KOMENTIRAMO:
Kdo naj dela v krajevni skupnosti?
pravlmo, da krajevne skupnostl 4e niao to, kar naj bl blla, to |e temeljne cellc« nase druibene uredltve. Nifi ne po-maga, Le Jlh kar naprej delimo in man|samo misleč, da bodo potem bol) zazlvala. Sedaj že vemo, da tudl manjie krajevne •kupnosti ne zažlvl|o, če l|ud)e zalo nlč ne napravijo.
TaKoj. ko se rodi nova krajevna skupnost, hoče imeti tasten prostor, veliko prostora. dvorano. celo palačo. Za Bežigradom je tako kol povsod po Sloveniji Nekatere krajevne skupnosti se stiskajo v zares neprimernih prostorih, ponekod ga imajo preveč .. - Ker pa je danes vsak 8še tako majhen prostorfiek -zelo drag. »požre« novo nastajajoča krajevna skupnost ves denar Potem pa seveda za konkretno reševanje problemov ni sredstev ..
Cas teče, problemi se kopičijo
In ne samo to. Kako naj bodo krajevne skupnosti življenj-ske, zares tribuna krajanov, če prebivalci v njej nič ne dose-žejo, fie se njihov glas ne sliši ali kar je Se huje, če se beseda krajanov sploh presiiSi. In to se pogosto dogaja. pa če si to hočemo ali nočemo priznati.
Krajevne skupnosti, predvsem na novo ustanovljene, pora-bijo najprej leto ali dve, da ustanovijo svoje družbenopolitične organjzacije Jasno je, da v tem času nič konkretnega ne napravijo. pač pa le v nedogled sestankujejo in se dogovar-jajo. kdo naj bo tajnik, kdo bo predsednik te ali one družbeno-politične organizacije, kdo bodo člani te ali one komisije. Ker se 5e ne poznajo dobro. lipajo (pogosto v prazno) in iščejo nove in nove »zrtve« za delo v krajevni skupnosti. Čas pa teče in nifi ne reče, problemi se kopifiijo. Ko paje posadka kontno zbrana, ugotavJjamo. da so v vsoh odborih, komisijah, podko-misijah vedno isti obrazi.
Zakaj tako? Tistt, ki zares zagnano delajo v svoji krajevni skupnosti (in tudi taki so, to je že treba priznafi), bodo upravi-6er\o poskočili rekofi. kdo pa še hoče delati na terenu. Vsak se izgovrja. da nima časa, kritizirajo pa potem vsi. Če kaj ne napravimo.
Pred kratkim je krajevna konferenca SZDL v krajevni skup-nosti 7. september postala vsem krajanom {oziroma možnim kandidatom) za to ali ono delo popisnico, kjer naj bi stano-valci vpisali, kje bi Želelt delati, sodelovati (bodisi v organih krajevne skupnosti ali v organih družbenopolitičnih in druž-benih organizacij). Prepričana sem. da mnogi niso odgovorili na omenjeni - sicer prijazni - dopis.
KAJ - SLUZBA, DRUŽINA, TEREN?
Zakaj? Ker imajo mnogi, ki so blli pozvani za delo v krajevni sfcupnostf, zahtevno delo. pa družlno, majhne otroke Kako na/ mati in oče. ki imata odgovorno sfužbo, pa na prtmer dva majhna otroka, zadovoljivo detata Še v krajevni skupnosti oztroma na terenu? Mar ni prva in najpomembnejSa naloga staršev, da vzredijo mladi rod v poštene in samozavestne Ijudi? Kaj je bolj pomembno: sedetl na primer pet ur na sestanku v krajevni skupnostt ali biti z otrokom? Pa bi se Se odločiia za krajevno skupnost. če bi spfoh imeli v naSi družbi koga, ki bi varoval naše najmlajSe v popoldanskem času! Pa jih ni' Ker smo 5e patriarhalna druiba. je potem jasno, da delajo na toronu pretežno moški, ženske pa so doma z otroki. Oba partnerja pač ne moreta biti akttvna, saj ima teden le pet delovnih dni in kaj pogosto se bi zgodilo. da bi imela oba sestanek na isti dan. Kaj pa potem?
Pa 4e nekaj moti. To, da so sestanki (tudi v krajevnih skupnostih) navadno zelo razvlečeni. neživljenjski. Tisti. ki tmajo čas. ga pafi tam »zabijajo-, da ne refiem. da pogosto mlatijo prazno slamo. saj obijubljajo stvari, ki jih potem še leta in leta ni. Ljudje pa sprva verjameio, potem tedatje manj in manj.
Krajani novih nasalij si žeiijo predvsem življenja med beto-nom- Tega pa ne dajo sestanki, ne papirnate vojske, ne parole. pač pa konkretno delo In tega se tudi prebivalci novih krajevnih skupnosti radi lotijo Mar niso skoraj vsi Čistili oko-tic©7
preprifiana sem, da je v vsaki krajevni skupnostt veltko fjudi, ki so pripravljeni delari Najslabše pa je k delu sililt tiste, ki so prezrposleni že v službi, pa Še majhna otroke imajo. Od takinih ne gre veliko pričakovati Tudi to ni prav, da imajo nekateri po pet funkcij Ena čisto zadostuje. če jo hoLe človek dobco in poSteno opravljati In danes to od Ijudi zahtevamo in priiakujemo.
Za konec pa tole. Ko bodo obstojefie posadke v krajevnih skupnostih na vseh področjih zares uspežno delovale, ko bodo sadovi njihovega dela vseiej vidni še kje. razen na papirju, se bo kmalu v vrstah krajevnih skupnosti trlo pridnih rok. Dokler pa bodo vsi ponavljali, da bi bilo to in ono treba storiti. da bi morali, da smo hoteli itd., do tedaj pa krajevne skupnosti ras ne bodo zaiivete...
NEVA ŽELEZNIK