala v Preserjih pri Lukovici. Kandidati pri izdelavi krofa so bili: bojan Cerar, Jure Gostič, Boštjan Kvas, Brane Urankar in Tina Stupica. Izdelovali smo ga en teden. Najprej smo okoli avtomobila spojili železne palice, da smo dobili mrežo. Na to mrežo smo navezali karton, na katerega smo z mešanico moke in vode nalepili časopisni papir. Časopisni papir smo prepleskali z. več plastmi belega apna. Ko se je to posušilo, smo se lotili barvanja krofa. Zadnja faza je bila nanašanje sladkorja - zdrobljenega stiropora. Na prikolico pa smo postavili špic-mojstra in glavna peka, kateri so brizgali marmelado v krof z. veliko injekcijo. Tako je potekala izdelava našega dvotonskega Trojanskega krofa. Vabimo vas, da se naslednjega pustnega karnevala na Viru udeležite tudi vi. OKUPACIJA LUKOVICE Sredi dopoldneva, na debeli četrtek, so pridrveli v Lukovico uniformirani in oboroženi vojaki iz Vranskega. S seboj SO pripeljali tudi Okrogle muzikante. Najprej so z muziko in razkazovanjem vojaške moči paradirali po Lukovici, nakar SO zasedli Občino. Razglasili so vladavino Pusta. Straža pred zgradbo je delovala zelo resnično, saj je mitraljez na motorju Wermahta deloval kar zastrašujoče. Tudi davke so pobirali, vendar so bili pri tem tako skromni, da je bilo lakoj opazno, da imajo vlado vse drugače organizirano, kot je naša. Ob pomanjkanju pustnih idej v domačem prostoru je bila to kar zanimiva popestritev. gv PREDSTAVITEV PUSTNIH MASK V KRAŠNJI V nedeljo, 27. februarja, je Kulturno društvo Fran Maselj-PodllmbarskJ skupaj s Športnim društvom Krašnja v avli osnovne šoli v Krašnji pripravilo zanimivo predstavitev slovenskih pustnih mask, na kateri SO se predstavili cerkljanski laufarji, drežniška fantovščina In škoromati iz Brkinov, čeprav sreča tokrat ni bila na strani organizatorjev, saj i<-' svojo udeležbo v zadnjem trenutku Zaradi bolezni odpovedala ga. Dušica Kunavcr, znana etnologinja, ki že dlje Časa sodeluje s Krašnjani, iz. takrat se nepojasnjenih razlogov pa v Krašnjo kljub obljubam ni bilo tudi ptujskih kurentov, je bila predstavitev prijetna in Izredno zanimiva popestritev predpust-nega časa. Za začetek je ga. Vera Beguš obiskovalcem, ki so avlo povsem napolnili, pojasnila, da naj bi se naši predniki začeli semiti že v prvi polovici 17. stoletja, ko so se v povezavi s tem običajem začela pojavljati tudi prva verovanja v zveži s pustom. Po glasbenem vložku mladih harmonikarjev so na oder že stopile prve maske - cerkljanski laufarji. Prvi cerkljanski laufarji se našemljeni pojavijo že na nedeljo kmalu po novem letu in jih je nato vsak teden več, dokler ne pridejo na pustno nedeljo ven vsi. Spodnja meja za sprejem v njihovo druščino je 18 let, zgornje meje pa ni. Danes smejo v laufarsko družino, ki šteje 24 likov, tudi dekleta. Vsi, razen enega, nosijo na glavi lesena naličja, ki jim pravijo larfe. Te jim je izdelal nek Zasebnik, ki pa je že pokojni in danes ni nikogar več, ki bi nadaljeval z njegovim delom, kar je za ohranjenje tega običaja zaskrbljujoče. Glavni liki cerkljanskih laufarjev so sodnik, pust, ki ga na komu usmrtijo, ta hršljanov in marjetica, ta star in ta stara, ta slamnat in ta lerjast. Kot druga se nam je predstavila drežniška fantovščina. Fantje so na oder stopili kar v svojih civilnih oblačilih, saj jim stroga pravila ne dovoljejujo, da bi se našemili preti pustom. Njihov običaj izvira že iz poganskih časov in danes z njim živi cela vas. Pri pripravah na drežniški pust lahko sodelujejo samo neporočeni fantje, ki k fantovščini pristopijo, ko so stari 18 let. Pust pripravljajo za vaščane in zato se tudi ne Udeležujejo raznih pustnih karnevalov in sprevodov. Maske si izdeluje« sami in te Se delijo na ta lepe in ta grde. Prvi gredo meti pustnim sprevodom, ki je na nedeljo po hišah, drugi pa po vasi z nogavicami, napolnjenimi s pepelom 'ovijo otroke. Popoldan se vsi zberejo na trgu, kjer uprizarjajo razne igre, kar Zvečer zaključijo s sprevodom. Na pustni torek na trgu pusta obsodijo na smrt, izvršijo obsodbo in ga nato ob polnoči ob robu vasi zažgejo. Kar je pri Drežničanih še posebej zanimivo, je to, da se ti mladi fantje ne združujejo v Okviru nobenega društva, pa celo leto skrbijo za dobro počutje in zabavo svoje vasi, za katero vsako leto pripravijo tudi Miklavžev sprevod, uredijo pot, po kateri gre procesija na farni dan, "perejo" poredne otroke, pomagajo starejšim in na ta način povezujejo svoje sovaščane. Tretji so v avlt) pritekli škoromati iz Brkinov, ki jih je oživilo kulturno društvo Pod Gradom. Njihovi liki izvirajo iz 13- stoletja. Takrat je na tistem koncu potekala meja med beneško in goriško grofijo in ena izmed prepo-znavnejših mask je čuvaj, ki je čuval to mejo in ki ima velike klešče, s katerimi je včasih lovil prebežnike, danes pa mlada dekleta. Ostale maske so iz kmečkega vsakdanjika. Najbolj poznana maska iz Brkinov je zvončar, ki je oblečen v kože, na glavi pa ima visoko kapo, ki je izdelana iz, klobuka in šestih leskovih palic, ki so prevlečene z blagom, to pa je prešito s pisanimi rožami. Med grele maske sodi tudi cunjar, ki predstavlja razpadajoče telo. Lepe maske pa so fant v belem, pupe v belem, mož v zelenem, ki je oblečen v smreko, in muzikantje. Povorka gre skozi vas na pustni torek, pri čemer darove nabirajo samo lepše oblečeni poberini. Zvečer, ko so darovi zbrani, se zberejo vsi vaščani in se zabavajo pozno v noč. Posebnost škoro-matov je, da morajo biti nenehno v gibanju. Ob koncu se je ga. Vera Beguš gostom zahvalila in povedala, da v naših krajih posebnih Sem ni, značilna sta bila le ženin in nevesta, pred katerima je običajno hodil ta hud. Predstavitev se je zaključila na dvorišču osnovne šole, kjer so si obiskovalci lahko pustne seme ogledali tudi od blizu. Maja Smrkolj DELO PGD KRASNJAVLETU 1999 Vsako društvo si na začetku leta zastavi določen plan, ki ga skuša preko leta tudi uresničiti. Naše društvo se je leta 1999 odločilo prenoviti regale za delovne obleke. S pomočjo naših obrtnikov M&P burja, Ki jenaredil kovinsko ogrodje in mizar Štolfa, ki je izdelal police, smo uspeli Izdelati nove regale. S tem smo pridobili več prostora in boljšo preglednost. V načrtu je bila tudi ureditev tivorišča, vendar bomo do nadaljnjega počakali, ker se predvideva izdelava kanalizacije in bi bil potreben ponoven prekop in s tem dodatni stroški. Ker vedno primanjkuje prostora, smo se odločili prizidali zatlaj za domom prostor, kjer bi shranjevali staro gasilsko opremo, ki ni pogosto v uporabi ali pa je že muzejske vrednosti. Ta prostor še ni čisto dokončan, potrebno je Še montirati okna in vrata, ki jih je že naredil Ivan Šum. Vsa dela delamo sami člani in tako bomo morali še naprej, če hočemo čimveč narediti s sredstvi, ki jih imamo na razpolago, saj delo in potrebe kažejo še naprej. Naši člani se udeležijo vseh sektorskih in medsektorskih vaj, saj na teh vajah dobijo največ prakse, za potrebe gašenja. V lanskem letu na srečo nismo ime li večjega požara, manjše pa smo pogasili še pravočasno. Z več desetinami sodelujemo tudi na občinskem tekmovanju. Slaba točka našega društva je delo z mladino in pionirji, na_ tem področju moramo več narediti. Že nekaj let pa prirejamo tekmovanje s staro ročno brizgalko, kjer morajo tekmovalci pokazati vzdržljivost pri črpanju in preciznost škropljenja. Sodelujemo tudi s pobratenim društvom iz Gozd Martuljka. Konec novembra, ko so imeli izlet na Štajersko, so se oglasili tudi pri nas v Krašnji. Veliko članov je prvič videlo, kje smo in upam, da so odnesli dobro mnenje o delu našega društva. Mi pa smo se udeležili sankaškega tekmovanja, ki SO ga organizirali v Gozd Martuljku. Svojo pripadnost gasilski organizaciji pa vsako leto dokažejo krajani pri koledarjih. Na koncu bi se vsem članom, ki so pomagali najlepše zahvalil, še posebej za njihove prispevke. Močnik Brane M. NOVO LETO, NOVI NACRTI V prejšnji številki Rokovnjača je PD Blagovica predstavilo svoje delo v letu 1999, ker pa v letu 2000 ne mislimo zapreti vrat, bi vam radi v nekaj stavkih povedali, kaj bomo delali v novem tisočletju. Res je, da se izteka prva četrtina leta, pa vendar so pred nami še tri četrtine. Kljub temu, da smo nekoliko pozni, pa bi vam vseeno radi predstavili naše delo, ki nas čaka, in pa plan akcij. Vodniki nas bodo vodili po Moravski planinski poti. Halozah, na Virnikov Grintovec, Ojstrico, Triglav, Brano, Do brco, po Rokovnjaški planinski poti, za zaključek sezone pa nas bo UO PD Blagovica vodil na Limbarsko goro. V marcu bomo imeli predavanje o prvi pomoči. Tudi mladinski odsek bo aktiven. Ker je veliko novih članov, se v mladinskem odseku izvajata dva programa, in sicer Ringa raja za najmlajše in nadaljevanje akcije Mladi planinec -planinka. Za mlade je predvidenih 10 pohodov, en dvodnevni in pa taborenje skupaj z mladimi gasilci iz. Blagovice. V letu 2000 je želja mladih planincev, da se udeležijo tekmovanja Mladina in gore, ki ga vsako leto pripravi mladinska komisija PZS-ja. Markacisti bodo nadaljevali z delom, saj obnova in vzdrževanje 60 km planinskih poti zahteva stalno delo na terenu. Še naprej se bomo trudili, da bi nam uspelo postaviti razgledni stolp na Rebru nad Dolinami. Samo delo ni tako problematično, kot je zbiranje dovoljenj in soglasij, pa vendar upamo na najboljše. S cvetjem bomo krasili center Blagovice in okolico Kulturnega doma ter se povezovali z ostalimi društvi, še zlasti s podružnično šolo Blagovica. Da bo delo potekale), kot je načrtovano, pa bo skrbel upravni odbor. Ob tej priliki bi vas še povabil, da se nam pridružite na poteh Rokovnjaške planinske poti. Mnogo pohodnikov, ki prehodi Rokovnjaško planinsko pot, le-to pohvali, da je lepo urejena in markirana. Dnevnik Rokovnjaške planinske poti lahko dobite v trgovini Domino v Lukovici, na Dolinah, v gostišču Kekec, v gostišču Barlič v Blagovici in v pisarni PD Matica Ljubljana na Miklošičevi ulici. Za večje skupine pa jih lahko naročite na društvu, ki vam jih pošlje po pošti. Varno in zadovoljno hojo po planinskih poteh v tem letu vam želimo planinci PD Blagovica. PD Blagovica Bojan Pustotnik JANCE Za tokratni pohod so se združili mladi planinci, njihovi starši in ostali planinci. Nakateri govorijo, da stari in mladi ne sodijo skupaj, da naj bodo vsak zase, toda planinci smo dokazali ravno nasprotno. Združili smo vse generacije, povabili tudi tiste, ki za planinstvo zvejo le od svojih otrok, ki so vključeni v planinski krožek, in se podali na lepo in prijetno pot najanče. Začeli smo vjevnici in se po strmem grebenu odpravili cilju naproti. Vodniki so verjetno pričakovali več težav pri tako pisani druščini pohodnikov, pa so se ušteli, saj je karavana tako lepo hodila, da se sploh ni opazilo, da jih je 41 v koloni. Razgleda po okolici res ni bilo najlepšega, vendar pa je prijetno vzdušje, ki je vladalo na samem pohodu, tako lagodno vplivalo na hojo, da smo kljub dveurni hoji imeli občutek, kot da smo v nekaj minutah prispeli na vrh. Na vrhu nas je celo sonce za nekaj trenutkov pozdravilo. Ne vem komu naj se zahvalimo, da imamo ure, ki nas opominjajo na čas, ki tako hitro teče, saj ob igri otrok, klepetu starejših izgubiš smisel za Čas, ura pa je tista, ki te na to opomni. Prišel je čas odhoda, še skupinska slika, nato pa na pot v dolino. Pot, ki je v večini blatna, je prav prijetna za hojo. saj je prav blato največji "gospod", ki se vsakemu umakne in ga nežno Z občutkom objame. Zlasti otroke ima rad, saj so se nekateri tudi od bliže seznanili z njim. Kako hitro smo prišli do doline, do ceste, ki nas bo ločila in odpeljala vsakega po svojih poteh. I fpam, da bo kmalu naslednja nedelja, da bo kmalu naslednji pohod, upam, da se še kdaj združimo, vse generacije na enem kupu. V taki množici izgubiš občutek za starost, ne samo za čas. Bojan Pustotnik KDO BO OSVOJIL PRVI NASLOV ZA DRŽAVNO PRVENSTVO? Sodoben čas prinaša razvoj na vseh področjih in tudi šport pri tem ni izjema. Posamezne športne panoge so v zadnjih letih dosegle nagel razvoj, razvile pa so se tudi nove športne zvrsti. Med njimi je tudi IN-LINL hokej. To je hokej na rolerjih, ki se odvija v dvorani ali na prostem na za to primernih talnih podlagah. Pravila igre so podobna hokeju na ledu, oprema igralcev pa je razen obuvala enaka hokejistom. V svetu je IN-I.INK hokej dosegel neverjeten razvoj, kar dokazuje tudi to, da so to športno zvrst uvrstili kot promocijski šport na naslednje olimpijske igre. Športni navdušenci smo ga sprejeli tudi v Sloveniji. Letos pod okriljem IN-I.INK zveze Slovenije v času od aprila do julija 2000 pripravljamo 1. državno prvenstvo Slovenije v IN-I.INK hokeju s koračnico prvenstva v dvorani Tivoli v Ljubljani. Za ligo je trenutno prijavljenih 2H klubov iz vse Slovenije. Med udeleženci prvega uradnega državnega prvenstva v IN-I.INK hokeju je tudi IN-LINK klub RCII Lukovica. Člani kluba imajo v tej športni panogi že kar nekaj izkušenj, saj so med prvimi v Sloveniji začeli z igranjem. Člani kluba so nekateri znani hokejisti in člani državne reprezentance Slovenije: Bojan Zaje, Mitja Šivic (oba Olimpija), Grega Por (Jesenice), Gaber Glavič, Tomaž Razinger (oba igrata v tujini), ostali del moštva pa sestavljajo zagnani mladi amaterski igralci iz okolice Lukovice. Moštvo šteje 20 igralcev. Tekme bodo po vsej Sloveniji, kjer so za to ustrezni pogoji - Krško, Lukovica, Dolenjske Toplice, Žiri, Ljubljana, Jesenice ... Skup no bo na razporedu 450 tekem, od tega v dvorani kluba RCII v Lukovici 1S0 tekem. Predvidena uradna svečana otvoritev IN-LINE lige z gosti bo v dvorani RCII v Lukovici v mesecu aprilu 2000. Seveda bo celotno prvenstvo ustrezno medijsko podprto, tako s strani televizije, radia in časopisov. Tekme za državno prvenstvo v vseh kategorijah (do 12 let, od 12 do 15 let ter člani nad 1H let) se bodo odvijale ob sobotah in nedeljah, v popoldanskih urah. Ob koncu velja še povabilo za brezplačen ogled tekem v RCII v Lukovici. HOROSKOP ZA OBDOBJE 20. 3.-20. 4. 2000 ToT OVEN Ljubezen: Sproščena in prijetna veza se nadaljuje, ker pa ste odgovorna oseba, si boste zaželeli novih, resnejših načrtov In izzivov v dvoje. Samski: Zaljubili se boste na prvi pogled, kar pa vam prinaša resno vezo. Posel: Naj vam velikih poslovni uspehi ne porušijo tal pod nogami. Utrdite obstoječe - prvi dobiček ne gre v mošnjiček. Zdravje: Fizična utrujenost in psihična napetost se bosta umirili. Izogibajte se nevarnostim pri delu. BIK Ljubezen: Naj vam sreče v ljubezni ne skali poslovna ambicija. Samski boste tokrat imeli srečo in spoznali osebo, ki vam kar nekaj noči, ne bo dala spati. Posel: Otresli ste se kar nekaj de-narcev in tO vam predstavlja težavo. Vedite, da je težava ključ, ki odpira vrata novim uspehom, Zdravje: Nimate te navade, da bi poskrbeli zase, zato se ne Čudite, odkod izvirajo težave, ki se vam kopičijo. Ne odlašajte. DVOJČKA I J j Ljubezen: Ne bojte se partnerskih odgovornosti, saj vam izkušnje kažejo, da se vam vsako Sodelovanje obrestuje. Samski boste končno pritegnili pozornost osebe, ki vam je pri srcu. Posel: Razmere se vam izboljšujejo, presenečeni boste nad tem, kar boste dosegli. Zagotovili ste si odskočno desko vašemu poslu. Zdravje: Preobčutljivi boste na vremenske spremembe, kljub temu boste ohranili dobro razpoloženje, ki se DO nadaljevalo. KAK Ljubezen: Do partnerja ste nekoliko ravnodušni, to pa ne PO ostalo neopazno. Z odkritim Pogovorom boste dosegli željen rezultat. Samske, raka prijetno prese nečenje. Posel Želi boste uspeh za uspehom, Zato lahko pričakujete še večje poslovne naloge. Prava odločitev v Pravem trenutku pa vam lahko prinese neverjeten poslovni podvig. Zdravje: Veselo razpoloženje vam bo grenilo boleče grlo, pestile vas bodo tudi prebavne motnje. ta. Previdnost ne bo odveč, saj boste očitno všeč še nekomu. Samske čaka romanca skozi poslovne stike. Posel: Vse več dela vam kaže in resnično si boste morali zavihati rokave. Sanje po nepremičnini bodo postale vse bolj dosegljiva realnost. Zdravje: Dnevi nervoze upadajo, s tem pa tudi stopnja holesterola. Popazite le na ledvice. *3 V0 LEV Ljubezen: Sreča v dvoje vam tudi v tem obdobju ne kaže hrb- DEVICA Ljubezen: Vedno bolj verjamete v partnerja, poleg čustev boste v dvoje zmogli uresničiti tudi večje materialne načrte, to pa je za vas velikega pomena. Samskih vas bo kar nekaj našlo sorodno dušo. Posel: V slogi je moč, to boste občutili, saj uspehom ne bo konca. Prednost boste imeli tisti, ki sodelujete s starejšo osebo. Zdravje: Še nikoli boljše, vendar pozor: to se je zgodilo čisto po naključju. TEHTNICA Ljubezen: Ne kaže najbolje, kljub temu boste razčistili kar nekaj zapletov iz preteklosti. Samski pridete na svoj račun, ko boste pričeli skopariti z natančnostjo. Posel: Vse kaže, da imate pri delu poleg dobre volje tudi srečo, ta vas bo še kar nekaj časa spremljala. Nervoza zaradi računov vas bo minila. Zdravje: Stanje, kakršno je, bo težko rešiti z eno potezo. Najbolje, da stopite do zdravnika. ŠKORPIJON ljubezen: Za malenkostne ovire vam ni mar, zato vas bo imel partner zelo rad. Samski boste imeli občutek, da lahko sarmirate celo okolico. Na vsak način je to obdobje, ki se ga izplača izkoristiti. Posel: Garali boste, dali vse od sebe pogrešali zlate čase in tako zasluženo dosegli zeleno vejo. Zdravje: Pazite na obremenitev hrbtenice in redno prehrano. Večjih težav ne bo. ^STRELEC Ljubezen: Do partnerjeve nervoze se boste obnašali Ignorantsko, saj veste, tla ga mučijo skrbi, ki se vam ne zdijo tako pomembne. To samo po sebi ni najbolje, vendar se bo tokrat izkazalo za dobro potezo. Samski si boste zaželeli nedosegljivo. Posel: Z denarjem v žepu gre vse lažje, delo ki vas čaka boste dobesedno odpihnili. Rezultat bo seveda spet v žepu. Zdravje: Z dihalnimi vajami se boste prepričali, da je z kapaciteto pljuč vse O K. Vsak strah je odveč. ^kl KOZOROG Ljubezen: Izgovor za odsotnost od partnerja boste spet iskali v službi, res je, da uživate ob delu, saj s tem odrinete vsakodnevne skrbi. Te pa ima tudi partner. Samski boste vztrajali pri začetem. Posel: Načrt boste v celoti dokončali, kot že dostikrat, boste tudi tokrat vsem dokazali, da ste zanesljiva oseba. Zanesljiv bo tudi zaslužek. Zdravje: Zlahka boste pregnali vpliv vremenskih sprememb, kar pa ne velja za prebavo. fQM VODNAR ^T^JJ Ljubezen: Vezanim končno kaže več sreče. S partnerjem boste resnično uživali in upali, da bo tako tudi v prihodnje. Pari boste razmišljali o spremembi. Poleg razlogov, ki jih imate, boste spoznali še očarljivo osebo. Samski: topel stisk roke vam bo zmešal glavo. Posel: Pregovor, tri muhe na en mah, velja tokrat v obratni smeri. Zdravje: Navadno dobro skrbite, predvsem za izgled telesa, vprašanje pa je, če je vse to res zdravo. Možne težave s sinusi. RIBI Ljubezen: Partnerju zaupate v vseh pogledih. Tokrat se vam bo še izdatneje izkazal. Dobro veste, da imate, kar ste želeli. Samski: Le odločni boste speljali poznanstvo v to, kar želite. Posel: Po napornem obdobju si boste končno vzeli c as za oddih, nekateri pa bolniška, porodniška itd. Zdravje: Ne prepuščajte se slučaju, saj vam izkušnje kažejo, da imate največ težav ravno v spomladanskem obdobju. iJ~kiAocinoit £ X£.Z. likat xazm£Xja valih isdanjih fioziiivniA in n^aiiunli £/2£Ti Vse to vam razkrije z dlani in kart ASTRAL s.p. osebno vedeževanje Pestner Viktor Motnik 56 Đ 061/848 044 041/933 232 CVETNONEDEUSKE BUTARICE Kristjani se s praznikom cvetne nedelje spominjamo Kristusovega vhoda v Jeruzalem. Ta šega se izvaja šele od 9. stoletja in je nadomestila neki starejši predkrščanski pomladni ritual. Pred tem časom so ljudje še verovali v nadnaravno moč »svetega rastlinja«, dreves, zelišč in cvetlic. Te naj bi pospeševale plodnost, odganjale zle duhove, varovale pred strelo in drugimi nezgodami ljudi in živino. Dediščina cvetnonedeljskih buta-ric nam pokaže na veliko raznolikost oblik in nazivov. Prav nazivi nam povedo, da so bile nekdanje butare nekakšne kombinacije kruha ali peciva in mladega pomladnega zelenja. Na Koroškem rečejo butari »prajtelj«, po kruhu, narejenem iz presnega testa. V Ljubnem ob Savinji pa jih imenujejo kar »potica« in jih tudi primerno oblikujejo. Te »potice« se od vseh ostalih butar na Slovenskem razlikujejo po tem, da so figuralne. Predstavljajo predmete, pomanjšana orodja in naprave, celo duhovite figuralne prizore (npr. mož, ki nosi ženo v košu) ter predmete iz verskega življenja (kelih, monstranca, bandero, križ...). Vse te butare so izdelane iz svežega mladega zelenja in lesa, jagodičja in drugih naravnih gradiv, ki se dobe v tem letnem času. Med številnimi tipi cvetnonedeljskih butaric so prav gotovo nekaj posebnega ljubljanske, čeprav so razvojno najmlajše. To domače rokodelstvo se je močneje razvilo v 30. letih 20. stoletja, ko so prebivalci vasi v okolici Dobrunj, Sv. Urha, Sostrega in Janč začeli sestavljati butare iz svežega zelenja in oblanja. Oblanje pogosto barvajo v barvah slovenske trobojnice. Butare izdelajo raznih velikosti, oblik in barv in nastajajo kot nov izum prebivalcev z obrobja mesta. V 30. letih so imeli prodajalci butar v Ljubljani že svojo stalno prodajno mesto na ograji ob Ljubljanici pri Tromostovju in na Cankarjevem nabrežju. Po letu 1948 so jih preselili na Pogačarjev trg za stolnico. Tradicija izdelovanja se je ohranila vse do danes, ko nekateri izdelovalci poskušajo ustvariti tudi nove oblike in barve butar. Butare, izdelane pri nas doma, so sestavljene iz 7 vrst lesa - toliko je namreč sv. zakramentov. Šop ravnih, enoletnih leskovih palic nam služi za ročaj ali držalo. Iz palice dobrovetro-vke naderemo lepih viter, s katerimi jih lično zvežemo. Na koncu palic pričvrstimo brinovo vejico. Brinje po naših gozdovih izginja, se suši in ga je kar težko najti. Plesti začnemo od zgoraj navzdol. Najprej namestimo živobarvno resje, nato izmenično pušpan in bršljan. Vse skupaj tudi neopazno zvežemo s prožno vrbovo šibo. Na sredini še pripnemo zrelo rdečo jabolko, po želji še pomarančo in butara je nared. Za izdelavo lepih butar, vključno z zbiranjem gradiv, po navadi porabimo kar celo soboto. Zgodilo se je tudi, da smo butare zaradi celodnevne odsotnosti staršev, izdelali kar ponoči ob polni luni. Do nedavnega je veljalo, da mora biti butara čim večja. To tradicijo s svojo vaško velikanko ponosno nadaljujejo fantje iz sosednje vasi. Večja je butara, več dobimo žegnanega lesa, ko je butara požegnana. V različnih delih naše dežele so imeli nekdaj v zvezi z žegnanjem različne šege. Zegnan les je varoval hišo pred ognjem in strelo; zataknjen med veje sadnega drevja je prispeval k rodovitnosti; zmešan med krmo je pripomogel, da je živina dobro uspevala; ležeč v prvi pomladni brazdi po plugom je priklical dobro letino; položen v čebelnjak je pripomogel k pridnosti čebel; dim žegnanega lesa je pregnal nevihto; križ, narejen z žegnanim lesom, je utišal žabji zbor v vaški mlaki; kot okras vodnjaka ob novem letu je pomagal, da je bila voda vedno čista. Žegnan les uporabljamo za božič kot kadilo po svojih domovih. Butare l^oložene na jablano pred hišo, križci zataknjeni kot okras stropa v hiši in položeni po brazdah, nam govorijo, da je tradicija cvetnonedeljskega žegnanega lesa še močna in živa. Cerar Marko DUHOVNE VAJE V MEKINJAH V naši župniji Brdo bomo letošnji birmami prejeli zakrament sv. birme 9. aprila. Kot že nekaj prejšnjih generacij, smo tudi mi imeli duhovne vaje in lete so imele naslov: SREČNE OČI, KI VIDIJO. Potekale so v Uršulinskem samostanu v Mekinjah. Sedmošolci smo jih imeli v mesec u januarju, osmošolci pa v marcu. Začele so se s petkom ob 18. uri. V skupni dvorani so nas pričakale sestre uršulinkc ter fantje in dekleta mladinskega verouka Mekinje. Najprej smo vsi skupaj zapeli nekaj cerkvenih pesmi. Nato smo se porazdelili po skupinah in se namestili v sobah; fantje skupaj in prav tako dekleta. Sobe so se imenovale po Izraelskih mestih: Betlehem, Kana Galilejska, Nazaret, Jeruzalem... Večerja tistega dne se je zažgala, zato smo jedli samo kruh in čaj. (Vsi naslednji obroki hrane so bili dobri in okusni). V soboto smo imeli najprej jutranjo molitev in po zajtrku smo šli na sprehod mimo pokopališča uršulink in okrog vasi Stranje. Potem smo si ogledali poučen film o človeku, ki je imel pol telesa opečenega. Peli smo in molili. V skupinah smo se pogovarjali in delali plakate iz določenih tem. Večer je bil družaben. Vsaka skupina je uprizorila kakšno igro ali skeč. Spat smo šli ob 23. uri. Naslednji dan je bila nedelja. Zjutraj je bila sv. maša, pri kateri smo sodelovali vsi prisotni birmanei. Nato smo imeli spove-dovanje. Spovedovali so trije duhovniki. Po kosilu je bil »srečolov«. Vsaka srečka je imela napisano nalogo, katero si moral opraviti pred odhodom domov. Nekateri so imeli manj, drugi več sreče. Najsrečnejši so »zadeli« samo pometanje, drugi pa so morali pomiti spodnjo vežo, ki je bila zelo velika, ali pa počistiti stranišča. Po opravljenih nalogah smo se poslovili, saj so nas zunaj na samostanskem dvorišču že čakali starši. Meni osebno so bile duhovne vaje zelo všeč. Zelo dobro smo se razumeli in ujeli med seboj, tako z mladinci, ki so bili vodje skupin, kot tudi glavno sestro Marijo. Viki Prašnikar ČEMAŽAR Lukovica 24b delavnica Tel.. 061/735-084 (