IZ NAŠIH KRAJEV Vno vem zagonu ^ Vsa leta sem je bilo delo v mla­ dinski organizaciji šmarske obči­ ne precej težavno. Ni bilo lahko predramiti mladinske aktive sa­ mo v oddaljenih zaselkih, temveč se tudi v samem Šmarju pri Jel­ šah delo v mladinski organizaciji ni moglo razmahniti. Zadnje čase, po združitvi obsoteljskih občin, pa se je tudi tu preobrnilo. Pred kratkim je prvič zasedal novoiz­ voljeni občinski komite LMS, ki mu ponovno predseduje Drago BIZJAK, in pripravil načrte za delo v tekočem letu. Lanski uspe­ hi, ki so razgibali tudi mladino v Šmarju, v Rog. Slatini in na Ko­ zjanskem, so jih opogumili. Obe­ nem pa vedno širše delo terja vedno pestrejše oblike delovanja. K neposrednemu delu komiteja pritegujejo široko število ljudi, ki so vključeni v različne komisije in bodo tako prispevali k uresni­ čenju načrtov, ki za tamkajšnje pogoje niso preskromni. Komisija za idejno-politično vzgojo skuša organizirati to izobraževanje naj­ širše, a v teh dneh prične v Ro­ gaški Slatini z delom mladinska politična šola, ki bo us^posobila prve kadre v mladinski organiza­ ciji. Poleg te komisije deluje še posebna za splošno in strokovno izipopolnjevanje ter klube mladih proizvajalcev. Novost na Šmar- skem bo letos tudi mladinska proizvodna konferenca, na kateri se nameravajo sestati mladi lju­ dje iz proizvodnje v občini in se korenito pomeniti o problemih, na katere naletijo pri svojem de­ lu. Prav je, da mladi ljudje spre­ govorijo samostojno, povedo, kar jim ugaja in kar jim ne prija ter sprožijo spodbude, ki so lahko za vse koristne. To pobudo, ki so jo dali mla­ dinci, lahko samo pozdravimo. Nekdanje kmetijsko-gospodarske šole so zamrle že skoraj povsem, edino v Rog. Slatini se je obdr­ žala še do nedavnega. Predvide­ vajo pa, da jo bodo v osveženi obliki izvajali še naprej, ker je prav tam, čeprav je industrijsko- zdraviliški kraj, zanjo največ za­ nimanja. Seveda, bi pa bilo po­ trebno pomisliti, kam odhaja mla­ dina, ko tako šolo konča. Morda so le zelo redki, ki bi se dejansko zaposlili v kmetijstvu? Komisija za družbeno samou­ pravljanje tudi ne bo držala rok križem. Njeno delo je zelo odgo­ vorno, ker prav pri tem, ko se mladina skuša uveljaviti v samo­ upravljanju, dostikrat trči na vi­ soke ovire. Ne samo, da na mlade starejši ponekod dokaj posmehlji­ vo zro, tudi sami mladi so večkrat zelo nespretni in kažejo premalo samoiniciative. Skupno s komisi­ jami, ki skrbijo za izobraževanje, bodo morali tudi v tej smeri izo­ blikovati mlade proizvajalce. Imenovali so tudi več komisij. To prav gotovo pomeni, da je občin­ ski komite LMS v Šmarju pri Jelšah s svežim zagonom poprijel za delo. V mladinski organizaciji je da­ nes več šmarske mladine, kot kdajkoli doslej. Mladina se je vključila in hoče tudi delati, zato nenehno daje nove pobude, kar terja od mladinskega komiteja, da išče nove oblike in osnovnim organizacijam prvenstveno poma­ ga, organizira predavatelje in v splošnem usmerja delo. Ob vsem tem pa je še vedno veliko težav: pomanjkanje prostorov, igrišč, sredstev in dostikrat tudi razu­ mevanja za sodelovanje med o- stalimi organizacijami in mladi­ no. Vedno nasmejani sekretar Ki- tak pa je dejal: »Mladi smo in imamo dosti svežih sil, zato se tudi težav preveč ne bojimo. Naj­ več moramo sami opraviti in to bomo. Potem, prepričan sem, nam bodo pomagali tudi tisti, od ka­ terih to pričakujemo, ki so tudi za rast mladine odgovorni. To, da zdaj mladina večinoma dela samostojno, da ne čaka več nekih posebnih navodil, pa je najpo­ membnejši uspeh v našem delu.« s. Med našimi lovci Smo v času velikih lovskih pogo­ nov ... No, lovci niso najbolj za­ dovoljni z vremenom. Zima brez snega je zanje loterija, ker ne morejo divjadi tako dobro sleditL Lovske družine prirejajo v tem času svoje velike love. Nedavno je bil tak meddružinski lov v oko­ lici Šentjurja, kjer je padlo okoli 50 zajcev. Marsikateri lovec za­ pravi noč, ko v luninem svitu ča­ ka na zvitorepko ... Iz Laškega so sporočili, da so v torek podrli pet divjih prašičev. Te vrste plen se je laškim »jag- rom« povečal na enajst. Med temi zverinami je bilo pet samic. Ce bo šlo tako naprej, bodo pošteno razredčili vrste riličastih škod­ ljivcev v veliko veselje kmeto- ' ' • -f x:'^'~ valcev. PO KONJIŠKI OBČINI... Zbor proizvajalcev o osebnem dohodku Zbor proizvajalcev konjiške ob­ čine bo na svoji prihodnji seji v drugi polovici tega meseca raz­ pravljal o delitvi čistega dohodka za lansko leto v gospodarskih or­ ganizacijah. Ze na nedavnem se­ stanku predsednikov D S in UO je bilo podanih več predlogov, na osnovi katerih bi gospodarske or­ ganizacije s svojimi sredstvi po­ magale pri reševanju nekaterih problemov v šolstvu in drugih področjih. Seveda pa bodo o konZ-nih odločitvah sklepali orga­ ni upravljanja v podjetjih, ko bo­ do potrjevali zaključne račune. V NEKAJ VBSTÄH V 10 šolah na področju zavoda za zaposlevanje delavcev v Ko­ njicah so v zadnjih mesecih izvo­ lili poverjenike za poklicno usmerjanje. Prihodnji mesec bo krajši seminar, na katerem se bodo pogovorili o bodočem delu in nalogah. Delavska univerza v Konjicah pripravlja poseben seminar za pridobivanje kvalifikacije članom ZB, ki so zaposleni v raznih pod­ jetjih. To bo ena izmed zadnjih prilik, v okviru katere bodo ude­ leženci NOB pridobili poleg stro­ kovnega še določeno teoretično znanje za lažje opravljanje svo­ jega dela. O tem so razpravljali tudi na nedavnih občnih zborih krajevnih organizacij, zlasti po­ hvalno pa so se o tem izrazili na občnem zboru ZB v Ločah. Z novim letom je stanovanjska skupnost v Konjicah ustanovila dve novi servisni delavnici in si­ cer mizarsko ter električarsko. Stanovanjska skupnost v Konji­ cah ima sedaj že pet servisnih delavnic, poleg tega pa vzdržuje tudi nekatere komunalne napra­ ve v mestu in bližnji okolici. Občinski ljudski odbor v Ko­ njicah je sklical predsednike DS in UO na posvetovanje, v okviru katerega so obravnavali proble­ me okrog delitve dohodka. Te stvari so izredno važne spričo te­ ga, ker je večina podjetij pravil­ nike sprejela šele proti koncu lanskega leta, uporabljati pa so jih pričeli šele ta mesep. * Na področju občine so v zad­ njem času ustanovili več novih organizacij ZKS. Tako bodo sa­ mostojne organizacije ZKS na ko­ njiški šoli, pri zdravstvenem do­ ma in v pekarni. Nekatere orga­ nizacije ZKS na terenu so v zad­ njem obdobju sprejele nekaj no­ vih članov, predvsem iz vrst mladine. Pred kratkim se je sestal na prvi seji novi občinski komite LMS za konjiško občino. Razen o nekaterih bodočih nalogah so na seji razpravljali tudi o ostalih vprašanjih dela te organizacije. Za novega predsednika občinske­ ga komiteja so zbrali tov. Crneca iz tovarne usnja KONUS, sekre­ tar pa je postal tov. Zupane Elmil iz Loč. L. V. Seminor za borce NOB Na pobudo občinskega odbora Zveze borcev NOV in sveta za delo občinskega ljudskega odbo­ ra Mozirje je bil pred kratkim seminar za borce NOB za prido­ bitev kvalifikacije kvalificirane­ ga delavca. Seminar je obiskova­ lo blizu 250 bivših borcev NOB — delavcev zaposlenih pri Gozd­ nem gospodarstvu Nazarje, Zgor- njesavinjski kmetijski zadrugi Mozirje in drugih gospodarskih organizacijah na območju občine Mozirje. Izpite so uspešno opra­ vili vsi slušatelji in tako pridobi­ li kvalifikacijo kvaliñciranega de­ lavca. Telefon v Špitaliču Pred dvema letoma so v Špita­ liču pri Slov. Konjicah napeljali telefon, za kar so prebivalci pri­ spevali večje količine materiala, deloma pa so pomagali pri vož­ njah in v denarju. Lansko leto je bilo iz tega kraja v Slov. Konji­ ce nad 300 telefonskih pogovorov. Med njimi je bilo na 70 % nuj­ nih pogovorov, s katerimi so kli­ cali zdravnika, rešilni avto ali živinozdravnika. Te številke po­ vedo, kako je ta napeljava korist­ na, saj je bilo prihranjenih mno­ go poti, da ne govorimo o veli­ ko hitrejšem reševanju v bolzni in nesreči. Več deklet kot fantov Med delavci, ki so se v lan­ skem letu zaposlili na področju Zavoda za zaposlovanje v Slov. Konjicah, je bilo kakih 30 % v starosti do 20 let. Med temi je ne­ koliko več deklet kot fantov, vendar pa je slednjih več, ki ima­ jo določeno kvalifikacijo. Te šte­ vilke še povedo, da gre večina delclet v zaposlitev brez poprejš­ nje učne dobe in se zaposle kot nekvalificirane delavke. Več kot polovica je takih, ki so zaposle­ ne pri sezonskih delih v kmetij­ stvu, gradbeništvu in deloma v gozdarstvu. Zdravilišče Laško JE PONUDILO 10 ZDRAVLJENJ O hudi nesreči v Dalmaciji je razpravljal tudi kolektiv zdravi­ lišča v Laškem. Ko so razmišljali, kako bi našli najprimernejši ko­ lektivni prispevek prizadetim na področju, je naposled obveljal predlog, da bo kolektiv sporočil v Makarsko, da vzame na zdrav­ ljenje in v popolno oskrbo za ne­ določen čas 10 zdravljenja potreb­ nih oseb. Ker v povprečju stane enodnevna oskrba okoli 1.800 di­ narjev, pomeni tak prispevek dnevno 18.000 dinarjev. Poleg te­ ga pa so sklenili takoj nakazati na zbirni račun enodnevni zaslu­ žek vseh zaposlenih v zdravilišču. Akcija za zbiranje pomoči po­ teka tudi drugod v laški občini, posebno prizadevna pa je šolska mladina, ki zbira prispevke za svoje vristnike v Dalmaciji. Zavod za spomeniško varstvo Celju bodo ponovno ustanovi­ li Zavod za spomeniško varstvo, Doslej je to službo tudi za obmo­ čje celiskega okraja opravljala ustanova v Mariboru, poslej pa bodo ustanovili zavod v Celju. Imel bo okrajni značaj. Ne odlošajle več! še danes se odločite in naročite Celjski tednik, ki je najbolj bran časopis v celjskem okraju. V rubrikah iz naših občin prinaša Celjski tednik najraz­ ličnejše novice iz naših krajev. Razen tega berete v Celjskem tedniku zanimive repor­ taže, črtice, intervjuje in poročila iz najrazličnejših področij zlasti pa o domačih krajih, ljudeh in dogodkih. Letna naročnina je le 800 din. Zato ne odiosajte več! Odrežite spodnjo naročilnico in nam jo čim prej pošljite, da Vam čim prej začnemo pošiljati naš list. Uredništvo in uprava Celjskega tednika Kritična ocena dela Te dni so na območju občine Mozirje letne konference osnov­ nih organizacij Zveze borcev, Zveze vojaških vojnih invalidov in Združenja rez. oficirjev in pod­ oficir jev. Na konferencah kriti­ čno ocenjujejo delo organizacij v preteklem letu. Skoraj na vseh konferencah ugotavljajo, da je bilo preteklo leto zelo plodno po številnih akcijah, ki so bile po­ svečene 20-letnici vstaje. Na kon­ ferencah razpravljajo tudi o zdru­ žitvi vodstev vseh treh organiza­ cij v eno novo organizacijo v o- kraju. Slovenske Konjice se ponašajo z novo sodno stavbo, ki je ena najlepših v kraju. V stavbi imajo prostore tudi nekateri drugi uradi. Šolski uspehi v koniiški občini V letošnjem šolskem letu bo v osnovnih šolah iz področja ko­ njiške občineza ključilo redno šol­ sko obveznost okoli 360 mladih fantov in deklet. Od teh je le okoli 52 % takih, ki so prišli sko­ ri vse ovire do 8. razreda, vsi ostali pa bodo zaključek dočakedi v nižjih razredih. Med njimi je nekaj takih, ki so prišli le do tretjega in četrtega razreda. Se­ veda je teh zelo malo, vendar pa je vprašanje, kako si bodo izbra­ li pot v nadaljnje življenje. NOVA OPREMA ZA UCiLNICO V ZRECAH Dedek Mraz je v konjiški ob­ čini ob zaključku leta razdelil med otroke več tisoč manjših pa­ ketov. Poleg tega pa so šole dobi­ le več kolektivnih daril, ki so jih prispevala razna podjetja. Vse­ kakor so se menda nabolje odre­ zali na šoli v Žicah, ko je kolek­ tiv tovarne usnja »-Konus« naba­ vil novo opremo za celo učilnico. Ker je en razred dobil opremo že leto poprej, se iz tega vidi, ka­ ko se da pomagati šolam pri re­ ševanju njihovih materialnih te­ žav. »Mrtve knjige" 2e nekaj let poskušajo v šmar- ski občini osnovati osrednjo knjiž­ nico, ki bi naj omogočevala, da bi dobre knjige našle pot tudi do oddaljenih bralcev na vasi. Res je to, da šibke knjižnice pri pro­ svetnih društvih ne morejo vršiti svojega poslanstva, ker so malo­ številne (do 400 knjig!) in nimajo sredstev, da bi jih dopolnjevali z novejšimi knjigami. Tako leže mrtve in ne pomenijo nič. Večina prosvetnih društev se je končno odločila, da bi osnovali osrednjo knjižnico in tako občasno izme­ njali garniture knjig pri posa­ meznih knjižnicah. Komisija za knjižnice, ki jo vo­ di Ljudmila Janova, skuša zdaj dokončno ostvariti osnove za o- srednjo občinsko knjižnico, če­ prav se povsod še niso odločili zanjo. Tako n. pr. v Rogatcu, kjer imajo sicer okrog 2000 knjig, ve­ činoma zelo starih, vendar je sa­ mo okrog 50 bralcev. To je ne­ smisel! Zopet velika zaloga knjig, ki pomenijo mrtev kulturni ka­ pital. V Rogatcu je vprašanje knjižnic sploh močno tajinstveno, ker niti točno ne vedo, ali je v sklopu prosvetnega društva ali je samostojna. Ce je potrebno o njej poročati, takrat tega ne store, ker pravijo, da je to nekakšna ljud­ ska knjižnica, ne pa last prosvet­ nega društva. Tudi posojnino ima­ jo čisto po svoje urejeno. Za ne­ katere knjige je posojnina tudi do 100 din, kot pravijo, za druge manj. Morda je tudi zato tako malo bralcev? Odslej p>osameznim knjižnicam ne nameravajo dodeljevati več dotacij, ker so mnenja, da se talio denar samo porazgubi, učinek pa je slab. C? bi nekaj sto tisoč di­ narjev dodelili osrednji knjižnici, bi s tem laže nabavili širšo izbiro knjig, ki bi potem potovale po vaških knjižnicah. Danes imajo knjižnice precej podoben izbor knjig, kakor so jih zaporedno na­ bavljale za skromna sredstva. Z osrednjo knjižnico bo knjižni iz­ bor nedvomno širši; za isto vsoto bi bilo v občinskem merilu več različnih knjig, kar je nedvomno pomembno. Občani bodo laže spremljali vse novo, kar bo na knjižnem trgu, o čemer doslej ni bilo mogoče misliti. Poleg tega namerava komisija za knjižnice na Šmarskem posre­ dovati literaturo še z živo bese­ do. V klubskih prostorih bodo or­ ganizirali literarne bralne veče­ re. V Polju ob Sotli se že teden­ sko zbirajo in skupno berejo kakšno delo ali odlomli;e ter se o tem pomenkujejo. To je nedvom­ no primerna oblika, ki lahko vzpodbudno vpliva na ljudi, da prično bolj živo segati po knji­ gah. Vsekakor pa je osnovanje osrednje knjižnice predpogoj za cilj, ki ga naj ima knjiga. To je trd oreh, toda videti je, da bo le­ tos dokončno strt.