GLASNIM. LJUBLJANA, 16. JANUARJA 1959 OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA LETO VI., ŠTEV. 4 OBČINSKI LJUDSKI ODBORI OBČINA BOROVNICA 24. Na podlagi 2. odstavka 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih list LRS št. 19-88/52) in 2. točko ]. ■ Nena statuta občine je občinski Judski odbor Borovnica na seji ob-inskega zbora in na seji zbora prodajalcev 25. decembra 1958 sprejel ODLOK ? odpravi odloka o izkoriščanju če-elnc Paše na območju občine Borovnica 1. člen * .Odpravi se odlok o izkoriščanju uelne paše na območju občine Bo-lii'a1IiCa’ ki ea ie sprejel občinski ^dski odbor Borovnica na seji črnskega zbora in na seji zbora Podajalcev dne 30. maja 1958 in i.1 * bil objavljen v »Glasniku« 4»-246/58 z dne 24. junija 1958. x 2. člen oh.1'a odlok stopi v veljavo od dneva nJave v “Glasniku«, uradnem vest-Ka okraja Ljubljana, bt. 01/1-748/3-58. Borovnica, 25. decembra 1958. Predsednik ObLO Janez Čerin, 1. r. OBČINA IVANČNA GORICA 25. In ^4» Podlagi 2. odstavka 11. člena Dp 4 * * * , Člena temeljnega zakona o ter ?nUnih uar—marec 1959 se 1 'ra]° tako, da se: K°tov, ia StVa 28 osebne izdatke zastani,/ . j8 število uslužbencev po 2J v decembru 1958; najvpA8 ,rria1tcrialne izdatke zagotovi znašali ° sredstev, kolikor so času Ldejanski materialni izdatki v januar—marec 1958; letom?-a zav°de, ki so osnovani med v vi,‘’ za6otovijo materialni izdatki hies»/nl PovPrečne potrošnje 3 me-v letu 1958. 3, .^eme od določb v točkah 1. do in f, Vo*juje Svet za družbeni plan “nance ObLO. 2. člen 1956 8tkl' izvršeni v I. tromos. dltorn8® krij°io s kratkoročnim OrosV,Unaje?lm pri Komunalni bi flne ,P jo' kl izvršuje proračun e fvančna gorica. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Ivančna gorica za leto 1959. 4. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. St. 01/1-3574/1-58 Ivančna gorica, 26. decembra 1958. Predsednik občinskega ljudskega.odbora: Stanislav Keber 1. r. C3Slt5A KAMNIK 23. Na podlagi določil 2. člena uredbe o organizaciji posredovanja dela (Ur. list FLRJ št. 16/52) v zvezi $ 144. členom Uredbe o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. 1. FLRJ št. 52 57), 73. člena Zakona o upravnih organih v Ljudski republiki Sloveniji (Ur. list LRS št. 13/56) in 7. tč. 26. člena Slatuta občine Kamnik je Občinski ljudski odbor Kamnik na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 15. decembra 1958 sprejel ODLOK o ustanovitvi Posredovalnice za delo Kamnik 1. člen Ustanovi se posredovalnica za delo za območje občine Kamnik s sedežem v Kamniku. 2. člen Posredovalnica za delo opravlja predvsem posredovanje dela začasno brezposelnim delavcem in uslužbencem, poleg tega pa tudi druge naloge v zvezi s posredovanjem dela. Posredovalnica za delo odloča o pravicah delavcev in uslužbencev med začasno brezposelnostjo in jim izplačuje denarna nakazila iz sklada, ki ga upravlja. 3. člen Posredovalnica za delo opravlja svoje delo po načelih družbenega upravljanja. Pravila Posredovalnice za delo potrdi Občinski ljudski odbor Kamnik. Za zadeve Posredovalnice za delo je pristojen Svet za delo Občinskega ljudskega odbora Kamnik. 4. člen Posredovalnica za delo ima upravni odbor, ki šteje 9 članov in šefa Posredovalnice za delo. Sef Posredovalnice za delo je član upravnega odbora po svojem položaju. 5. člen Upravni odbor in šefa imenuje Občinski ljudski odbor. 6. člen Upravne stroške in stroške za vzdrževanje krije Občinski ljudski odbor Kamnik. 7. člen Predračun stroškov in sistemizacijo delovnih mest Posredovalnice za delo potrjuje Občinski ljudski odbor Kamnik. 8. člen Ta odlok začne veljati osmi dan po objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev. 01/1-3666/1. Kamnik, dne 15. decembra 1958. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Alfred Janko 1. r. 27. Na podlagi 19. in 50. člena, točke 10. Zakona o občinskih ljudskih odborih (Uradni list LRS št. 19/52) ter 43. člena Temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13-126/56) je Občinski ljudski odbor Kamnik sprejel na seji dne 15. decembra 1958 ODLOK o začasnem finansiranju potreb Občinskega ljudskega odbora Kamnik za čas od 1. januarja do 31. marca 1959. 1. člen Do sprejetja proračuna občine Kamnik za leto 1959 se bodo proračunske potrebe občinskih organov in zavodov v tromesečju januar— marec 1959 finansirale tako, da se: 1. sredstva za osebne izdatke zagotovijo za število uslužbencev po dejanskem stanju v meseču decembru 1958; 2. za materialne izdatke zagotovi največ toliko denarnih sredstev, kolikor so znašali dejanski materialni izdatki v tromesečju januar—marec 1958; 3. za zavode, kolikor so bili ustanovljeni tekom leta 1958, zagotovijo potrebna denarna sredstva za osebne in materialne izdatke v višini povprečne potrošnje treh mesecev v letu 1958: 4. Izjeme iz določil od 1. do 3. točke tega odloka odobrava Svet za družbeni plan in finance Občinskega ljudskega odbora Kamnik. 2. člen Dohodki in izdatki po lem odloku so sestavni del proračuna občine Kamnik za leto 1959. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. St. 01/1-3636/L Kamnik, dne 15. decembra 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora; Alfred Janko 1. r. OBČINA LJUBLJANA-BEŽIGRAD 28. Na podlagi 1. odstavka 1. člena uredbo o posebnih pogojih za grad- a njo stanovanjskih hiš in upravnih stavb in o družbenem nadzorstvu nad to gradnjo (Uradni list FLRJ št. 15/58), v zvezi z resolucijo Ljudske skupščine LR Slovenije o usmerjanju stanovanjske izgradnje (Ur. list LRS št. 22/58), izdaja Občinski ljudski odbor Ljubljana-Bežigrad na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev z dne 25. decembra 1958 ODLOK 0 usmerjanju gradnje stanovanjskih hiš na območju občine Ljubljana-Bežigrad I. Splošne določbe 1. člen Iz namenskih sredstev za gradnjo stanovanj (v nadaljnjem besedilu »družbena sredstva«), ali z udeležbo teh sredstev, se smejo zidati stanovanjske hiše (v nadaljnjem besedilu »hiše«) in opremljati stanovanja na območju občine Ljubljana-Bežigrad, samo v skladu z določbami tega odloka. 2. člen Zidati se morajo predvsem hiše z večjim številom stanovanj (bloki) v koncentriranih gradbiščih. Dopušča se pa tudi gradnja vrstnih hiš, kjer to narekujejo posebni pogoji. Pri individualnih hišah je treba stremeti za tem, da se doseže čim večja gostota prebivalcev na 1 ha — v povprečju praviloma ne sme površina zemljišča za eno hišo presegati 400 m2 *. Pri obstoječi zazidavi z neugodno parcelacijo naj se gostota prebivalcev doseže z vmesno zazidavo večstanovanjskih hiš. Zazidava posameznih nezazidanih zemljišč v strnjenih stanovanjskih predelih se lahko dovoli samo, če je v skladu s potrjenim urbanističnim programom. Hiše se zidajo organizirano na terenih, ki se predhodno preiščejo gle-de nosilnosti tal in po vnaprej določenem programu, ki mora zajemati poleg hiš tudi vso pripadajočo komunalno ureditev in vse objekte, ki so potrebni naselju kot celoti. Prostore za uslužnostne obrate je treba praviloma graditi v posebnih objektih izven stanovanjske hiše. Izjeme so dovoljene, če dejavnost, kateri so ti prostori namenjeni, ne povzroča ropota in šuma ali sicer ne moti okolice in če gradnja takih prostorov ne zahteva dražje konstrukcije in funkcionalno ne omejuje možnosti za racionalno izrabo stanovanjskih etaž. Pri zazidavi vrzeli v obstoječih naseljih je treba v programu gradnje analizirati in upoštevati potrebe naselja, oziroma stanovanjske skupnosti, po prostorih za dnevno preskrbo in drugih servisnih prostorih. 3. člen S projektom za hišo mora biti izdelana racionalna rešitev za ureditev bližnje okolice, potrebnih zelenih površin, otroških igrišč, stanovanjskih potov, dovozov k odprtinam za vmetavanje kuriva, za odvoa smeti in podobno. 4. člen Pri izbiri zemljišča za stanovanjsko Izgradnjo Imajo prednost zem» ljišča, na katerih so že urejene osnovne komunalne naprave, če ustrezajo predvideni zazidavi. Ce ni takih zemljišč, se izberejo zemljišča v bližini komunalnih naprav ali 6. člen Na koncentriranem gradbišču se mora pred pričetkom gradnje zgraditi električno, vodovodno, kanalizacijsko in cestno omrežje, nadalje v grobem prostori za servisne delavnice, preskrbo naselja, družbeno življenje v naselju, ali drugi objekti, ki predstavljajo sestavni del stanovanjskega naselja, kot so skupne pralnice, prostori za shrambo koles in mopedov, vse to pa v takem obsegu, kot je to predvideno v občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje in kot te prostore potrebuje začasno v času gradnje naselja gradbena operativa za svoja skladišča, pisarne, stanovanja gradbenih delavcev in podobno. Če se gradijo predhodno ali vzporedno z gradnjo hiš komunalne naprave in prostori iz prejšnjega odstavka tega člena, mora biti v pogodbi med investitorjem in gradbeno operativo določeno zlasti, katere komunalne naprave in kateri prostori’ ter do katerih gradbenih faz se bodo gradili ter kdo jih bo dokončal in usposobil za njihov osnovni namen. Če so komunalne naprave in prostori deloma že zgrajeni, ali če to narekujejo posebni razlogi, sme dovoliti občinski ljudski odbor, da se ti objekti ne gradijo. 7. člen Hiše se lahko ogrevajo s centralno kurjavo, če je ekonomičnost investicije in eksploatacije utemeljena v potrjenem investicijskem programu. V koncentriranih gradbiščih se na isti način obravnava ekonomičnost investicije za skupno toplarno. 8. člen Hiše (bloki) se zidajo praviloma s 5 etažami nad terenom. Hiše z manj kot 5 etažami se lahko zidajo, če nosilnost tal ne dovoljuje višjih hiš, če tako gradnjo narekujejo zazidalni načrti, ali če po občinskem splošnem programu stanovanjske izgradnje v občini Ljubljana-Bežigrad ni potreb po večjem številu stanovanj. Z dovoljenjem občinskega ljudskega odbora se lahko izjemoma zazidajo h>še z več kot fr etažami, če to narekujejo posebni urbanistični razlogi. Občinski ljudski odbor je v takem primeru dolžan zadevo predhodno predložiti v obravnavanje stanovanjski skupnosti oziroma zborom volilcev. 9. člen cije, toplotne in zvočne zaščite, požarne varnosti in osnovne higiene. Gradnja provizorijev za stanovanja ni dovoljena. zemljišča, na katerih je mogoče z majhnimi stroški zgraditi komunal- 10. člen ne naprave. Poplavna zemljišča, zemljišča z visokim stanjem podzemne vode, nestabilna zemljišča in zemljišča, katerih Hosilnost znaša manj kot 1 kg/cm2, se za gradnjo stanovanjskih hiš praviloma ne uporabijo. 5. člen Hiše morajo biti priključene na javni vodovod, električno omrežje, na javno kanalizacijo in na plin, kjer obstajajo možnosti. Ce ni jasnega vodovoda, morajo imeti hiše svoj hišni vodovod, ali drugačno higiensko oskrbo z vodo. Ce ni javne kanalizacije, je obvezen priključek na greznico, ki mora biti zgrajena skladno s posebnimi tehničnimi predpisi. Vsaka hiša mora imeti prostor za kurivo in ozimnico v kleti. Pralnica, sušilnica, likalnica in krpalnica ter prostor za shrambo koles, morajo biti koncentrirani na enem mestu v stanovanjski hiši za eno ali več stanovanjskih hiš, ali pa v posebnem objektu. Izkoristek teh prostorov mora biti ekonomsko upravičen. V hiši ne smejo biti garaže za motoma vozila, razen v primerih, ki so utemeljeni z zazidalnim načrtom, oziroma z investicijskim programom. V zazidalnem načrtu je treba predvidevati zemljišča za parkirne prostore in garaže. 11. člen 12. člen Občinski ljudski odbor usmerja izgradnjo stanovanj na svojem območju s splošnim programom stanovanjske izgradnje, ki ga sprejme v okviru perspektivnega plana občine najmanj do leta 1961. S splošnim programom, ki je priložen, se predpisuje izgradnja takih stanovanj, ki upoštevajo razpoložljiva družbena sredstva in ki najbolj ustrezajo potrebam in navadam najširšega sloja prebivalcev, upoštevajoč njihove potrebe in ekonomske zmogljivosti ter strukturo družin. Standardna stanovanja 13. člen Vsako standardno stanovanje mora imeti: glavne prostore, t. j. ustrezno število sob in delovno ali bivalno kuhinjo in potrebne stranske prostore: predsobo, kopalnico (s prho ali kadjo), stranišče ter shrambi za živila in čistila. Shrambi sta samostojna prostora ali pa zidani omari z vzgonsko ali etažno ventilacijo. V stanovanjskih blokih pri 2 ali večsobnih stanovanjih se priporoča gradnja povezovalnih stanovanj (garsonjer) za zakonce brez otrok ali za samce. Taka povezovalna stanovanja naj bodo konstrukcijsko In funkcionalno po možnosti zgrajena tako, da jih je mogoče uporabljati samostojno ali pa povezati s sosednim stanovanjem. Garsonjera mora imeti najmanj sobo in Stranišče ter prostor za umivanje, z možnostjo kasnejše namestitve sanitarne opreme. Vsako stanovanje in garsonjera morata biti oskrbovani s pitno vodo. Skupne sanitarije so dovoljene le v javnih domovih. x 14. člen Stanovanja morajo biti zgrajena v hišah, ki ustrezajo splošnim tehničnim predpisom glede konstruk- V standardnih stanovanjih se lahko predvidi delovna ali bivalna kuhinja. Stanovanja z bivalno kuhinjo nimajo predvidene posebne delovne sobe. V takem primeru je kuhinja prostor z najmanj 12 m2 čiste površine. Bivalno kuhinjo je iz higienskih razlogov mogoče predvideti le pri stanovanjih, ki so projektirana za največ 4 odrasle osebe. Ce je bivalna kuhinja urejena tako, da ima kuhinjsko nišo, ki je posebej prezračevana, jo je mogoče predvideti tudi v stanovanju za več kot 4 odrasle osebe. Delovna kuhinja je prostor, ki je po svojih dimenzijah in opremi prilagojena gospodinjskemu delu, ne pa dnevnemu bivanju. Ce projekt predvideva delovno kuhinjo, je treba predvideti tudi dnevno sobo. Ce ima delovna kuhinja poseben dostop in jedilni kot, je mogoče upoštevati v dnevni sobi eno normalno ležišče. kopalnico z instalacijo, z možnost; namestitve prhe ali kopalne kadi; Stanovanja, grajena do vključi za 4 rodbinske člane, morajo in«1 združeno stranišče in kopalnico 1 enem prostoru, stanovanja, grajen za pet in veččlanske družine pa im2, jo stranišče lahko ločeno od prost« ra za kopalnico. V kuhinjah in kopalnicah smet, biti le dve vrsti kurjave in sic«; na trdo gorivo in elektriko ter trd1 gorivo in plin. 15. člen Vsako stanovanje mora imeti kompletno stranišče ter prostor za 16. člen Tlorisne površine standardnih stanovanj morajo biti v mejah nsj> večje tlorisne etažne površine >; najmanjše čiste površine stanovat, glede na število ležišč kakor sled' Vrste stanovanj se določijo po številu prostorov glede na število odraslih družinskih članov tako, da se štejeta na eno sobo dve ležišči. Ležišče v bivalni kuhinji sc ne upošteva. Za družino se štejejo starši z otroki, osebe, ki jih je koristnik stanovanja dolžan preživljati, in gospodinjske pomočnice. Pri hišah, kjer so predvidena stanovanja za več kot štiričlanske družine, mora biti izkazana upravičenost zidanja takih hiš s strukturo družin, katerim so stanovanja namenjena. Največja bruto etažna površina stanovanja stanovanja garsonjere Ležišča 1 2 3 4 5 6 — 51 66 81 97 109 28 37 — — — — Najmanjša čista površina stanovanja stanovanja garsonjere — 32 42 52 62 72 20 24 — — — — Za največjo bruto tlorisno etažno površino se šteje površina stanovanja s pripadajočimi zidovi in,delom stopnišča, vendar brez stranskih prostorov izven območja stanovanja (kleti, podstrešja, garaža itd.). Površine za balkone in loggie se vračunavajo pri balkonih s 50 °/o, pri log-giah s 100 % v dopustno brutto tlorisno etažno površino. Konstrukcija Cista površina je izmera prostora med neometanimi zidovi. Vsako standardno stanovanje mora imeti vsaj eno sobo z najmanj 14 m2 čiste površine, druge sobe z 2 ali 1 ležiščem naj bi merile 12 m1, oziroma 8 m2 čiste površine, v nobenem primeru pa ne manj kot 10 m2 oziroma 6 m2. Pri tem se šteje za eno sobo največ 2 ležišči, ležišče v bivalni kuhinji pa se ne upošteva. 20. člen Načeloma se dopuščajo vsi nai' ni gradnje, vendar mora projektOT upravičiti izbiro načina gradnje J realnimi ekonomskimi analizami, a s posebnimi pogoji. Dovoljujejo f vse konstrukcije, pri katerih bi ek«, nomska primerjalna analiza dokij zala nižjo ali enako ceno naprav drugi vrsti konstrukcije. Konstrukcijska višina prosti sme znašati 2,70 m ali 2,80 m, pri pa čista površina stanovanjskih prt> štorov ne sme biti manjša od 2,40 ^ Za podometne instalacije je tf«> ba predvideti potrebne rege. Naknadno izsekavanje reg ni d« voljeno. Ostrešje IT. člen Občinski ljudski odbor in sicer oba zbora enakopravno, lahko odstopi od predpisanih standardnih stanovanj, če urbanistični pogoji, lokacija in namemba hiše oziroma stanovanj, zahtevajo posebne naprave, opremo, obdelavo in podobno s tem, da dovoli gradnjo stanovanj, katerih bruto etažno tlorisna površina sme presegati do 10°/e površine iz 16. člena tega odloka. 21. člen Strehe ne smejo biti ravne, raz«; če to narekujejo posebni razlogi. T« rase ne smejo biti tlakovane z brj šeniml betonskimi ploščicami. ” strešja se smejo uporabljati le k011 strukcije, ki izkazujejo najekofl0 mičnejšo uporabo lesa. Stopnišča Elementi gradenj 18. člen Občinski ljudski odbor bo razvijal določene oblike organizacij za investicijske storitve, kot so Zavod za stanovanjsko izgradnjo, stanovanjske zadruge in druge oblike združevanja investitorjev, opirajoč se pri tem na pridobljene izkušnje teh organizacij, ki morajo za izvajanje programa stanovanjske graditve prvenstveno uvajati tipizacijo elementov, konstrukcij in hiš. 22. člen Posebne vhodne veže pri sta1* dardnih stanovanjih niso dopust0* ker mora biti hišni vhod neposre« no v stopnišče. Širina stopnišč^ ram sme biti 1,20 m. Stopnice mof* jo biti proste montažne izvedbe, kJ0 so obdelane le nastopne ploskve. Oblaganje zidov v vežah in sW nlščih ni dopustno. Višina in šinjj stopnic naj se približuje izih0f 17,5 X 29 cm: J StopnišČne ograje morajo & varne in preproste. 19. člen Organizacije iz prejšnjega člena se lahko združujejo zaradi skupne izdelave programa tipizacije elementov, konstrukcij in hiš ter so dolžne zaradi realizacije stanovanjske graditve pogodbeno vključevati gradbeno operativo, industrijo gradbenega materiala, projektne organizacije, Zavod zn raziskavo materiala in konstrukcij LRS in druge organizacij^, ki se bavijo s temi vprašanji. Vrata in ok na 23. člen Notranja vrata morajo biti lana po principu suhe montaže L dustrijske serijske izdelave. Si^jJ vrat je za glavne prostore 90 s, 80 pm, za. stranske prostore 70 c m, zidarski izmeri. Višina vrat je 2"! Svetloba oken (šipe) ne sme Pl segati ene šestine tlorisne po vrši1!, prostora, v bivalnem prostoru pa * lahko večja. Električne instalacij0 24. člen J Bližnji vodi morajo teči sk0* stopnišče, razdelile! morajo biti P1* Viloma v etažah, bodisi za vsa stanovanja skupaj ali pa ločeno za posamezno stanovanje s priključkom na stopnišče. V glavnih prostorih se lahko stropna svetlobna telesa nadomestijo 8 stenskimi, če se s tem dosežejo Večji prihranki pri električni instalaciji. Za električne instalacije se lahko uporabljajo vodi iz plastične mase v ometu. Vodovodne instalacije 25. člen Instalacije za vodo in kanalizacijo morajo biti združene v enem sanitarnem vozlu. Na eno stanovanje sme biti po en navpični dovod in odvod. Kjerkoli je to mogoče, naj se Vodovodna instalacija naredi zno-traj ob zidu. Za odpadne cevi je mogoče uporabljati tudi izdelke iz plastične mase. Druge naprave 26. člen Zbiranje smeti mora biti koncentrirano v hiši ali izven nje v posebnih objektih, nikakor pa ne na stopniščih in pri vhodnih vežah. Vertikalni jaški za odmetavanje “meti so dopustni pri hišah s 3 ali Več nadstropji. Odprtina za vmetavanje kuriva ntora biti na enem mestu za vsako stopnišče, in sicer na tisti strani, “Jer je dovoz do stavbe. nih izdatkov, odnosno dotacij v trimesečnem planu za dobo januar— marec 1958. 4. Člen Ustanovam in zavodom, ki so ustanovljeni po 31. marcu 1958, se zagotovijo sredstva za materialne izdatke v višini povprečne trimesečne potrošnje v času poslovanja v letu 1958. 5. člen Izjeme od določb iz 3. in 4. člena dovoli Svet za družbeni plan in finance ObLO Ljubljana-Center. 6. člen Dohodki in izdatki, doseženi v dobi začasnega finansiranja, so sestavni del1 proračuna občine Ljubljana-Center za leto 1959. 7. člen Ta odlok velja od 1. jan. 1959. > Predsednik ObLO dr. Štefan Šoba, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-ČRNUČE 30. Na podlagi 43. Člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13/58) in 3. točke 39. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Ur. list FLRJ št. 52/57) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Crnuče na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 19. decembra 1958 sprejel 27. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vest-biku okraja Ljubljana. Številka: 01/1-4219/2-58. Ljubljana, dne 25. XII. 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Bežigrad Stane Koman, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-CENTER 29. Na podlagi 12., 15. in 50. člena *akona o občinskih ljudskih odborih iUradni list LRS št. 19/52), 3. točke L člena statuta občine Ljubljana-y nter z dne 5. novembra 1957 v zve-1 s 43. členom temeljnega zakona ? Pcoračunih (Uradni list FLRJ št. '56) ter na predlog Sveta za druž-1™ Plan in finance Občinskega iškega odbora Ljubljana-Center Občinski ljudski odbor LJub-2h ^'"‘"Oenter na seji občinskega ra in na seji zbora proizvajalcev 1 dne 26. dec. 1958 o ODLOK zav^ČaSnem finansiranju organov, gk ’aov *n “stanov Občinskega Ijud-ga „°dbora Ljubljana-Center za čas Januar—-marec 1959 Pr- , 1. člen u«.„‘;trebe organov, zavodov in Ča« n?v, ObLO Ljubljana-Center za sp 11 Januarja do 31. marca 1959 začasno finansirajo. 7 2. člen tec»!^Sno finansiranje po 1. členu a« odioka se bo izvajalo na podlagi izdafkenr11688 plana dohodkov ln 3. člen . v trimesečnem planu za dobo v,;)u®r—marec 1959 sc morajo predmeti naslednja sredstva: a) za izplačilo osebnih izdatkov uslužbence in delavce po stanju mescu decembru 1958; z m j Za materialne izdatke organov, fu , ov in ustanov (operativne ln unkcionalne) kot tudi dotacije usta-n . am s samostojnim finansiranjem •ajveč do zneska izvršenih material- ODLOK o začasnem finansiranju potreb občine Ljubljana-Crnuče za čas od 1. januarja do 31. marca 1959 1. člen Potrebe občinskih organov in zavodov v tromesečju januar—marec 1959 se finansirajo tako, da se: 1. sredstva zn osebne izdatke zagotovijo za število uslužbencev po dejanskem stanju v mesecu decembru 1958; 2. za materialne izdatke zagotovi največ toliko sredstev, kolikor znaša */< dejanske potrošnje v letu 1958. Izjeme od določb prejšnjih točk dovoli Svet za družbeni plan in finance občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Crnuče. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Ljubljana-Crnuče za leto 1959. 3. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od I. januarja 1959. Štev. 01-1863/1-58. Črnuče, dne 19. dee. 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Peter Lešnjak 1. r. OBČINA LJUBLJANA-POLJE 31. Na podlagi 2. odstavka 11. člena In 43. člen n temeljnega zakona o proračunu (Uradni list FLRJ 13-56) ter 26. člena statuta občine LJublja-na-Polje je Občinski ljudski odbor Ljubljana-Polje na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 19. decembra 1958 sprejel ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Ljubljana-Polje za I. tromesečje 1959 1. člen Potrebe občinskih organov in zavodov v času januar—marec 1959 se finansirajo tako, da se: 1. sredstva za osebne Izdatke zagotovijo za število uslužbencev po stanju v decembru 1958, 2. za materialne izdatke zagotovi največ toliko sredstev, kolikor so znašali dejanski materialni izdatki v času januar—marec 1958; 3. za zavode, ki so osnovani med letom, zagotovijo materialni izdatki v višini povprečne potrošnje 3 mesecev v letu 1958. Izjeme od določb v točkah 1. do 3. dovoljuje Svet za družbeni plan in finance ObLO. 2. člen Izdatki občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Polje se bodo začasno finansirali iz posojila. 3. člen Dohodki in izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Ljubljan-Polje za leto 1959. 4. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, uporablja pa se od 1. januarja 1959. Št. 01/1-3484/1-58. Ljubljana-Polje, 19. dec. 1958. Predsednik ObLO Leopold Maček, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-RUDNIK 32. ~Na podlagi 20., 21. in 137. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 23/57) je občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Rudnik na svoji seji 6. januarja 1959 sprejel ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v 12. volilni enoti občinskega zbora Občinskega ljudskega odbora Ljub-1 jana-Rudnik 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v 12. volilni enoti občinskega zbora Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Rudnik zaradi smrti odbornika tega odbora tov. Jamnika Ivana, ki je bil izvoljen v tej volilni enoti. Ta volilna enota obsega naselji Daljna vas in Babna gorica. 2. člen Volitve bodo v nedeljo, 22. februarja 1959. 3. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana in na krajevno običajen način v navedeni volilni enoti. Št. 01/1 — 3306/1. Ljubljana, 6. januarja 1959. Predsednik ObLO Sitar Franc, 1. r. POROČILO O izidu nadomestnih volitev v 15. volilni enoti v občinski zbor Občinska volilna komisija Ljub-ljana-Rudnik daje po 92. členu zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov poročilo o ugotovljenem volilnem izidu pri nadomestnih volitvah odbornika za občinski zbor občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Rudnik, ki so bile za to volilno enoto 21. dec. 1958, kakor sledi: V volilni enoti št. 15, v kateri se je volil pri nadomestnih volitvah en odbornik, je bil en kandidat, in sicer: ZUPANČIČ (Anton) Anton, Ljubljana Dravlje, Sojerjeva 60. Dobil je 322 glasov. Neveljavnih glasovnic je bilo 9. Za odbornika je bil torej izvoljen kandidat: ZUPANČIČ (Anton) Anton, Ljubljana, Dravlje, Sojerjeva 60. Št. OBVK 3306/3. 22. decembra 1958. •Predsednik volilne komisije: Slavko Juvane, 1. r. OBČINA LJUBUANA-ŠIŠKA 33. Na podlagi 20. in 21. člena zakona o volitvah in odpoklicu odbornikov ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 25-117/57) je izdal občinski zbor občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Šiška na svoji seji 26. decembra 1958 ODLOK o razpisu nadomestnih volitev v 17. volilni enoti v občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Ljublja- na-Siška 1. člen Razpišejo se nadomestne volitve v občinski zbor Občinskega ljudskega odbora Ljubljana-Šiška za 17. volilno enoto, ki jo tvorijo ulice : Runkova št. 4, 6, 3, 10, 12, 14, 16, 18; Zofke Kvedrove št. 4, 6, 8, 10, 12, 14, 16, 18; Majde Vrhovnikove št. 3, 4, 6, 8, 10; Cesnikova št. 2, 4, 6, 8, 10 in Celovška cesta št. 112. V tej volilni enoti je prenehal mandat odbornika Gustava Guzeja zaradi preselitve. 2. člen Volitve bodo v nedeljo, 22. februarja 1959. 3. člen Ta odlok se objavi v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana, ln na občinski deski. Št. 01/1-2/21-58. Predsednik OBLO Marjan Jenko, 1. r. OBČINA LJUBLJANA-VIČ 34. Na podlagi 31., 32. in 101. člena statuta občine Ljubljana-Vič v zvezi z določbami pravilnika o organizaciji in delu glasbenih šol (Uradni list LRS št. 13/53) je občinski ljudski odbor Ljubljana-Vič na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev 18. decembra 1958 sprejel naslednjo ODLOČBO 1. Nižja glasbena šola Ljubljana-Vič, ustanovljena kot občinski proračunski zavod z odločbo ObLO Ljubljana-Vič št. 02/5-439/1-58 z dne 6/2-1958 (Glasnik št. 16/58), se preimenuje v Glasbeno šolo Ljubljana-V1Č. 2. Ta odločba se objavi v Glasniku, uradnem vestniku okraja Ljubljana. št. 02/5-439/3-58. Ljubljana, 18. decembra 1958. Predsednik ObLO Ignac Voljč, 1. r. OBČINA LOŠKA DOLINA . 35. Na podlagi 42. in 43. člena temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13/56) in 39. člena zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov in njihovih organov (Uradni list FLRJ št. 52/57) je občinski ljudski odbor Loška dolina na seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 19. decembra 1958 sprejel ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih potreb Občinskega ljudskega odbora Loška dolina za čas januar-marec 1959 1. člen Do sprejetja proračuna občine Loška dolina za leto 1951) se bodo proračunske potrebe občinskih organov in proračunskih zavodov finansirale tako, da se zagotovijo sredstva: a) za osebne izdatke za število delavcev in uslužbencev po stanju v mesecu decembru 1958; b) za materialne izdatke največ toliko sredstev, kolikor so znašali dejansko v razdobju januar—marec 1953; c) izjeme od določil, navedenih pod a) in b), odobrava Svet za finance in proračun pri Občinskem ljudskem odboru Loška dolina. 2. člen Izdatki po tem odloku so sestavni del proračuna občine Loška dolina za gospodarsko leto 1959. 3. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave, uporablja pa se od 1. januarja 1959 dalje. St. 01/3-469/11. Stari trg, 22. decembra 1958. Podpredsednik ObLO Feliks Razdrih, 1. r. 36. Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. list LRS št. 19-88/52), 3. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ št. 16/58) in v skladu s X. in XI. poglavjem družbenega plana občine Loška dolina za leto 1958 je sprejel občinski ljudski odbor Loška dolina na skupni seji občinskega zbora in zbora proizvajalcev dne 29. julija 1958 ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju občine Loška dolina, objavljenega v »Glasniku*, uradnem vestniku okraja Ljubljana št. 92/56, št. 81/57 in št. 32/58, tako da se njegovo prečiščeno besedilo glasi: 1. člen Občinski prometni davek plačujejo od celokupnega prometa na drobno, ki ga imajo na območju občine Loška dolina: a) trgovska podjetja na drobno in sicer za promet, ki ga imajo neposredno ali po svojih prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico na debelo; b) trgovine; c) prodajalne trgovskih podjetij na" debelo; č) prodajalne zadrug in zadružnih organizacij; d) prodajalne proizvodnih organizacij; e) komisijska podjetja in trgovine; f) obrtna podjetja in delavnice in sicer samo tisti del prometa, ki ga imajo naravnost s potrošniki. 2. člen , Občinski prometni davek se ne plačuje: 1. od prometa na proizvode, za katere se po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno; Ž. od prometa s proizvodi, za katere je z zveznim predpisom določena prodajna cena na malo ali za katere je določen način formiranja prodajnih cen na malo; 3. od prometa z živilskimi potrebščinami, razen alkoholnih pijač; 4. od prometa s taksnimi in poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami, vsemi drugimi vrednotnicami, časniki, revijami in knjigami ter obrazci uradne izdaje; 5. od prometa z avtomobili (osebnimi, avtobusi, traktorji in prikolicami) ; 6. od prometa z oficirsko opremo (uniforme in njenih posameznih delov); 7. od prodaje tobaka, tobačnih izdelkov in vžigalic.. 3. člen Kot živilske potrebščine od katerih se davek ne plačuje, sc štejejo živilski izdelki iz panoge 127 začasne nomenklature zvezne planske komisije iz leta 1948, iz panoge 211 — kmetijstvo, 212 — sadjarstvo, 213 — vinogradništvo, 214 — živinoreja, 215 — ribištvo, 216 — domača predelava kmetijskih pridelkov razen alkoholnih pijač. 4. člen Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje: a) od prometa v trgovini razen od alkoholnih pijač 1 °/o; b) od prometa na lesne in kovinske izdelke, gozdne sortimente, lesne polizdelke in lesne odpadke 2 °/o; c) od prometa na vse ostale predmete, ki niso navedeni pod točko a) in b) tega člena 2 %; č) od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini in gostiščih družbenega in zasebnega sektorja 20%; d) od prometa alkoholnih pijač po individualnih proizvajalcih od dosežene prodajne cene 25%. 5. člen Individualni proizvajalci plačujejo prometni davek od alkoholnih pijač ob prejemu dovoljenja za prodajo alkoholnih pijač. Za tiste količine pijač, ki jih naknadno pripeljejo za prodajo, so pa dolžni vložiti prijavo pri Upravi za dohodke ObLO Loška dolina v 24 urah po dospetju in v istem roku tudi plačati davek. 6. Člen Če se ,iz poslovnih knjig gospodarske organizacije, ki je zavezana plačilu tega davka, ne more ugotoviti promet blaga, ki je zavezan plačilu tega davka, lahko občinski ljudski odbor z individualno odločbo določi povprečen odstotek občinskega prometnega davka od celotnega prometa, ki ga je gospodarska organizacija dosegla s prodajo na drobno, razen alkoholnih pijač. 7. člen Trgovsko podjetje na debelo, ki se ukvarja hkrati s trgovino na drobno, plačuje prav tako prometni davek od prometa na drobno. 8. člen Občinski prometni davek po tem odloku je dohodek občinskega proračuna. 9. člen Uredba o prometnem davku (Ur. list FLRJ št. 55/53) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku (Uradni list FLRJ št. 2/54) s poznejšimi spremembami in dopolnitvami, uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. list FLRJ št. 33/53 in 25/57), odredbe o sestavljanju periodičnih obračunov in o pobiranju dohodkov proračunov in skladov gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 27/57); veljajo načelno tudi glede' občinskega prometnega davka od prometa na drobno. 10. člen Tolmačenje za izvrševanje tega odloka izdaja Svet za gospodarstvo ObLO Loška dolina. 11. člen Ta odlok začne veljati z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. Štev. 01/1-469/1. Datum: 20. julija 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Jože Mlakar 1. r. 4. člen Ta odlok velja od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestnike okraja Ljubljana. Štev. 04/1-2497/2-58. Datum: 24. oktobra 1958. j Predsednik občinskega ljudskega odborai Janez Brenčič 1. r. OBČINA MENGEŠ 37. Na podlagi 7. člena zakona o imenovanju naselij in o označbi trgov, ulic in hiš (Uradni Ust LRS št. 10/48 in 20/50) v zvezi s 43. členom zakona o pristojnosti občinskih in okrajnih ljudskih odborov (Uradni list LRS št. 49/57) je občinski ljudski odbor Mengeš na seji občinskega zbora dne 16. decembra 1958 sprejel ODLOK o spremembi odloka o določanju imen ulic in trgov v naselju Mengeš 1. člen V seznamu ulic in trgov naselja Mengeš, ki je sestavni del odloka o določanju ulic in trgov v naselju Mengeš (Glasnik 88/55), se a) pod zap. št. 25 označena "Poljska pot« preimenuje v »Zadružniško pot«; b) pod zap. št. 28 označena ulica »Na peščencu« preimenuje v »Maistrovo ulico«. 2. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku«, uradnem vestniku okraja Ljubljana. St. 01/1-1766/1. 25. decembra 1958. Predsednik ObLO Ivan Vidali, 1. r. OBČNA VRHNIKA 38. Na podlagi 1. odstavku 2. točke odloka o spremembah in dopolnitvah odloka o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov (Ur. list FLRJ št. 39-678/58) izdaja občinski ljudski odbor Vrhnika na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev z dne 24. oktobru 1958 ODLOK o evidenci in kontroli cen določenih proizvodov, storitev in uslug na območju občine Vrhnika 1. člen Uvede se evidenca in kontrola cen za naslednje živilu, obrtne storitve in usluge na območju občine Vrhnika: a) za vse kmetijske pridelke, za katere so dogovorjene odkupne cene; b) za jajca, surovo maslo, svežo in prekajeno svinjino, riž, testenine, kavno nadomestke in kis; c) za vse obrtne usluge in storitve. 2. člen Evidenco na območju občine Vrhnika opravlja odsek za gospodarstvo ObLO Vrhnika, kontrolo pa organi tržne inšpekcije ObLO Vrhnika. 3. člen Trgovinske gospodarske organizacije na drobno, obrtna podjetja in zasebne obrtne delavnice na območju občine Vrhnika, ki prodajajo predmete odnosno, ki opravljajo storitve, navedene po 1. členu tega odloka, so dolžne, da prijavijo cene po stanju 30. septembra 1958 (obrtne organizacije po potrjenih cenikih) najkasneje v roku 10 dni po uveljavitvi tega odloka odseku za gospodarstvo ObLO Vrhnika. OBČINA ZAGORJE OB SAVI Na podlagi 2. odstavka 11. člen* in 43. členu temeljnega zakona o proračunih (Ur. list FLRJ št. 13/56) in 3. točke 26. člena statuta občine Zagorje ob Savi, je občinski ljudski odbor Zagorje ob Savi na seji občinskega zbora in na seji zbora proizvajalcev dne 24. decembru 1958 sprejel ODLOK o začasnem finansiranju proračunskih potreb občine Zagorje ob Savi za I. tromesečje 1959 1. člen Potrebe občinskih organov in za- j vodov v času januar-inarcc 1959 se finansirajo tako, da se: 1. sredstva za osebne izdatke za- j gotovijo za število uslužbencev po i stanju v decembru 1958; I 2. za materialne izdatke zagotovi j največ toliko sredstev, kolikor so ■ znašali dejanski materialni izdatki . v času januar marec 1958; _ j 3. za zavode, ki so osnovani med j letom, se zagotovijo materialni^ iz- ’ datki v višini povprečne potrošnje , 3 mesecev v letu 1958. I Izjeme od določb v točkah od ■ 1. do 3. dovoljuje Svet za družbeni plan in finance ObLO. 2. člen Dohodki in izdatki po tem odlo- 1 ku so sestavni del proračuna občino ■ Zagorje ob Savi za leto 1959. 3. člen Ta odlok slopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vest- i niku okraja Ljubljana, uporablja pa sc od L. januarja 1959. Štev. 05/1-5343/1-58. Zagorje ob Savi, 24. dec. 1958. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Rado Taufer 1. r. Vsebina 24 Odlok o odpravi odloka o izkoriščanj11 Čebulne paše občino Borovnica 25 Odlok o začasnem finansiranju proračun* škili potreb za I. tromesečje 1959 občin® Ivančna gorica - 26 Odlok o ustanovitvi Posredovalnico ** delo občino Kamnik , . 27 Odlok o začasnem finansiranju potreb »J čas od 1. januarja do 31. marca ObLO K —21- 28 Odlok o škili luš 29 Odlok o zavodov 1. jan. ljann-Center 50 Odlok o začasnem finansiranju potreb /" čas od 1. jan. do 51. marca 1959 občin Ljubi janu-Crn uče 31 Odlok o začasnem finansiranju proracu skih potreb za I. tromesečje 1959 obči Ljnbljana-Poljo f 52 Odlok o razpisu nadomestnih volitev ’ 12. volilni enoti občine Ljubi jana-Rudni® Poročilo o izidu nadomestnih volitev 13. volilni enoti v občinski zbor občin Ljubi jana-Rudnik t 33 Odlok o razpisu nadomestnih volitev 17. volilni enoti v občinski zbor obči® Ljubi ianu-Sifikn . 34 Odločim o preimenovanju Niije glasben Šole v Glasbeno šolo Ljubljana-Vič 35 Odlok o začasnem f Blanširanju proračun skih potreb zn Čas januar-marec 1971 občine Loška dolina , 36 Odlok o spremembah In dopolnitvah o«»-loka o občinskem prometnem davku o« prometa na drobno občine Loška dolin® 37 Odlok o spremembi odloka o določanj® imen ulic In trgov v naselju Mengeš 38 Odlok o evidenc,! In kontroli cen dol£ Čonih proizvodov, storitev in uslug or čine Vrhnika 39 Odlok o začasnem finansiranju proračun' skih potreb zn t. tromesečje 1959 občin® 'Zagorje ob Savi morjonju gradnje ^ stanovanj Sine Ljubijnno-Bežigrnd Časnem finansiranju organov*