ŠTEVILKA
LETO XLVIII, 6. MAJ 2016 CENA 1.70 EUR
(CMS)
V Kulturnem domu Mozirje počastili dan upora proti okupatorju
Sneg za praznik povzročil milijonsko škodo v kmetijstvu
V Mozirskem gaju posadili Avsenikovo drevo
STRAN 6
STRAN 9
STRAN 15
Oglasi
POVABILO ZA SODELOVANJE
NA TRŽNICI V ŠOŠTANJU
Odslej ponudba domačih kmečkih izdelkov tudi v Šoštanju, kjer ho v drugi polovici maja odprta nuva pukrita tržnica.
Krajevna skupnost Šoštanj vabi vse zainteresirane, ki bi sodelovali na nas i [ržnici, da nas kontaktirate na spodaj zapisane kontakte, kjer boste dobili podrobnejše informadje.
Pogoj za sod do vanje je urejena regi stracijska dokumentacija.
Prijave zbiramo na mail: t rzn i ca.sos ta n j (p gma i I. co m
ali na telefon; 031 740 494.
Vabljeni k sodelovanju.
TRŽNICA
sosT&nj

Savinjske novice št. 16, 22. april 2016 2
Iz vsebine:
Tema tedna:
Uskladili zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah.............................4
Lačja vas:
Aparthotel Natura v roke novega lastnika .... 5 Kolegij županov:
Izbor športnikov leta tudi v naši dolini?.........5
SŠGZ:
Kako še bolj učinkovito zastopati interese gospodarstva........................................7
Spodnja Rečica:
Most potreben temeljite sanacije.....................8
Dobrodelni koncert:
30 let društva Sožitje Zgornje Savinjske doline..........................
Tretja stran
17
Maraton v malem nogometu:
Ekipa Starih v Nazarjah
obranila lansko zmago.....................................21
Športno društvo Mozirje:
Malega maratona Mozirja letos ne bo..........21
Šport invalidov:
Frančku Gorazdu Tiršku naslov državnega prvaka
Spet je nekdo želel biti »bolj papeški od papeža«
14. novembra lani je začel veljati nov Pravilnik o službi nujne medicinske pomoči, ki enotno ureja zdravstveno varstvo na javnih prireditvah. V pravilniku je določenih enajst vrst prireditev glede na predvideno število udeležencev, zdravstveno tveganje (zdravstvena in starostna struktura udeležencev) in tveganje za dogodke (glede na vrsto dejavnosti na prireditvi).
Organizator javne prireditve je dolžan v sodelovanju z izvajalcem zdravstvenega varstva opredeliti, kakšno vrsto javne prireditve organizira, in glede na predvideno stopnjo tveganja zagotoviti ustrezno obliko zdravstvenega varstva. Pravilnik tudi določa, da mora organizator srednje zahtevne, zahtevne, zelo zahtevne ali tvegane prireditve najmanj 15 dni pred prireditvijo obvestiti najbližjega izvajalca službe nujne medicinske pomoči in priložiti načrt izvajanja zdravstvenega varstva na prireditvi. Načrt za izvajanje zdravstvenega varstva odobri odgovorna oseba izvajalca službe nujne medicinske pomoči. Zdravstveno varstvo na prireditvah financira organizator prireditve.
Z mesecem majem se začenja glavna sezona kulturnih, športnih, družabnih in še kakšnih prireditev, ki bodo zaradi uvodoma omenjenega pravilnika letos za organizatorje še večji izziv, saj bodo morali na nekaterih prireditvah, kjer to doslej ni bilo potrebno, zagotoviti prisotnost ekipe z reševalnim vozilom.
Ker se glede izvajanja določb pravilnika v praksi pojavlja vrsta nejasnosti, so se pred nedavnim sestali predstavniki mozirske upravne enote, poli-
cije in zdravstvene službe ter skušali poenotiti pristop k izvajanju novega pravilnika. Zlasti nedorečene so določbe glede nezahtevnih prireditev, ko organizatorjem ni potrebno predhodno obveščati službe nujne medicinske pomoči, niti niso zavezani izdelati načrta zagotavljanja zdravstvenega varstva.
Kot je to v slovenski pravni praksi (žal) stalnica, je tudi tokrat očitno nekdo želel biti »bolj papeški od papeža«. Tako se po novem pravilniku vsaka prireditev, kjer se toči alkohol, avtomatsko uvršča v kategorijo prireditev z visokim tveganjem, kar posledično zahteva prisotnost najmanj ekipe nujnega reševalnega vozila. Zgornjesavinjski zdravstveni dom toliko ekip, da bi lahko pokril vse prireditve, ki se v konici sezone dogajajo sočasno, preprosto nima, poleg tega pa je vprašanje, če si lahko vsi organizatorji privoščijo dodaten strošek zdravstvene ekipe, ki na uro znaša dobrih sto evrov, ponoči in ob vikendih pa še več.
Nekateri občani so mnenja, da se na prireditvah na splošno popije preveč alkohola, zato je slišati pobude, da se na množičnih prireditvah naj ne bi točilo (vsaj) žganih pijač. A bo (vsaj zaenkrat) najbrž vse ostalo le pri pobožnih željah ...
Glavni in odgovorni urednik mag. Franci Kotnik

..27
ISSN 0351-8140, leto XLVIII, št. 18, 6. maj 2016. Izhaja vsak petek. Ustanovitelj: Skupščina občine Mozirje. Izdajatelj: Savinjske novice, d.o.o. Nazarje, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Glavni in odgovorni urednik: mag. Franci Kotnik. Izvršni urednik: Igor Solar. Naslov uredništva: Savinjske novice, Savinjska cesta 4, 3331 Nazarje. Telefon: 03/83-90-790, telefon in faks: 03/83-90-791. E-po-šta: urednistvo@savinjske.com. Internet: http://www.savinjske. com. Cena za izvod: 1.70 EUR, za naročnike: 1.53 EUR. Tisk: Grafika Gracer, Lava 7b, Celje. Naklada: 2.500 izvodov.
Stalni zunanji sodelavci (razvrščeni po abecednem vrstnem redu): Franjo Atelšek, Marijan Denša, Tatiana Golob, Benjamin Kanjir, Mojca Kumprej, Marija Lebar, Roman Mežnar, Jože Miklavc, Darinka Presečnik, Franjo Pukart, Barbara Rozoničnik, Ciril M. Sem, Štefi Sem, Marija Šukalo, Slavica Tesovnik, Primož Vajdl, Aleksander Videčnik. Grafično oblikovanje: Uroš Kotnik.
Rokopise, objave, razpise in oglase je potrebno dostaviti v uredništvo najkasneje osem dni pred izidom tekoče številke. Na podlagi Zakona o davku na dodano vrednost sodi časopis Savinjske novice med proizvode, za katere se obračunava davek na dodano vrednost po stopnji 9,5%. Objavljenih rokopisov in fotografij ne vračamo. Pridržujemo si pravico krajšanja besedil. Pisem bralcev in oglasov ne lektoriramo. Izključno pisne odpovedi sprejemamo za naslednje dvomesečje.
Vodja marketinga: Helena Kotnik, trzenje@savinjske.com
Savinjske novice št. 18, 6. maj 2016
3
Tema tedna
PRED SEZONO MNOŽIČNIH PRIREDITEV
Uskladili zagotavljanje zdravstvenega varstva na javnih prireditvah po novem
Na predlog načelnice Milene Cigale (tretja z leve) so pristojni sklenili, da bo vse, kar so se tokrat dogovorili, veljalo, dokler ne dobijo drugačnih usmeritev od pristojnih organov.
(Fotodokumentacije Upravne enote Mozirje)
Pred vrati je sezona dogodkov na prostem in javnih prireditev. Javnih dogodkov, predvsem kulturne, športne in zabavne vsebine, na katerih se zbere veliko udeležencev, je v naši dolini precej. Zdravstveno tveganje na takih prireditvah med drugim predstavlja tudi opijanje, a kot kaže, v takih primerih potrebe po ukrepanju ekip nujne medicinske pomoči (NMP) vendarle niso pogoste.
ZAHTEVANA PRISOTNOST REŠEVALNEGA VOZILA
Letos bodo prireditve za organizatorja z vidika zagotavljanja zdravstvenega varstva predstavljale dodaten izziv, lahko tudi višje stroške, saj bo treba na nekaterih prireditvah, kjer to doslej ni bilo potrebno, zagotavljati prisotnost ekipe z reševalnim vozilom.
Konec lanskega leta je stopil v veljavo novi pravilnik o službi nujne medicinske pomoči in o zagotavljanju nujne medicinske pomoči na prireditvah. Pristojne službe se pri razlagi določb pravilnika srečujejo z nekaterimi nedorečenostmi, zato so se nedavno srečali predstavniki upravne enote, policije in zdravstvene službe, da bi se pogovorili o dilemah in določili poenoten pristop k izvajanju novega pravilnika.
OB NEKATERIH DOLOČBAH PRAVILNIKU ŠE NEJASNOSTI
Načelnica Upravne enote Mozirje Milena Cigale je povedala: »Navedeni pravilnik velja od 18. novembra 2015. Ob njegovi vsebini se pojavlja precej težav in nejasnosti, odgovorov na odprte dileme pa je malo. Pravilnik zavezuje organizatorje prireditev, upravno enoto in policijo, ki sta pristojni za področje javnih prireditev, ter službo nujne medicinske pomoči, zato nam je vsem v interesu, da se poenotimo in uskladimo glede načina dela.«
Zlasti so stvari nedorečene pri nezahtevnih prireditvah, ko organizatorju ni potrebno predhodno obvestiti službe NMP ali pripraviti načrta zagotavljanja zdravstvenega varstva, kot je to primer pri prireditvah, ki sodijo med zahtevne ali celo tvegane.
Z VIDIKA TVEGANJA VEČ VRST PRIREDITEV
Kako visoko je tveganje na posamezni prireditvi, je odvisno od vrste dogajanja, ali je to morda športna ali podobna prireditev, na kateri so možne poškodbe. Pomembna je staro-
stna struktura udeležencev, saj se tveganje z višanjem starosti udeležencev povečuje. Upoštevati je treba, ali bo na prireditvi dostopen alkohol in podobno ...
Za zahtevnejše prireditve velja, da mora organizator najmanj 15 dni pred predvideno prireditvijo o nameri obvestiti najbližjega izvajalca NMP in priložiti načrt za izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvi. Načrt za izvajanje zdra-
vstvenega varstva predhodno odobri odgovorna oseba izvajalca službe NMP na območju prireditve, to je v našem primeru NMP Zgornjesa-vinjskega zdravstvenega doma (ZZD) Nazarje.
Na omenjenem sestanku so se pristojni dogovorili, da bodo tako na upravni enoti kot na policiji organizatorja nezahtevne prireditve, za katero ni potreben načrt zagotavljanja zdravstvenega varstva, napotili, da stopi v stik s služ-
Bojan Leskovšek, vodja službe NMP pri ZZD Nazarje:
»Novi pravilnik o službi nujne medicinske pomoči opredeljuje tudi izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvah. Ker do sedaj tega pravilnika ni bilo, seveda pozdravljam, da se je končno opredelilo tudi to področje, ki je bilo do sedaj prepuščeno zdravstvenim domovom. Nisem pa najbolj navdušen nad vsebino.
Predvsem me moti to, da se avtomatsko vsaka prireditev, kjer se toči alkohol, opredeljuje kot prireditev z visokim tveganjem, ki zahteva prisotnost najmanj ene ekipe nujnega reševalnega vozila (NRV). To teoretično pomeni, da že vsaka otvoritev, denimo slikarske razstave, kjer se toči šampanjec, potrebuje navzočnost ekipe NRV. Za to pa enostavno nimamo na razpolago dovolj ekip. Verjetno bo potrebno ta del pravilnika še ponovno pregledati in spremeniti.
Cena ekipe naše NMP na prireditvah znaša okoli 110 evrov na uro, odvisno od tega, kdaj je prireditev. Ponoči, med prazniki in vikendi je cena nekaj višja. Glede ukrepanja lahko povem, da na srečo na prireditvah v dolini ni pogostih stanj, ki bi zahtevala intervencijo NMP, in tu mislim tudi na problem opijanja. Opitih seveda, tudi med mladimi, na prireditvah ne manjka, kar pa se tiče nujnih stanj, govorimo zgolj o sporadičnih primerih.«
4 Savinjske novice št. 16, 22. april 2016
Tema tedna, Aktualno, Iz občin
bo NMP ZZD Nazarje, kjer bodo določili, kakšno zdravstveno varstvo je potrebno zagotoviti na konkretnem dogodku.
POMEMBNO JE ENOTNO RAZUMEVANJE PRAVILNIKA
Na predlog Cigaletove so pristojni sklenili, da bo vse, kar so se tokrat dogovorili, veljalo, dokler ne dobijo drugačnih usmeritev od pristojnih organov. Skupaj so najprej pregledali določila pravilnika o NMP, preverili, če vsi enako razumejo posamezno določilo in imajo vsi enaka navodila, in nato sprejeli odločitve za izvajanje.
Dogovorili so se še, da se bodo po koncu sezone prireditev, to je septembra ali oktobra, ponovno srečali. Preverili bodo izvajanje pravilnika v praksi in se pogovorili o morebitnih potrebnih ukrepih in nadaljnjem delu na tem področju.
NA OBMOČJU UE MOZIRJE OKOLI 200 PRIREDITEV
Pregledali so seznam prireditev, s katerimi se bodo največkrat srečali v tem letu in določili tip prireditve ter vzporedno zdravstveno tveganje ter ob tem vrsto zdravstvenega varstva.
Načelnica Milena Cigale je strnila nekatere podatke: »Govorimo o približno 200 prireditvah letno, od tega izdamo v UE povprečno 50 dovoljenj, policija potrdi med 100 in 150 prire-
ditev, za katera dovoljenje ni potrebno.«
Pomočnik komandirja Policijske postaje Mozirje Janez Centrih je dodal, da obstajajo še prireditve, ki jih podjetniki organizirajo v lastnih lokalih in jih ni potrebno prijaviti, morajo pa enako kot drugi organizatorji zagotavljati zdravstveno varstvo.
TAKO JAVNO ZDRAVSTVO KOT ZASEBNIKI
MORAJO IMETI DOVOLJENJE MINISTRSTVA
Predstavnika ZZD Nazarje Darja Es in Bojan Leskovšek sta povedala, da so od ministrstva za zdravje pridobili dovoljenje za izvajanje zdravstvenega varstva na prireditvah. Na dovoljenju je poimenski seznam izvajalcev zdravstvenega varstva in samo ti smejo sodelovati na prireditvah. Enako velja tudi za zasebnike, ki so dobili dovoljenje ministrstva.
ZZD Nazarje nima dovolj zmogljivosti in ne osebja za izvajanje zdravstvenega varstva na vseh prireditvah, zato bodo na nekaterih prisotni tudi zasebni izvajalci od drugod. Janez Centrih je pojasnil, da policija lahko na sami prireditvi preveri tudi izvajanje zdravstvenega varstva in če ugotovi nepravilnosti, poda prijavo na ustrezen inšpektorat.
JE NA PRIREDITVAH PREVEČ ALKOHOLA?
Nekatere Zgornjesavinjčane moti, da se na
prireditvah popije preveč alkohola. Zlasti so v skrbeh starši, ko se mladi na različnih prireditvah pretirano napijejo. V tej povezavi so se pojavile pobude, da se na množičnih prireditvah vsaj ne bi točilo žganih pijač.
A kot kažejo izkušnje preteklih let, služba NMP ZZD Nazarje ni imela zelo veliko dela zaradi pretiranega opijanja, se pa pojavljajo posamični primeri, ko je treba intervenirati in opiti osebi nuditi zdravstveno pomoč.
Marija Lebar
KOLEGIJ ZGORNJESAVINJSKIH ŽUPANOV
Izbor športnikov leta tudi v naši dolini?
Znani športni novinar Ivo Milovanovič je na županjo in župane zgornjesavinjskih občin naslovil predlog, da bi se letos izvedla akcija »Naj športnik Zgornje Savinjske 2016«. V ta namen se je že oblikovala skupina organizatorjev na čelu z avtorjem ideje in vodjo organizacijskega odbora Ivom Milovanovičem. Občine naj bi sodelovale tako, da bi vsaka odkupila določeno število vstopnic za finalno prireditev in jih razdelila med svoje občane po lastni presoji oziroma izbiri.
Na kolegiju so župani menili, da gre zamisel pozdraviti, a kako bodo občine pri tem sodelovale, se bodo odločili, ko bodo na naslednji kolegij povabili organizatorje akcije in prisluhnili predstavitvi zamisli. Župani oziroma predstavniki občin so ob tem dejali, da bi morali poznati predlog stroškovne konstrukcije prireditve in da bi morala biti taka prireditev za obiskovalce javna in brezplačna.
Milovanovič je v predlogu med drugim zapisal: »S pomočjo strokovne komisije - predstavnikov vseh sedmih občin - in bralcev Savin-skih novic bi izbrali naj športnico, naj športnika, tri naj ekipe, naj mladega športnika, naj mlado športnico, tri naj šolska športna društva. Podelili bomo priznanje za fair play in za najbolj kakovostno in odmevno organizacijo športne prireditve v preteklem letu.«
Slavnostni dogodek nameravajo organizatorji pripravili v letošnjem decembru v športni dvorani v Mozirju. »Želimo, da v tej akciji sodelujejo občani in krajani iz cele doline, da je to prireditev vse Zgornje Savinjske doline in da slovensko javnost opozorimo, da imamo tudi v tem delu Slovenije vrhunske in kakovostne športnice, športnike in ekipe.«
Prireditev bodo popestrili z zabavnim programom. Kot so še zapisali, si želijo, da se v akcijo tvorno vključijo tako župani kot občine in da »začnemo skupaj graditi akcijo, ki bo postala vsakoletna«.
Marija Lebar
LACJA VAS
Aparthotel Natura v roke novega
lastnika
Stečajna upraviteljica žalskega podjetja Caffe Tropic Luciji Klampfer je prodala aparthotel Natura v Lačji vasi. Za 200 tisoč evrov ga je kupilo ljubljansko podjetje Sikom invest. Soglasje mora podati še Družba za upravljanje terjatev bank (DUTB).
Potem ko stečajni upraviteljici Luciji Klampfer v več letih na dražbah ni uspelo prodati hotela za 1 milijon evrov (v izgradnjo je bilo vloženih
sredstev vsaj za dva), se je odločila za zbiranje nezavezujočih ponudb. Na koncu sta se prijavila le dva ponudnika.
Če bo DUTB sodišču pritrdil upravičenost prodaje, bo kupčija kmalu končana. Družba Sicom Invest svetovanje in inženiring d.o.o. še ni razkrila namena uporabe po nakupu. Ni nujno, da bo novi lastnik vztrajal pri hotelirski dejavnosti.
Jože Miklavc
Aparthotel Natura čaka na novega lastnika že dolgih sedem let. (Foto: Jože Miklavc)
Savinjske novice št. 16, 22. april 2016 5
Organizacije
PROSLAVA OB DNEVU UPORA PROTI OKUPATORJU V KULTURNEM DOMU MOZIRJE
S ponosom na preteklost in z optimizmom na
prihodnost
Zveza združenj borcev za vrednote NOB se s pripravo spominskih proslav ob dnevu boja proti okupatorju po vsej Sloveniji trudi za ohranjanje spomina na boj Slovencev v II. svetovni vojni za svobodo. Mozirska krajevna organizacija (KO) Združenja borcev za vrednote NOB Zgornje Savinjske doline je s proslavo v Kulturnem domu Mozirje počastila praznični 27. april, ko obujamo spomin na ustanovitev Osvobodilne fronte slovenskega naroda, leta 1941.
Proslava 21. aprila je bila namenjena vsem generacijam, na odru so zapeli in zaplesali tako šolarji kot upokojenci. Zbrane je pozdravila predsednica KO Mozirje Stanislava Borovšak, vloga slavnostnega govornika je pripadla podžupanu občine Mozirje Romanu Čretniku. Zbrane je popeljal na spominsko popotovanje v med- in povojne čase, v katerih se je najprej rodila naša
Organizatorji proslave, člani borčevskih organizacij, predstavniki občine, gostje in občani so z udeležbo izkazali spoštovanje do spomina na boj Slovencev v II. svetovni vojni za svobodo.
(Foto: Ciril M. Sem)
bivša skupna država Jugoslavija in nato, pred dobrimi 25 leti, samostojna Slovenija. Poudaril je, da moramo s ponosom v srcu nositi oba
Nastop Moškega pevskega zbora KD Mozirje pod taktirko zborovodje Janija Suligoja
(Foto: Ciril M. Sem)
naša boja za lastno domovino in ceniti obe pomembni obletnici. Vse je pozval, naj praznujemo s ponosom za nazaj in z optimizmom za naprej.
Organizatorji proslave so pripravili pester kulturni program in se s tem poklonili bogati slovenski kulturniški dejavnosti. Na odru se je pod taktirko zborovodje Janija Šuligoja predstavil Moški pevski zbor KD Mozirje, sledil je nastop učencev OŠ Mozirje, ki so občinstvo razveselili s petjem in recitalom. Nastop so pripravili pod mentorstvom Janje Irman Kolar. Nato so na odru zaplesali člani folklorne skupine Oštarija Društva upokojencev Bočna. Za impresiven konec proslave je poskrbel nastop Godbe Zgornje Savinjske doline pod vodstvom dirigenta Tomaža Podlesnika.
Tatiana Golob
MOZIRJE
Kresovanje pred praznikom dela
Člani Športnega društva Mozirje, ki ga vodi Robert Klemenak, so na predvečer praznika dela v mozirskem športnem parku postavili in ob prihodu teme prižgali kres. Tradicionalne manifestacije se je udeležilo precejšnje število občanov, ki so se pogreli ob ognju, ob tem pa okrepčali z golažem.
Ob gradnji novega ločkega jezu na reki Savinji je bil ob razširitvi jezu v ta namen žrtvovan prostor, na katerem so ob 1. maju športniki, ob dnevu državnosti pa običajno člani KD Jurij Mozirje kurili kres. Kljub temu je na obrežju ostalo nekaj prostora za nadaljevanje te tradicije. Odločitev, da običaja ne prekinjajo, se je ob dobri udeležbi izkazala kot edina prava.
Robert Klemenak je prisotnim zaželel prijetno druženje ob golažu, ki ga vsako leto skuhajo in razdelijo med zbrane. Z dobrimi željami se
mu je pridružil mozirski župan Ivan Suhoveršnik. Vsem je zaželel dovolj in pošteno plačanega de-
la, kar že dolgo ni več nekaj samoumevnega.
Benjamin Kanjir
Tradicionalne manifestacije se je udeležilo precejšnje število občanov, ki so se pogreli ob ognju.
(Foto: Benjamin Kanjir)
6 Savinjske novice št. 16, 22. april 2016
Gospodarsto, Iz občin
SAVINJSKO-ŠALEŠKA GOSPODARSKA ZBORNICA Z AKTUALNIM IZZIVOM
Kako še bolj učinkovito zastopati interese
gospodarstva
catering. Kot sta povedala, vse vec prihod-	bivanje novih članov in zadrževanju ter motiva-kov ustvarjajo na trgih izven Gorenja, do le-	ciji sedanjih. Nakazanih je bilo več različnih preta 2020 naj bi na teh trgih ustvarili že 70 od-	dlogov; motivacija ob novih dogodkih, mentor-stotkov celotnih prihodkov.	sko sodelovanje z mladimi podjetniki, formira-
Aktivni člani in vodstvo Savinjsko-šaleške gospodarske zbornice si prizadevajo ohraniti in okrepiti članstvo ter dejavnost z novimi idejami in pristopi. (Foto: Jože Miklavc)
Vodstvo in člani upravnega odbora Savinj-sko-šaleške gospodarske zbornice (SŠGZ) so se 20. aprila v Velenju sešli na 12. redni seji. Izvršna direktorica Gospodarske zbornice Slovenije (GZS) za socialni dialog Tatjana Čerin je navzoče seznanila z zadnjimi dosežki na področju lobiranja in pri izvajanju aktualnih nalog, ki jih zbornica v imenu članstva uresničuje na osnovi njenih stališč ter zavzemanj za boljše gospodarjenje.
Ob tej priložnosti sta predstavnika gostitelja Gorenje Gostinstvo predstavila njihovo družbo kot gospodarski subjekt in hkrati članico njihove zbornice. Tretji del seje je bil namenjen obravnavi poročila o delu zbornice v minulem letu in njenem aktualnem programu dela.
200 MILIJONOV EVROV NOVIH POSOJIL ZA MALA IN SREDNJA PODJETJA
Tatjana Čerin je med glavnimi dosežki na področju lobiranja v prvem četrtletju letošnjega leta izpostavila 200 milijonov evrov novih posojil za mala in srednja podjetja, 14 milijonov evrov prihranka za podjetja zaradi veljavnosti nove uredbe o okoljski dajatvi za onesnaževanje zraka z emisijo ogljikovega dioksida, nadalje še 8 milijonov evrov preprečenih dodatnih stroškov pri upravljanju z večstanovanjskimi stavbami zaradi ločenih transakcijskih računov ter 33 odstotkov znižanja tarifne postavke omrežnine za obračunsko moč za uporabnike na prenosnih omrežjih.
Kot je bilo povedano, bo GZS v nadaljevanju leta osredotočena zlasti na davčno reformo, in-frastrukturne projekte, reformo zdravstva, reformo javne uprave in pokojninsko zakonodajo.
V razpravi so bili člani upravnega odbora SŠGZ kritični ob dejstvu, da gospodarstvo v Sloveniji ob aktualni politiki vlade in njenih resorjev ne more uspešno uveljaviti svojih strateških interesov za korist celotne družbe in državljanov (dr. Cvetka Tinauer, Tanja Skaza, podžupan MOV Peter Dermol, dr. Vladimir Milenkovic in nekateri drugi).
Tudi iz teh, ključnih razlogov se članstvo v zbornici ne povečuje. GZS naj v prihodnje zasleduje predvsem v praksi realno izvedljive cilje, so v razpravi še menili člani upravnega odbora SŠGZ.
V GORENJU GOSTINSTVO VSE VEČ
PRIHODKOV USTVARJAJO IZVEN GORENJA
Direktor podjetja Gorenje Gostinstvo Stanko Brunšek in njegova pomočnica mag. Jasna Petan sta predstavila družbo v sestavi Skupine Gorenje, katere osnovna dejavnost je prehrana zaposlenih in ob tem še
V sklopu podjetja imajo še pet gostinskih obratov; hotel Paka, prestižni protokolarni gostinski objekt odprtega tipa vilo Herberstein, restavraciji Pod Jakcem in DK v Velenju ter restavracijo Golovec v Celju. Pomembno je, da kot družba delujejo uspešno.
O MOŽNOSTIH ZA PRIDOBIVANJE NOVIH ČLANOV
Po poročilu o delu SŠGZ v preteklem letu so člani zbornice razpravljali o možnostih za prido-
Mozirski občinski svetniki so na zadnji seji obravnavali letni program športa v občini. Poročevalec Janez Janko je povedal, da so sredstva za namen športa iz lanskih 21 tisoč evrov letos povišali na 27 tisoč.
Letni program športa je obravnavala že komisija za pripravo meril za vrednotenje športnih programov ter opravljanje nadzora nad porabo sredstev za izvajanje športnih programov. Komisija je pripravila predlog razdelitve sredstev.
Denar je razdeljen za dotacije športnim društvom v višini 21 tisoč evrov in za tekoče vzdrževanje športnih objektov v višini 6 tisoč evrov. Za prvi znesek se bo, potem ko je občinski svet letni program športa soglasno potrdil, objavil javni razpis. Na podlagi predloga komi-
nje skupine managerk, osebno angažiranje in priporočanje s strani obstoječih uglednih članov idr.
Upravni odbor SŠGZ bo na naslednji seji obravnaval z navedenimi predlogi dopolnjen program dela za letošnje leto, kakor tudi poročilo o nedavni razvojni konferenci. Že osem let enako višino članarine SŠGZ so tudi iz razlogov ohranjanja in pridobivanja novih članov obdržali na sedanji ravni.
Jože Miklavc
sije so določili deleže za izvajanje športnih programov.
Svetnik in predsednik komisije za šport Jože Jelen je dejal, da je bilo povečanje sredstev nujno, saj se je kakovost športnih programov zelo dvignila. Župan Ivan Suhoveršnik je omenil še znaten znesek 6 tisoč evrov, ki so namenjeni društvom za vzdrževanje in obnovo športnih objektov, niso pa predmet javnega razpisa.
Predlog komisije je bil, da se 21.000 evrov sredstev iz javnega razpisa razdeli v naslednjih deležih: 73,3 odstotka gre za športno vzgojo otrok in mladine, usmerjene v kakovosten šport. Za športno rekreacijo bo šlo 23,8 odstotka ter za šport starejših in invalidov 2,9 odstotka.
Marija Lebar
OBČINSKI SVET MOZIRJE
Sredstva za šport znatno povišali
7 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016
Gospodarstvo, Iz občin
ZBIRNI CENTER PODHOM
Veter raznaša odpadke, zbirni center domovanje ptic
Mimo zbirnega centra smeti v Podhomu teče potok Lizavnica, ki se v Šmartnem izliva v Dreto. Po trditvah našega bralca so Lizavnica, okoliške ceste in gozd polni odpadkov, predvsem plastičnih vrečk in druge embalaže, ki jo veter odnaša iz centra. Prebivalci pričakujejo, da bo upravljavec odlagališča očistil okolico in strugo Lizavnice ter preprečil nadaljnje smetenje.
Smetenje je moteče tudi za krajane Šmartnega ob Dreti, ker smeti priplavajo z Lizavnico ob centra vse do Drete. Krajani so se o tej težavi obrnili na krajevni odbor KS Šmartno ob Dreti in pričakujejo očiščenje celotne struge Lizavnice
ter gozda ob zbirnem centru.
Predstavnik upravljavca PUP Saubermacher pravi, da sta objekt in ograjen odlagalni prostor za odpadke odprtega tipa in sta izpostavljena vremenskim vplivom. Težave povzroča zlasti močnejši veter, ki raznaša vrečke znotraj in zunaj zbirnega centra, zato v okolici odlagališča v času odprtja izvajajo redno čiščenje.
Poleg obstoječih ukrepov (pregradni paneli), ki preprečujejo raz-nos embalaže po okolici in so se izkazali kot nezadostni, bodo problematiko reševali še z drugimi tehničnimi ukrepi, kot so dodatno pregrajevanje odlagalnega pros-
tora ter pokrivanjem z mrežo z vrha in s strani.
Odlagališče je zanimivo tudi za krokarje in druge ptice, ki so si tam
našle domovanje. Te, poleg vetra, raznašajo smeti po okolici. Moteče so tudi za okoliške prebivalce. Tekst in foto Barbara Rozoničnik
V okolici zbirnega centra Podhom naletimo na smeti, ki jih iz odlagališča raznašajo veter in ptice.
Na območju zaprtega odlagališča nenevarnih odpadkov Podhom so izgradnjo novega zbirnega centra za odpadke financirale občine Gornji Grad, Ljubno, Nazarje, Luče in Solčava. Julija 2013 ga je v skladu s koncesijsko pogodbo v upravljanje prevzelo podjetje PUP Saubermacher d.o.o. Odlagališče obratuje ob torkih in četrtkih ter 1. soboto v mesecu.
SPODNJA RECICA
Most potreben temeljite sanacije
Nedolgo nazaj smo pisali o rekonstrukciji lesenega mostu čez Savinjo v Spodnji Rečici. Dela je izvajalo Javno podjetje Komunala Mozirje. V času rekonstrukcije je bil most zaprt. Čeprav je most za promet sedaj usposobljen, se je pokazalo, da bo v bodočnosti potreben bolj temeljite sanacije, je dejal župan občine Rečica ob Savinji Vinko Jeraj.
Na mostu je bila izvedena delna zamenjava elementov in lesenega - voznega dela. Za tako izvedeno delno prenovo je občina plačala okoli 3.000 evrov. Čeprav je most sedaj za uporabnike varen (dovoljen je promet do nosilnosti štiri tone), so ob podrobnejšem pregledu ugotovili, da bi ga bilo treba temeljito prenoviti.
Po prvih predvidevanjih bo za temeljitejši poseg potrebnih okoli 80.000 evrov, ki pa jih v letošnjem proračunu nimajo zagotovljenih. Zato na občini načrtujejo, da bi letos pridobili potrebno dokumentacijo, prenovo pa bi opravili v prihodnjem letu.
Marija Lebar
OBČINA LUCE
II II	*| ••• H« ■	■••wv •
V delovni akciji očistili zemljišče in zasadili drevje
Urejanje zemljišča so se udeležili številni občani. (Foto: LM)
V	Lučah so nedavno izvedli prostovoljno delovno akcijo. Očistili so desni breg Savinje in okolico od vlcerske koče pri jezu vse do mostu. Pri tem so zasadili več dreves, ki bodo pripomogla, da bo okolica dobila podobo manjšega parka.
V	okviru delovne akcije so posadili 19 medo-nosnih dreves. Nekaj jih je kupila občina in za 13 dreves odštela 790 evrov, nekatera pa so presadili z drugih lokacij. Dreves v skladu z navodili inšpekcije za okolje in prostor niso posadili v koridorju, kjer je predvidena izgradnja obvoznice, ker bi bila v napoto ob gradnji.
Okoli dreves, v različne jame in vdolbine so navozili zemljo ter posejali travo. Tako so zemljišče dokaj izravnali in ga bo mogoče vzdrževati s strojno košnjo. Zemljišče, očiščeno navlake, je dobilo svojo končno podobo, ki bo razveseljeva-
la sprehajalce in pohodnike vse od najmlajših iz vrtca in šole.
Na tem območju so v preteklosti stale različne lope in drvarnice. Klavdij Strmčnik, direktor občinske uprave, je pojasnil: »Ob izvajanju 2. faze protipoplavnih ukrepov je tedaj Agencija RS za okolje iz Celja zahtevala, naj občina opozori občane, da odstranijo drvarnice in navlako iz zemljišča, ki je v upravljanju ARSA. Lani spomladi je občina pozvala vse lastnike k odstranitvi in večina je to tudi storila. Nekateri pa so vztrajali tako dolgo, da je posredoval inšpektorat za varstvo narave. Do konca marca letos pa so se objekti odstranili. Občina se je zato odločila, da se zemljišče uredi in tako smo izvedli omenjeno delovno akcijo.«
Marija Lebar
Savinjske novice št. 17, 29. april 2016 8
Gospodarstvo, Organizacije
PO PRIBLIŽNO 20 LETIH NAS JE SPET PRESENETILO POZNO SNEŽENJE
Sneg za praznik povzročil milijonsko škodo v
kmetijstvu
Za konec aprila nenavadno obilno sneženje, ki ga je prinesla predvsem praznična sreda, 27. aprila, je botrovalo številnim nevšečnostim. Prek Slovenije se je pomikala izrazito hladna fronta, okoli poldneva se je začelo ohlajati, dež je hitro prehajal v sneg, meja sneženja se je spustila do nižin. Zapadlo je od nekaj centimetrov snega v dolini do 30 in več centimetrov v višje ležečih krajih. Močno sneženje je povzročalo težave v prometu in pri oskrbi z električno energijo, zaradi poze-be je nastala velikanska škoda v kmetijstvu. Minister za kmetijstvo Dejan Židan je ocenil, da bi škoda lahko presegla 2,5 milijona evrov.
NAJVEČ ŠKODE NA SADNEM DREVJU IN POLJŠČINAH ZARADI POZEBE
Slovenija je bila pod vplivom polarnega zraka. Bolj kot sredino sneženje, ki je z lomom mladega rastja
pod težo snega povzročalo škodo, je sadjarje in poljedelce prizadela pozeba v začetku tedna. Toplo vreme v prvi polovici aprila je pospešilo razvoj rastlin, ki so bile v različnih fazah cvetenja, razvoja plodov
Štefka Goltnik,
koordinatorka pri Kmetijsko gozdarskemu zavodu Celje za območje Izpostave Mozirje:
»Največ škode je zagotovo na sadnem drevju. Orehi so popolnoma pozebli. Bolj točno oceno za ostalo sadje bomo lahko dali čez nekaj dni, ko bomo videli, kako bo s plodiči. Škoda je odvisna tudi od lege in zgodnosti sorte. Na izpostavljenih legah po nižinah je bila poze-ba močnejša, v višjih predelih pa precej blažja. Nekaj zlomljenih vej je povzročila tudi teža snega.
Krompir na izpostavljenih legah, ki je že vznikel, je popolnoma pomr-znil. Nekoliko bolje so jo odnesli posevki, ki so bili pokriti s kopreno. Posevki krompirja, ki so le deloma poškodovani, se bodo obrasli. Večina krompirja še ni vzniknila in na teh posevkih ni škode. Večina posevkov koruze je bila posejana tik pred pozebo. Ker seme še ni kalilo, ni škode. Jara žita niso poškodovana, saj jim mraz ne škodi in tudi niso tako visoka, da bi jim škodoval zapadli sneg. Škoda se v manjšem obsegu pojavlja na ozimnih žitih, ki so bila že visoka in so pod težo snega polegla. Te poležane posevke bo verjetno potrebno pokositi oziroma podorati, saj obstaja velika verjetnost, da bodo gnili in ne dozoreli.
Seveda je škoda tudi na zelenjavi. Nezaščitene in toplotno zahtevne rastline so pomrznile. Kar je bilo dobro pokrito s koprenami, je preživelo. So pa rastline v šoku in bo potrebno nekaj dni, da si opomorejo in začnejo z nadaljnjo rastjo. Potrebna bo večja skrb pri negi teh rastlin in varstvu pred boleznimi.
Dobro pognojeno travinje v nižjih predelih je pod težo snega poleglo, kot bi bilo pokošeno. Take površine je potrebno čim prej pokositi, saj bo trava pričela gniti. Veseli bi bili čimprejšnjega lepega in toplega vremena, da bi lahko kmetje to krmo čim prej pospravili in bi začel rasti naslednji odkos.
Letošnje leto smo doživeli že kar tri skrajnosti, kar se vremena tiče. V prvih mesecih leta je bila izredna moča. Nato se je osušilo in je za rast trave že primanjkovalo vlage. Zaradi tega je prvi odkos sicer zgoden, vendar ne najboljši oziroma obilen po pridelku. To pomeni skrb pri pridelavi, saj z naslednjimi odkosi težko nadomestimo izpad pri prvem odkosu.«
Na praznično sredo, 27. aprila, je zapadlo od nekaj centimetrov snega v dolini do 30 in več centimetrov v višje ležečih krajih. (Foto: IS)
ali kalitve - pri nas predvsem žita in krompir.
V sadjarstvu in v drugih delih države v vinogradništvu izpade pridelka ocenjujejo kar na 60 do 100 odstotkov, vendar bo škodo zaradi pozebe moč natančneje ocenili šele čez nekaj časa, ko plodiči in cvetovi posta-
nejo rjavi ali odpadejo. Škoda je odvisna tudi od lege in zgodnos-ti sorte, najslabše so jo odnesle izpostavljene lege. Zagotovo lahko govorimo o eni večjih pozeb v zadnjih letih. Posledice sneženja so vidne tudi na travnikih, saj je travinje, ki je bilo že tik pred košnjo, poleženo.
Lojze Plaznik,
predsednik Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje:
»Pozeba je močno prizadela vse sadne vrste, ki so bile v tem času v polnem cvetenju ali že v začetni fazi tvorbe nežnih plodov. Najbolj so bile prizadete zgodnejše sorte orehov, češenj in sliv - 100-odstotno - ter jablane in hruške v nižinskih legah, to je v vrtnih sadovnjakih okrog 70-odstotno. Pri visokode-belnih kmečkih sadovnjakih v nižini bo škoda najmanj polovična: nad 50-odstotna.
Na višinskih kmetijah, kjer sadje še ni cvetelo, večjih škodljivih posledic zaradi pozebe verjetno ne bo. Škoda je ponekod nastala le zaradi snegoloma drevesnih krošenj v slabše negovanih sadovnjakih. Pod težo obilnega in mokrega snega se mlade veje pomlajenih dreves praviloma le upognejo, stare veje nenegovanih dreves pa skoraj zagotovo zlomijo.
Sneg je povzročil škodo tudi jagodičevju, saj je polomil veliko rodnega nastavka pri malinah in ribezu.
Gojitelji eksotičnega sadja bodo letos ob ves pridelek kivija, nekateri tudi kakija, asimine, fig in še česa, vendar je riziko občasnih izpadov zaradi višje sile v kmetijstvu, ki je »tovarna brez strehe«, treba vzeti v zakup. Letošnja izkušnja je potrdila, da še vedno velja stari ljudski rek: »Če češnje pred sv. Jurijem cvetijo, mimo cajne letijo!« Natančnejša ocena dejansko nastale škode bo možna šele čez dober mesec dni, ko bodo vsi pozebli plodiči ob junijskem trebljenju odpadli.«
Savinjske novice št. 18, 6. maj 2016 9
Gospodarstvo, Organizacije
Anton Breznik,
vodja nazarske območne enote Zavoda za gozdove Slovenije:
»Letošnje pozno sneženje tik pred prvomajskimi prazniki, kljub obilni snežni pošiljki za ta letni čas, v gozdovih Zgornje Savinjske in Šaleške doline po prvih ocenah ni naredilo velike škode.
V nižje ležečih predelih območja je bila snežna odeja debela okrog 5 cm, vendar se je z nadmorsko višino hitro večala. Tako je bilo v Solčavi že okrog 30 cm snega v Podolševi pa že več kot pol metra.
Največ vidnih poškodb je bilo ob gozdnih in lokalnih cestah, kjer je težek sneg robno grmovje in tanjša drevesa na več mestih upognil nad cestno telo.
V sklenjenih sestojih so se tu in tam pojavile poškodbe, predvsem na listavcih, v obliki odlomljenih vej in posameznih podrtic. Pri iglavcih večjih poškodb razen ponekod v drogovnjakih (odlomljeni vrhovi in posamezna ukrivljena drevesa) ni bilo.
Pri na mraz bolj občutljivih drevesnih vrstah, kot je oreh, se v nižjih legah kažejo posledice pozebe (porjaveli mladi poganjki).
Poškodbe torej niso velike in niti slučajno niso primerljive z obsegom žledoloma izpred dveh let. Vzrok, da ni prišlo do hujših poškodb, je v tem, da je bila količina snega v nižjih delih območja relativno majhna, v višjih delih, kjer je bilo snega več, pa je bil le-ta manj moker in težak, poleg tega tudi listavci še niso bili polno olistani, zato se je sneg manj oprijemal dreves. Bistveno slabše je stanje na sadnem drevju, kjer bo škoda zaradi mraza in snega velika. Na gozdnih prometnicah sneg ni povzročil škode.
Poudariti je treba, da je po naši oceni pozen sneg in mraz prinesel za gozdove tudi nekaj koristi. Nizke temperature bodo nedvomno zavrle in zmanjšale razvoj podlubnikov, kar lahko prispeva k manjšemu obsegu in manjši hitrosti gradacije podlubnikov.
Vsekakor še naprej velja, da v letošnjem letu več pozornosti posvečamo nadzoru gozdov zaradi preprečevanja prekomerne namnožitve podlubnikov ter hitri sanaciji poškodovanih in od lubadarja napadenih dreves. Zato pozivamo vse lastnike gozdov, da po tem poznem sneženju ponovno pregledajo svoj gozd in nemudoma odstranijo iz gozda vsa poškodovana drevesa iglavcev.«
Božo Plesec,
predstavnik Mozirskega gaja:
»Še pred desetimi dnevi smo s skrbjo ogledovali cvetje, predvsem čebulnice, kako je zelo zgodnja pomlad vplivala na zgodnje cvetenje. Krožišče pri upravnem centru je letos zacvetelo deset dni prej kot leta 2015. Hladna fronta s sneženjem je seveda stvari precej spremenila. Tulipani so sicer obstali, jih je pa sneg potlačil. V dneh, ki so sledili, se jih je nekaj pobralo, nekaj je poškodovanih. Druge posebne škode v parku ni, razen nekaj pozeblih grmovnic, ki si bodo počasi opomogle.
Večji problem je slaba vremenska napoved z dežjem, ki zelo vpliva na obisk parka. Mozirski gaj je s tem ob približno tretjino obiska v sezoni in tega se ne da nadoknaditi. Vedeti je potrebno, da Mozirski gaj živi izključno od vstopnine, brez kakršnih koli pomoči občine ali države.«
V GOZDOVIH VEČJE ŠKODE NI BILO
Največ poškodb je bilo ob gozdnih in lokalnih cestah, kjer je težek sneg grmovje in tanjša drevesa upogibal nad cestišče. Prizadeti so v manjši meri listavci do nadmorske višine nekje 700 metrov, više so njihovi listi še manjši in se sneg ni oprijemal, na iglavcih večjih poškodb ni bilo.
GASILCI ODSTRANJEVALI PODRTA DREVESA
Gasilci po vsej dolini so bili zaposleni z odstranjevanjem podrtega drevja z električne napeljave in cest. Zaradi teže snega je prihajalo do lomljenja dreves in posledično do izpadov električne energije. Brez elektrike so tako ostali odjemalci v Logarski dolini, kjer je prišlo do izpada daljnovoda Ljubno.
PRAVOČASNO UKREPANJE CESTNIH SLUŽB
Ob sredinem sneženju so cestne službe pravočasno poskrbele za posipanje in pluženje. Sneg se je oprijemal cestišč, nastajala je plundra ali poledica.
SNEG PO 20. APRILU PRED PRIBLIŽNO 20 LETI
Nazadnje smo sneg po 20. aprilu doživeli pred približno 20 leti, vendar je šlo za precej manjšo količino. Po besedah vremenoslovce lahko pozen sneg pripišemo predvsem potovanju ciklonov, svoj pečat puščajo tudi podnebne spremembe. Po pomladnem toplem obdobju je dokaj običajno, da aprila ali maja pride do občutne ohladitve.
Leta 1988 je snežilo 24. aprila, leta 1907 pa so 29. aprila zjutraj po dolgotrajnem sneženju, predvsem v alpskih dolinah in Ljubljanski kotlini, izmerili za ta čas nenavadno veliko snega. Skozi leta se je večkrat zgodilo, da je snežilo v začetku maja, med drugim v letih 1957, 1965, 1979, 1981 in 1985. Leta 1985 so 3. maja zjutraj po močni ohladitvi in nočnem sneženju v nekaterih višje ležečih krajih izmerili največjo majsko višino snega od začetka meritev. V Jeronimu nad Nazar-jami je snežna odeja dosegla kar 42 centimetrov.
Barbara Rozoničnik
Ivan Čopar,
predsednik Čebelarske zveze SAŠA:
»V začetku prebujanja narave s telohi, zvončki in lesko smo bili čebelarji zelo veseli, ker se je obetala dobra čebelarska sezona za pridobivanje medu, cvetnega prahu, propolisa in voska. Začelo je me-diti na sadnem drevju, regratu, javorju in ostalih travniških cvetlicah. Čebelje družine so se lepo razvijale, kar je še posebej dober znak za nadaljnjo medenje smreke, nato lipe in kostanja.
V drugi polovici meseca aprila pa so se začele težave s preveč vetrovnim vremenom, kar je poslabšalo pogoje za hiter normalni razvoj čebeljih družin. Zadnji del aprila je naredil katastrofo na sadnem drevju s pozebo, kar bo usodno vplivalo na pridelke sadja, še posebej za pridobivanje cvetličnega medu. V naših pašnih razmerah smo čebelarji izgubili možnost točenja cvetličnega medu, saj so ga čebele porabile v slabem vremenu za svoj razvoj, kar ocenjujemo na približno 40-odstoten izpad medu v letošnjem letu.
Čebelarji smo optimisti. Upamo, da bomo s pravilnim ravnanjem s čebelami - kranjskimi sivkami, do konca meseca julija, ko se konča čebelarska sezona, pridobili do 60 odstotkov čebeljih pridelkov, med katerimi je največ medu, ki ga večinoma čebelarjev naše zveze pridobiva kot osnovni čebelji pridelek. Vprašanje pa je, ali bo paša dobra na pozebi drevja lipe, kostanja in ostalih medonosnih rastlinah.«
10 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2016
Organizacije, Gospodarstvo, Ljudje in dogodki
Otroci so se razveselili snega in hiteli postavljati snežake, ki so se kmalu stopili, a ljubitelji orehov (v ozadju) niso bili veseli, da letos iz njih ne bo potice. (Foto: IS)
Zgornja Savinjska dolina nekoč in danes
V noči s sobote na nedeljo, 24. aprila 1988, je ponekod v Zgornji Savinjski dolini zapadlo še več snega kot letos 27. aprila. Južen sneg
je pobelil tudi košati lipi, ki sta rasli ob kapelici pri vrtcu v Nazarjah. Stari lipi so zaradi varnosti požaga-li in leta 2006 zasadili novi.
Travinje v nižjih predelih je pod težo snega poleglo, kot bi bilo pokošeno.
(Foto: IS)
Nezaščiten pomrznjen krompir (Foto: SG)
Savinjske novice št. 17, 29. april 2016 11
Kultura
40 LET GODBE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Na slavnostnem koncertu podelili priznanja
in zahvale
Godbeniki so praznovanje 40-letnice neprekinjenega delovanja Godbe Zgornje Savinjske doline zaokrožili s slavnostnim koncertom v dvorani Doma kulture Nazarje. Ob bogatem glasbenem programu je povezovalec dogodka Nejc Slapnik zbrane popeljal po zgodovini godbeništva v naši dolini. Slavnostna govornica, predsednica godbe Fanika Strašek pa se je spomnila ljudi in dogodkov, ki so pripomogli, da se je godba razvila v eno najboljših v Sloveniji.
PODELILI TUDI ZLATO MEDALJO ZVEZE SLOVENSKIH GODB
Fanika Strašek se je v imenu godbe zahvalila tistim, ki so pripomogli k delovanju in obstoju v vseh teh letih. Aleš Es, Ludvik Kričej in Drago Zgojznik so člani z najdaljšim stažem. Ponašajo se s častno Gallusovo značko in zlato medaljo Bojana Adamiča. Za dolgoletno delovanje v organih društva so prejeli priznanja Peter Širko, Alojz Plaznik, Jakob Presečnik, Jože Grudnik in
medalja Zveze slovenskih godb Mateju Kranjcu. Kranjc se je kot klarinetist v godbo vključil leta 1988. Ko je dirigent Goljuf zbolel in umrl, je obdržal godbo skupaj in jo nekaj časa tudi vodil. Kranjc tako že 20 let vzorno opravlja organizacijska dela in je v veliki meri zaslužen za razvoj in napredek orkestra.
Godbeniki so danes mladi in izobraženi ter sposobni doseganja uspehov. S pomočjo podpornikov in sponzorjev so jim zagotovljeni dobri pogoji za nadaljevanje dolgoletne tradicije. Koliko ur vaj in truda je potrebnih za doseganje rezultatov, pa vedo le glasbeniki sami.
OD PRVE »PLEH MUZIKE« V SOLČAVI DO DANAŠNJE GODBE
Izročilo godbeništva v Zgornji Savinjski dolini sega v leto 1888, ko je bila v Solčavi ustanovljena »pleh muzika«. Takšni sestavi so v letih pred prvo svetovno vojno delovali še v Lepi Njivi, Šmi-helu in v Dol-Suhi. Sprva brez znanja igranja po notnih zapisih so fantje in možje igrali na veselicah in se pojavljali tudi na resnih prireditvah.
Praznovanje 40-letnice neprekinjenega delovanja Godbe Zgornje Savinjske doline so godbeniki zaokrožili s slavnostnim koncertom v dvorani Doma kulture Nazarje. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Jože Rakun. Zahvalo za sodelovanje pri projektih in izobraževanju mladih glasbenikov je prejela Glasbena šola Nazarje, za medijsko podporo pa podjetje Savinjske novice.
Prav tako so zahvale prejeli nekdanja ravnateljica glasbene šole Olga Klemše, za dolgoletno sodelovanje in finančno podporo občine Zgornje Savinjske doline in podjetji BSH Hišni aparati Nazarje ter KLS Ljubno, za dolgoletno umetniško vodenje godbe pa Tomaž Guček.
Podeljena je bila še posebna nagrada, zlata
\ ® l 1 * J

& ' El . # \
L «im
Leta 1937 so o godbi razmišljali tudi v Nazarjah. Franc Es je zbral prekaljene glasbenike iz okoliških krajev. Po vojni je iz te godbe nastala nova, ki jo je pod okrilje vzelo podjetje Glin Nazarje. Leta 1961 so glasbeniki svoja glasbila odložili v kot, 1964 pa je na Rečici nastala nova godba, predhodnica Delavske godbe.
ŠTIRJE DIRIGENTI V 40 LETIH DELOVANJA
Leta 1976 se je godbeništvo ponovno obudilo in nastala je Delavska godba na pihala Obči-
Mateju Kranjcu je predsednica Godbe Zgornje Savinjske doline Fanika Strašek podelila zlato medaljo Zveze slovenskih godb.
(Foto: Barbara Rozoničnik)
ne Mozirje pod vodstvom Franca Goljufa, ki se je kasneje preimenovala v Godbo Zgornje Savinjske doline. Goljuf je bil glasbenik z vsem srcem ter predan godbi vse do konca. Leta 1996 je klarinetist Matej Kranjc prevzel organizacijske in tajniške posle, po smrti Goljufa za nekaj časa tudi vodenje godbe.
Svež veter je v godbo leta 2001 prinesel dirigent Tomaž Guček. Godba se je pod njegovim vodstvom udeležila nekaj tekmovanj in vedno so dosegli odlične rezultate. Po enajstih letih je dirigentsko palico predal današnjemu vodji Tomažu Podlesniku. Podlesnik je bil že prej član godbe kot trobentač. Godbeniki so se pod njegovim vodstvom leta 2014 udeležili tekmovanja v 1. težavnostni stopnji na Prevaljah in osvojili zlato priznanje s posebno pohvalo in postali absolutni zmagovalci tekmovanja.
Glasbena šola Nazarje je pod vodstvom Olge Klemše s krepitvijo oddelkov pihal in tolkal godbi vseskozi zagotavljala uspešne mlade glasbenike. Tudi za financiranje godbe se je v preteklosti vedno našla rešitev, še posebej v zadnjih letih, ko so k financiranju pristopile občine in dve večji podjetji v dolini, BSH Hišni aparati Nazarje in KLS Ljubno.
Barbara Rozoničnik
Savinjske novice št. 17, 29. april 2016 12
Zgodovina in narodopisje
Piše: Aleksander Videčnik
GRAD VRBOVEC
Fran Mišič ga opisuje tudi takole: Je štirioglat, srednjeveški trdnjavi podobna stavba, ki oklepa zgoraj že omenjeno skalo. Še v drugi polovici 17. stoletja je imel grad štiri vogalne stolpe. Sedaj ima le še tri, tudi četrtega, proti jugu obrnjenega trakta nima več. Na tej strani je skala od vznožja do vrha obzidana z navpičnim zidom; pred njo in zidom so senčne brajde. Stoji pa Vrbovec na sicer ravnem trikotu sličnem medvodju, ki ga tvorita Savinja in njen pritok Dreta ob svoji združitvi. To je nekdanji Altenburg. Glede na starejši grad v Gornjem Gradu, so ga radi poimenovali »Dolenji grad«. Odkar je škof Jeglič dal zgraditi na skali kapelico, so ga imenovali tudi »Marijin grad«. Tik nad Vrbovcem, na desnem bregu Drete, se vzpenja zračno, svetlo zaokroženo brdo; na njegovi pisani planici stoji znamenita, dvostolpna cerkev Marija Nazaret - slovenske Nazarje.
Tu se mora ustaviti, kdor hoče čez prag in skozi vrata, ki vodijo v mogočno kraljestvo Savinjskih planin, kdor hoče v naprej zaslutiti njihovo lepoto in divoto. Ko sediš v hladni senci košate lipe, ki na zeleni trati pred cerkvijo razposajeno vriska proti nebu in v prekrasni gorski svet sinje Savinje in njenih planin, se ti odpre pogled na velikansko in dolgo banjasto kotlino. V svojem učinkovanju prihaja tembolj do veljave, čim čistejši je nebeški svod, ki se boči nad njo kakor kolosalna kupola, spadajoča zelene, pa tudi sive, skalnate robove in grebene hribovja in gorovja, ki jo v somerni elipsi obkroža.
Po sredi te kotline, pokrite z zelenimi gozdovi in ožarjenimi njivami, posejane s številnimi vasmi in vasicami, se vije polagoma vijugasto širok prod, tako svetlo bel, kot da bi se po njem pomikala naprej mogočna reka samega mleka, samega živega srebra. Savinja je to, ki mladostno živa skaklja od Ljubnega, od sv. Jožefa nad njim, mimo Radmirja in Okonine, mimo Homca, Goric, Trnovca in Rečice do Vrbovca in do vznožja onega hribčka, na katerem počivaš. Komaj da je združila svoje vode z vodami enako močne Drete, smukne skozi široko korito v vijoličasto senco za hribčkom.
DRETA
Reka izvira pod Črnivcem nad Gornjim Gradom, ne sili tako v ospredje kakor Savinja. Nekako ponižana in skromna, čeprav je po svojih vodnih silah Savinji povsem enakovredna, se
V porečju bistre Savinje (6)
plazi po skriti, z vrbjem in jelševjem obsenčeni ozki in globoki strugi pod rebrijo dolge Menine planine, pod zelenimi gozdovi Krašice, Tolstega vrha in Črete, skače včasih tudi v smrtno nevarnih skokih čez visoke jezove in se končno tik za Vrbovcem združi s Savinjo; radi svojih mrzlih studencev poleti nekoliko hladnejša.
ČUDOVITI RAZGLED
Prej ko se z avtom odpelješ z Vrbovca skozi Zadrečko dolino v Gornji Grad, moraš si izpred nazarske cerkvice še prej iz daljave ogledati ostale gore in vrhove, ki tvorijo na severu in zapa-du visoke poševne stene cele kotline med Vrbovcem, Gornjim Gradom in Ljubnim. Mozirska planina, pravilneje Golti - ista je preko Boskovca, Medvedjaka in Tera, od Šmihela mimo Radegunde pod Goltmi do sv. Primoža in do Rosulj
škofovsko baziliko in cerkev sv. Mohorja in Fortunata v Gornjem Gradu. Skozi prijazne čedne vasi, skozi Žlabor, Doblatino, Kokarje, Lačjo vas, Gorico, Pusto Polje, skozi Podgoro, Kraše, Šmartno, Volog, Bočno in Kropo - včasih po zelo ostrih ovinkih hiti avto naprej, za njim pa se izgubljajo najraznovrstnejše pokrajinske slike. Za Podgoro, ki čepi ob cesti tako tesno tik pod Čre-to, da pozimi nekaj dni nima nobenega sonca, se začne dolina okoli Spodnjih in Zgornjih Kraš bahato širiti.
Treba je vedeti, da je imela Zadrečka dolina nekoč tudi Zlato Polje. Nastopile so strašne povodni in druge nezgode; Zlato Polje se je spremenilo v Pusto Polje, ki pa danes nima nič pustega na sebi; veselo se smeji ob delu in zaslužku, ki mu ga dajejo les, Dreta, splavarstvo, poljedelstvo, sadjarstvo in živinoreja.
Stara in nova ljudska šola v Šmartnem ob Dreti s Hranilnico in posojilnico
nad Ljubnim - valovi v zračnih, elegantno potegnjenih črtah, vzburkanemu morju podobno, dokler se ne ublaži in umiri na zeleni planoti ploščatega Travnika ter na ravno in plano potegnjenim skalnatem hrbtu one Raduhe, za katero že leže pokrajine naših sladkih sanj in skritih želja. Ako si zgodaj zjutraj, ko jutranje zvoni, že na trati pred nazaretskim božjim hramom, tedaj zagledaš sebi nasproti za Rogatcem preko visokih, strmih grebenov kraljevske gore plazeče se mater-kačo, vso iz srebra, z zlato krono na glavi: prvi žarki jutranje zarje so padli na vrh Ojstrice; njen vrh in kačja krona žarita v deželo; s temnega polja pod tabo se oglasi ptičji zbor s svojo jutranjo pesmijo.
PA ŠE OBČUDUJ KRAJINO
Ptičja pesem, združena s pesmijo veselega orača, voznika drvarja in splavarja, te spremlja od stare furmanske gostilne pri »Fortunatelju« nad Mozirjem skozi celo Zadrečko dolino pred
Vse to velja še posebej v vasi Šmartno in Bočno. Šmartno ob Dreti leži tako, da tvori središče one razširjene Zadrečke doline, enako daleč oddaljeno od Nazarij in od Gornjega Grada, namreč na vsako stran točno sedem kilometrov. Sredi vasi te vabi k počitku in oddihu zelena trata z več stoletij staro lipo; župna cerkev sv. Martina, lepa trgovina, gostilna, »štibelc« z značilnimi arkadami in s kletjo v pritličju, koroško-savinj-ski kozolec in mehko ubrana pesem za cerkvijo šumeče Drete poživlja ono trato in tebe. Hranilnica in posojilnica, dvoje poslopij za ljudsko šolo, novo in staro, pašniška zadruga in gasilsko društvo s posebnim pevskim odsekom so prijazni vasi lahko v ponos. Ne velja pa samo za Šmartno ob Dreti, temveč prav za vse kraje v porečju Gornje Savinje: Narod, ki biva tod, je odkritosrčen in odprt, inteligenten, zgovoren in dovti-pen, poln veselja do življenja in dela. Pošten pa nadvse!
Nadaljevanje prihodnjič.
Savinjske novice št. 17, 29. april 2016 13
Nasveti
JEZIKOVNE ZADREGE
MOJCA KUMPREJ,
profesorica slovenščine
Pred vami je tretji in zadnji del krajšav, ki zajema formule in simbole. Z njimi označujemo:
merske enote: m (meter), s (sekunda), dl (deciliter) ...;
geometrijske pojme: R (ravnina), p (premica), r (polmer) ...; rimske številke: X (10), V (5), D (500) ...;
Formule in simboli
kemijske simbole: H (vodik), Na (natrij), K (kalij) ...;
kemijske formule: NaCl (natrijev klorid), H2SO4 (žveplova kislina), CO2 (ogljikov dioksid)...
BRANJE
Formule beremo črkovalno, simbole pa črko-valno le pri narekovanju, drugače pa njihova poimenovanja razvezujemo. Pogosto jih tudi prevedemo: t (time -> čas), h (hour -> ura).
ZAPIS
Formule in simbole pišemo po dogovoru, z velikimi in malimi črkami. Za formulo ali simbolom ni nikoli pike.
Nikoli jih ne zapisujemo skupaj s številom, ampak je med številom in simbolom vedno presledek: 5_cm, 4_min, 10_kg ... Zapomnimo si, da tudi pri razvezanem zapisu: pet centimetrov, besed ne pišemo skupaj.
Motoristi pozor!
nizirajo omenjene treninge na poligonih ter v prometu.
Na centre varnih voženj se lahko obrnete tudi sami. Tam se bodo posvetili vašim potrebam in zmožnostim. Po dogovoru je možno obnoviti po-ligonski del vožnje v šolah vožnje.
MILAN CADEJ,
vodja šole vožnje,
učitelj vožnje A, B, BE, C, CE
kategorije
Motoristi spadajo med ranljivejše udeležence v prometu, zato je ozaveščenost glede številnih nevarnosti pri vožnji v cestnem prometu pri voznikih enoslednih vozil in voznikih ostalih kategorij zelo pomembna.
Za ogrevanje je najbolj primerna vadba vožnje motornega kolesa na primernem poligonu. Ko enkrat dosežemo stopnjo obvladovanja motornega kolesa, se podamo v promet, kjer je najbolje pričeti s kratkimi relacijami in kasneje relacije po težavnosti in dolžini stopnjevati.
Poleg običajne fizične vadbe je na voljo kar precej možnosti kondicijske vadbe vožnje motornega kolesa v okviru moto klubov, kjer se te problematike kot izkušeni motoristi že zavedajo in tudi v pomladanskih dnevih orga-
ZASCITNA OPREMA
Za svojo varnost motorist veliko pripomore z uporabo ustrezne opreme, ki je namenjena zaščiti ob padcu in ni namenjena modnim pistam.
Čelada
Motoristična čelada mora biti ravno prav velika. V nasprotnem primeru nas bo pričela mo-
titi in s tem našo koncentracijo. Če bo čelada premajhna, nas bo prav hitro začela tiščati. Pomembno je, da se notranje oblazinjenje čelade optimalno prilega obsegu glave v predelu čela ter v predelu lic.
Vsekakor je priporočljivo preizkusiti več modelov ter več čelad različnih proizvajalcev. Ko si boste nadeli za vas optimalno čelado, boste to tudi takoj začutili. Ljudje imamo različne oblike glave, zato nam ustrezajo čelade različnih proizvajalcev.
Rokavice
Če je rokavica v predelu palca prekratka ali preozka v predelu dlani, bomo to takoj začutili, po nekaj prevoženih kilometrih pa se bodo v predelu palca pojavile bolečine in mravljinci. Za upravljanje prednje zavore sta, predvsem pri novejših motorjih, kjer so seveda tudi vgrajene zmogljivejše zavore, dovolj dva prsta, zato je pomembno, da je velikost rokavice v predelu kazalca ter sredinca točna. Prevelik kazalec ter sredinec rokavice je nevaren, saj nas ovira pri menjavi položaja predvsem desne roke, ko kazalec ter sredinec prestavimo s krmila na ročko zavore. Vsekakor je najbolje, če se rokavice tudi v predelu ostalih prstov popolnoma prilegajo.
14	Savinjske novice št. 17, 29. april 2016	I
Nasveti, Ljudje in dogodki
Kombinezon
Usnjen ali tekstilen? Večna dilema. Vsi, ki smo že občutili trdoto asfalta ob padcu in drsenje po njem, zagovarjamo usnje, vendar je odločitev glede kombinezona na vsakem posamezniku. V primeru tekstilnega je priporočljiv model z vgrajenimi ščitniki. V kombinezonu se morate počutiti kar se da udob-
no. Kako vam mere kombinezona ustrezajo, je najbolje preizkusiti na motorju, saj se lahko zgodi, da vam kombinezon ustreza, a ko zavzamete držo telesa na motorju, temu ni več tako.
Za boljšo vidnost priporočamo uporabo odsevnega brezrokavnika ali druge odsevne zaščitne opreme (čelada, oblačilo).
Škornji
Na trgu lahko zasledimo velik nabor omenjene obutve, ki nudijo - eni več, drugi manj - zaščite noge. Predvsem je potrebno paziti na ustrezno velikost in da škorenj za naše potrebe ni pretrd.
MOZIRSKEM GAJU
V parku cvetja posadili Avsenikovo drevo
V torek, 19. aprila, so v Mo-zirskem gaju slovesno posadili Av-senikovo drevo, beli gorski javor, v spomin na velikega umetnika, lani preminulega Slavka Avsenika. Tako so se mu upravljavci parka zahvalili za neminljivo promocijo, ki jo je ustvaril s skladbo V Mozirskem gaju.
Ob prisotnosti Ansambla Saše Avsenika, več mladih domačih muzikantov, mešanega pevskega zbora iz Mozirja, predstavnikov ob-
osmimi leti, ob 30-letnici Gaja podelili visoko priznanje mozirski tulipan. Da pa bo na tem mestu raslo plemenito drevo, ki ga bo posadil njegov nadarjeni vnuk Saša Av-senik, je še en vrhunec imenitnih zamisli Gajeve ekipe,« je dejal Su-hoveršnik.
Jože Skornšek in inženir Miha Ogorevc sta se spominjala začetkov in trmastega vztrajanja za ohranitev in razvoj parka cvetja. Ogo-revc je dodal, da je prav naveza Jo-
V spomin na lani preminulega Slavka Avsenika sta Miha Ogorevc in Saša Avsenik posadila beli gorski javor. (Foto: Jože Miklavc)
čine Mozirje in številnih obiskovalcev je svoje drevo za spomin, hrast graden, posadil tudi prvi vrtnar Gaja, 80-letni Jože Skornšek.
Po uvodnih nastopih učencev glasbene šole Andreja Raka se je župan Ivan Suhoveršnik zahvalil upravljavcem parka za trdo delo in za promocijo kraja, občine in celotne Zgornje Savinjske doline. »Kako veliko uslugo je pred desetletjem in več naredil vsem, ki so vlagali svoj trud v ta park lepote in ponosa, spoštovani in visoko cenjeni gospod Slavko Avsenik najbrž ni niti čutil, ko je uglasbil Sta-retovo besedilo, odo radosti Mozirja in tega raja na zemlji, V Mo-zirskem gaju. Zato so mu pred
sadil hrast graden ob pomoči sodelavca Braneta Rojca. Sledil je krajši Avsenikov koncert, na kate-
REZ VINSKE TRTE
rem seveda ni manjkala pesem V Mozirskem gaju.
Jože Miklavc
Lep običaj pospremili pevci in številni obiskovalci
že Skornšek in Darko Bele (vodja Ekološkega hortikulturnega društva Mozirski gaj) tisti ustvarjalni tim, ki je skupaj s peščico sodelavcev ter Elico Bele dokazal, kaj je ustvarjalni duh in ljubezen do zemlje, cvetja ter tovrstne energije.
Voditeljica prireditve Janja Irman Kolar se je pogovorila z gostom Sašem Avsenikom, ki je razkril še nekaj novih odtenkov iz življenja glasbene družine in Ansambla bratov Avsenik.
Mozirsko himno so zapeli člani MePZ upokojencev in invalidov Mozirje, nato sta Miha Ogorevc in Saša Avsenik opravila posaditev gorskega javorja. Le dobrih deset metrov stran je Jože Skornšek po-
V mozirskem hortikulturnem parku so v torek, 19. aprila, v vinogradniškem vrtu pri kapelici opravili slavnosti obred rezi žlahtnih vinskih trt. Pod okriljem Sadjarskega društva Franca Praprotnika Mozirje, Občine Mozirje, EHD Mozirski gaj ter Steyer-Grudnikove poslovne vezi so s kulturnim programom opravili simbolično rez treh brajd.
Mozirski občinski viničar Mihael Fajfar je po nagovoru gostov poudaril pričakovanje dobrega letnika modre kavčine. Z njim je trto rezal podžupan občine Mozirje Roman Čretnik st. Zbranim je spregovoril o lepem običaju, o pomenu druženja pri trtah ter vseh, ki prispevajo k negovanju zdaj že več kot desetletnega običaja.
Prej in po tem so zapeli člani Moškega pevskega zbora upokojencev in invalidov Mozirje, o vi-
nu, prijateljstvu in marljivih Slovencih pa so kitice dodali moški leponjivski kvartet Prijatelji. Vsebinski del sta kot slavnostna mo-deratorja dodala Janja Irman Ko-lar in Luka Pavlič. Irman-Kolarjeva je poudarila pomen spomina na kanonika Alojzija Žagarja, botra Steyerjevi trti dišeči traminec. Iz njenih grozdov so doslej trikrat iztisnili nekaj decilitrov mošta in ga donegovali v Alojzijevo dobrodelno vino. Radgonsko ranino in traminec je obrezal nekdanji Štajerec, sedaj znani slikar iz Mozirja, Jože Kramberger.
Vse tri trte že nekaj časa veselo odganjajo in obetajo trgatev za protokolarno vino iz slavne modre kavčine ter vino spomina iz Steyer-jevih trt za pomoč, tokrat gasilcem iz Mozirja.
Jože Miklavc
Radgonsko ranino in traminec je obrezal znani slikar iz Mozirja, Jože Kramberger. (Foto: Jože Miklavc)
15 Savinjske novice št. 17, 29. april 2016
Kultura
DRUŽINSKO PETJE V MOZIRJU
Dvajset družin za dve desetletji prepevanja in
druženja
Kulturno društvo Jurij iz Mozirja, ki ga vodi Jure Repenšek, praznuje dve desetletji delovanja. V tem času so poleg ostalih dejavnosti skrbeli tudi za ohranjanje slovenske pesmi v družini s prireditvijo Družinsko petje. Tako so letos pripravili jubilejno srečanje. Na odru mozirske-ga kulturnega doma se je v nedeljo, 17. aprila, zvrstilo kar dvajset družinskih sestavov iz Slovenije in zamejstva, dvajset družin za dve desetletji prepevanja. Med njimi so bile družine iz naše doline, in sicer Repenšek, Vačovnik in Šu-ligoj iz Mozirja ter Robnikovi sestri iz Konjskega Vrha.
»Ljubezen je bila in bo, ko mene in tebe na
Predstavnica Radia Ognjišče Vesna Sever Borovnik je pohvalila nastopajoče sestave.
(Foto: Marija Sukalo)
Na prireditvi Družinsko petje se je predstavila tudi
svet več ne bo,« je izpostavil podnaslov prireditve Repenšek in poudaril, da so bile letošnje teme pesmi ljubezen, rojstvo in življenje. V uvodu je pozdravne besede obiskovalcem namenil župan Ivan Suhoveršnik, prepričan, da je družina »čudovito gnezdo«, v katerem so starši, otroci in stari starši, seveda pa tudi petje, ki daje prijetno razpoloženje in povezanost.
Konrad Brunšek iz Andraža nad Polzelo je spregovoril o prvih prireditvah, na katerih so zapele družine v Andražu. Pred tremi desetletji so se morali zelo potruditi, da bi pevce, ki so prepevali le doma ob različnih priložnostih, spravili na
družina Šuligoj iz Mozirja. (Foto: Marija Sukalo) oder, da se predstavijo širši množici. Pohvalil je Kulturno društvo Jurij, ki neguje tradicijo in vsako leto privabi družinske sestave.
Predstavnica Radia Ognjišče Vesna Sever Borovnik je dejala, da se ljudska pesem zaradi drugačnega načina življenja seli na koncertne odre in prireditvene prostore, organizatorji pa skrbijo, da pesem ne bi zatonila v pozabo. Pohvalila je nastopajoče sestave. Ti so predstavili različne načine petja, od eno- do triglasja. Utrinke prireditve bo možno slišati v ciklih Pevci zapojte, godci zagodite 2. in 9. maja.
Marija Šukalo
DOBRODELNI KONCERT V KATEDRALI V GORNJEM GRADU
Novi zvonovi bodo doneli tudi zaradi pomoči vokalne skupine Perpetuum Jazzile
Župnija Gornji Grad je v katedralo, posvečeno Sv. Mohorju in Fortunatu, privabila številne ljubitelje vokalne glasbe. V eni najbolj akustičnih cerkva pri nas so se po sedmih letih na dobrodelnem koncertu razlegali ubrani glasovi vokalne skupine Perpetuum Jazzile s številnimi soli-
sti. Zahvala župnika Ivana Sumljaka je veljala tako pevcem kot obiskovalcem, ki so pripomogli, da bodo v katedrali zapeli novi zvonovi.
Perpetuum Jazzile večinoma pojejo a capella in so ena večjih vokalnih skupin na svetu, priljubljena zaradi močnih ritmov, bogatih harmonij,
V katedrali v Gornjem Gradu je na dobrodelnem koncertu številne obiskovalce navdušila ritmično vokalna skupina Perpetuum Jazzile. (Foto: Barbara Rozoničnik)
pozitivne energije, kreativnosti in posebne mešanice najrazličnejših žanrov glasbe, ki jo poustvarjajo samo s človeškim glasom - ljudske, popularne, jazzovske glasbe, gospela, bluesa, bossa nove, diska, funka in drugih.
Pravijo, da je njihovo platno oder, njihove barve so njihovi glasovi, mešajo jih in združujejo, dokler ne nastanejo mojstrovine. Zadovoljni obrazi poslušalcev so njihov zagon in potrditev, da to, kar ustvarjajo, počnejo s srcem in predanostjo.
Skupina je bila pod imenom Komorni zbor Gaudeamus ustanovljena leta 1983. V slovenski zborovski prostor je vpeljala nekaj novega in za tedanje čase nekaj precej neobičajnega - zabavno in jazzovsko glasbo. Poleg zabavne glasbe so zelo uspešno gojili tudi umetno in narodno. Zbor se je leta 1999 preimenoval v Perpetuum Jazzile. Danes skupino vodi Peder Karls-son, za uspeh priredbe skladbe Africa je leta 2008 prejela viktorja za posebne dosežke.
Barbara Rozoničnik
16 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2016
Organizacije, Oglasi
30 LET DRUŠTVA SOŽITJE ZGORNJE SAVINJSKE DOLINE
Dobrodelni koncert potekal v znamenju sprejemanja drugačnosti
Zgornjesavinjsko drušlvo, ki pod svojim okriljem združuje osebe z motnjami v duševnem razvoju, njihove starše, sorodnike in mnoge prijatelje, je 21. aprila v mozirski športni dvorani obeležilo tri desetletja delovanja. Dobrodelni koncert, ki so ga s plesanjem, igranjem in prepevanjem popestrile mnoge skupine, je potekal v znamenju sprejemanja drugačnosti.
NASTOPAJOČI POSKRBELI, DA SO SE IMELI VSI LEPO
Predstavili so se otroci oddelka s prilagojenim programom, ki je del Osnovne šole Mozirje, otroci iz Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje in varovanci Varstveno delovnega centra Saša. Z igranjem, plesanjem in petjem so pokazali različne talente in bili za to nagrajeni z aplavzi.
Nastopili so tudi mnogi drugi. Najprej so zapeli otroci iz mozirskega vrtca, zaplesali so člani plesne skupine Migaj z Mojco, za prešerno vzdušje so poskrbeli harmonikarji Andreja Raka, zapela so dekleta kvarteta Štiglic in člani okteta Žetev. Za njimi so se zvrstili še ansambli Mika nas, Šepet, Slovenski express in Up n' downs.
SOŽITJE DOKAZ, DA SKRB ZA SOLJUDI NIMA MEJA
Poleg župana Ivana Suhoveršnika je zbrane nagovorila državna sekretarka na ministrstvu za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti Martina Vuk. Med drugim je dejala, da je »skrb za ljudi osnovno vodilo ministrstva. To je tudi naloga društev. Društvo Sožitje je dokaz, da vključevanje, sodelovanje, solidarnost in skrb za soljudi nima meja. To je nujno potrebno, če želimo delovati kot družba in skupnost.
Koncert je prinesel s sabo ogromno dobre volje, nasmehov in želja, da bi se imeli vsi lepo.
(Foto: Benjamin Kanjir)
naša družba, naša država, naredila marsikateri korak v smeri, da se ljudje z motnjami v duševnem razvoju, da se vsi tisti, ki potrebujejo dodatno podporo, lahko vključijo v družbo.
Včasih so se ljudje, ki niso mogli samostojno delovati, vključevali v različne institucije. Danes poteka deinstitucionalizacija, torej vključevanje ljudi v družbo in vzpostavljanje tistih podpornih storitev, da se jim to v največji možni meri omogoči.«
V DRUŠTVU TRIDESET OSEB Z MOTNJO V DUŠEVNEM RAZVOJU
Društvo danes vključuje 92 članov, od tega je trideset oseb z motnjo v duševnem razvoju. Doslej ga je vodilo pet predsednic in predsednikov. Prva je bila Anica Purnat, za njo Darin-
ure truda za razvoj ter doseganje ciljev članov društva.
Društvo je bilo maja leta 1986 ustanovljeno z namenom, da bi svojim članom, posameznikom z motnjo v duševnem razvoju, olajšali kakšno stisko in jim polepšali življenje. Večina se ne more izobraževati v rednih osnovnih in srednjih šolah, zato so vključeni v različne šole s prilagojenim programom ali zavode, ki so primerni za doseganje njihovih ciljev.
Po prireditvi, ki jo je vodila Janja Irman Kolar, so se obiskovalci zadržali še ob pecivu izpod rok članic društva kmečkih žena in ob pogledu priložnostne razstave.
Benjamin Kanjir
Iz Centra za vzgojo, izobraževanje in usposabljanje Velenje so odigrali pesem Franceta Prešerna
Nezakonska mati. (Foto: Benjamin Kanjir) Trideset let je častitljiva obletnica in relativno ka Marolt, Iztok Benetek in Nevenka Presečnik. dolga doba, hkrati je to priložnost, da se nare- Sedanja predsednica Lilijana Rakun se je vsem di pregled dosedanjega dela. V tem času je tudi zahvalila za opravljeno delo in vložene ure in
I
Savinjske novice št. 18, 6. maj 2016 17
Ljudje in dogodki, Oglasi
učenčev
zašohkoleto20i(>-2^m
do 19. ure v prostorih Glasbene šole Nazarje.
Obrazec za informativni vpis v glasbeno šolo za šolsko leto 201 £ [e objavljen na spletni strani Glasbene šole Nazarje (www.gsnazarje
Prijavo opravite najkasneje do 20. maja 2D16.
Kandidati, ki se vpisujejo v program glasba (instrument ali petjej in p! (balet} prejmejo na elektronski naslov vabilo k opravljanju sprejem neg preizkusa.
Vsi kandidati prejmejo odločbo o vpisu.
www.g n azarje.&i
¡NAZARJE
Glasbena šola Nazarje
Zadiečka cbbIb 37
3331 Nazarje / t: 03 &30 4 2 10
CIKLI NARAVE IN SUPERZIVILA Z ROKO V ROKI
Narava človeku pomaga, če jo upošteva
Društvo računovodij, finančnikov in revizorjev Zgornje Savinjske doline je v Medgen borzi na Rečici ob Savinji organiziralo predavanje Cikli narave in superživila z roko v roki. O spremembah v naravi in življenju ter superživilih je v torek, 12. aprila, spregovorila Silva Prislan iz Radmirja.
Silva Prislan: »Superživila so povsem navadne rastline, ki se od drugih živil razlikujejo po bogati vsebnosti hranilnih snovi.«
(Foto: Marija Sukalo)
Predavateljica je poudarila, da naše življenje oblikuje nenehno hitenje in stres zaradi različnih stvari. Vse to lahko premagujemo ob pomoči narave, če se z njo povežemo in iz nje izkoristimo različne danosti, ki jih nudi.
»Človek je hote ali nehote podvržen naravi in njenim ciklom, a jo pogosto ignorira,« je izpostavila Prislanova, prepričana, da narava človeku pomaga pri njegovem zdravju le v primeru, ko jo ta upošteva. Seveda je pomembna tudi prehrana. Ta je vir energije, s katero se lahko zastrupljamo ali razstrupljamo. Pri slednjem so pomembna superživila.
»Superživila so povsem navadne rastline, ki se od drugih živil razlikujejo po bogati vsebnosti hranilnih snovi. Bogata so z antioksidanti, minerali, vitamini, beljakovinami in esencialnimi ma-ščobnimi kislinami. To so živila, katerih uporaba sega že stoletja nazaj v zgodovino človeštva. Mnoga superživila pa so se začela odkrivati šele v zadnjih nekaj desetletjih. Uživanje le-teh pripomore k večji energiji, boljšemu zdravju in počutju,« je med drugim povedala predavateljica, ki se že vrsto let ukvarja z raziskovanjem zdrave prehrane, povezovanjem z naravo preko joge in drugih alternativnih dejavnosti.
Marija Šukalo
18 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2016
Kultura
OBMOČNA REVIJA PA SE SLIS"
Petje odraslih pevskih zborov odmevalo na Ljubnem
Mozirska območna izpostava Javnega sklada RS za kulturne dejavnosti je s Kulturnim društvom Ljubno ob Savinji pripravila že 46. območno revijo odraslih pevskih zborov in malih vokalnih skupin. Občinstvu se je na koncertu v lju-benskem kulturnem domu predstavilo dvanajst zborov in malih vokalnih skupin, skupaj so šteli preko 200 pevcev in pevk.
Nastopili so tako moški kot ženski in mešani pevski zbori. Posebnost revije sta bila družinski pevski zbor KD Jurij Mozirje in kvartet Štiglic. Nastope pevcev je strokovno spremljal in ocenjeval Mitja Gobec.
Pevke in pevci so z ubranim petjem predstavili slovenske pokrajine od Primorske, Koroške do Gorenjske. Med slovenskimi ljudskimi pesmimi
r :	~ \
NASTOPAJOČI:
Oktet Žetev, ŽePZ KD Bočna, Družinski pevski zbor KD Jurij Mozirje, MoPZ KD Bočna, MePZ KD Ljubno ob Savinji, Mozirski Ko-ledniki KD Jurij, MePZ KD Nazarje, ŽePZ Jutro Radmirje, MePZ upokojencev in invalidov Mozirje, MoPZ Zarja, MoPZ KD Mozirje in Kvartet Štiglic.
se je našla tudi makedonska.
Pevski zbori so dobro in premišljeno sestavili svoj program in ga tudi kvalitetno izvedli. Kot je povedala povezovalka programa Andreja Lenko, se za petje in glasbo v naši dolini ni potrebno bati, kar dokazuje tudi velika udeležba pevskih
zborov na območni reviji. Nastopajoči so prejeli bučen aplavz, Simona Zadravec, vodja JSKD OI Mozirje pa jim je namenila vzpodbudne besede za nadaljevanje tradicije odraslih pevskih zborov v naši dolini.
Erika Prislan
Med drugimi so zapele članice Ženskega pevskega zbora Jutro iz Radmirja. (Foto: Erika Prislan)
KONCERT ŠALEŠKEGA ŠTUDENTSKEGA OKTETA
V Mozirju večer smeha in vokalne glasbe
V kulturnem domu v Mozirju so nastopili člani Šaleškega študentskega okteta, ki s svojim duhovitim pristopom razbija stereotip, da je vokalno petje nekaj duhamornega in dolgočasnega. Sproščeno, mladostno in z nalezljivo dobro voljo so se s pesmijo in plesom sprehodili po različnih državah sveta - od Nove Zelandije do balkanskih držav.
Prvi del koncerta je bil poleg petja plesno
obarvan, drugi del pa nekoliko bolj resen in umirjen.
Že samo ime zasedbe potrebuje nekaj razlage. Zgodba Šaleškega študentskega okteta se je pričela, ko se je skupina pevcev združila v moški sestav, ki je še najbolj spominjal na oktet, čeprav že takrat, kot pravijo, ni bilo osem članov. V takratni zasedbi so imeli tri manjše nastope in kljub neizkušenosti poželi simpatije poslušal-
cev. Oktet danes sestavlja devet članov, ki so bili ob ustanovitvi pred desetimi leti študentje oziroma dijaki. Danes seveda temu ni več tako, ime pa še vedno ostaja. Verjetno tudi od tu vedno nove ideje in neustavljiva energija.
Njihova želja je z vsakim koncertom ustvariti doživetje, ki poslušalcev ne pusti ravnodušnih. Poleg vokalnega petja posegajo tudi po multi-medijskih izdelkih, stand up komediji, improvizaciji in koreografiji ter izvajajo projekte, ki po vsebini odstopajo od ustaljenih okvirjev zborovske glasbe. Večinoma nastopajo doma, na gostovanje pa so se odpravijo tudi preko meja naše domovine, najdlje so bili v Kanadi.
Za humorne vložke je, poleg ostalih, poskrbel njihov član in stand up komik Uroš Kuzman, ki smo ga lahko videli tudi v oddajah Na žaru z Ladom Bizovičarjem.
Barbara Rozoničnik
Člani Šaleškega študentskega okteta k petju dodajajo razne koreografije, lotijo se tudi multimedijskih izdelkov in stand up komedije. (Foto: Barbara Rozoničnik)
Savinjske novice št. 18, 6. maj 2016 19
Ljudje in dogodki, Organizacije
DOMOZNANSKI VEČER Z ALEKSANDROM VIDEČNIKOM
Obrtništvo končno združeno
Knjižnica Mozirje je v okviru občinskega praznovanja pripravila domoznanski večer z Aleksandrom Vi-dečnikom. Narodopisec in publicist je pripravil predavanje o obrtništvu skozi čas. Ljubitelji domače zgodovine so se zbrali v prostorih Videčni-kove zbirke, ki je del Muzejske zbirke Mozirje in Mozirjani, in prisluhnili zanimivim podatkom o razvoju obrtništva v naši dolini.
Videčnik je zbrane seznanil s trdnim povezovanjem obrtnikov v časih, ko so se še združevali v cehe. Prav tako je iz starih davčnih knjig trga Mozirje razvidno, da so bili obrtniki zanesljivi davkoplačevalci, kar po mnenju Videčnika pomeni, da so veliko pripomogli k ekonomskemu razvoju kraja. Leta 1935 se je v Mozirju združevalo kar 130 obrtnikov, na Ljubnem pa je delovalo združenje žagarjev in
Na tokratnem domoznanskem večeru je Aleksander Videčnik predaval o obrtništvu v Zgornji Savinjski dolini. (Foto: Tatiana Golob)
mlinarjev, ki je štelo 80 članov.
Druga svetovna vojna je terjala davek tudi na področju obrtništva. Novonastala država je, kot je dejal Videčnik, zaradi dvomov glede odnosa do pojma »kapitalizem« zelo omejevala gospodarski razvoj,
nedosledna in neizkušena politika pa je odločala tudi o načinu dela obrtnikov. Videčnik je opozoril še na sprejetje Dolomitske izjave leta 1943, ki je močno vplivala na prihodnost obrtništva, po njegovem mnenju žal v negativni smeri.
Obrtniki so leta 1974 kljub oviram uspeli izraziti svoje težnje po združevanju tudi v takratni skupni občini Mozirje. Naslednje leto je tako prišlo do ustanovnega občnega zbora obrtnikov. Vse priprave je vodil Vili Marovt. Mozirski obrtniki so se kmalu nato odločili za gradnjo svojega doma, ustanovili so več strokovnih odborov, vseskozi pa so skrbeli za izobraževanje v obrtniških strokah. Videčnik je v predavanju izpostavil člane prvega izvršilnega odbora in upravnega odbora, saj je mnenja, da so ti ljudje zaslužni za dober nadaljnji razvoj obrtništva v naši dolini. Po zaključenem predavanju je sledila zanimiva razprava, saj je več prisotnih delilo svoje spomine in razmišljanja vezana na velik pomen obrtništva v dolini.
Tatiana Golob
KRESOVANJE NA LAZAH
Nazarski župan pozval k optimizmu in složnosti
Na predvečer praznika dela so po vsej Sloveniji zagoreli kresovi. Tej tradiciji ostajajo zvesti tudi člani Društva tabornikov Rod Sotočje Nazarje-Kokarje. Njihov kres je zagorel na tabornem prostoru na Lazah. Obiskovalci so lahko prisluhnili bogatemu kulturnemu programu, ki so ga pripravili vokalna skupina Sončnice, frajtonar Ama-dej Kolenc ter tolkalca Matic in Nejc Tevž.
O pomenu praznika je spregovorila predsednica kokarske krajevne skupnosti Andreja Zupan. Poudarila je, da se vse pogosteje dogaja, da morajo mladi v tujino, če želijo zaslužiti za preživetje. Župan Matej Pečovnik je izposta-
Taborniki so za prijetnejše vzdušje med kulturnim programom prižgali taborni ogenj.
Ob tabornikih sta kres prižgala župan Matej Pečovnik in predsednica KO Kokarje Andreja Zupan. (Foto: Marija Šukalo)
vil, da so prvomajski prazniki čas praznovanja ne samo pri nas, temveč tudi drugod po svetu. »Res, da se soočamo z različnimi težavami, a, če bomo optimistični in složni, bomo lahko s skupnimi močmi težave tudi rešili,« je med drugim povedal.
Marija Šukalo
20 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2016
Šport, Ljudje in dogodki
ŠPORTNO DRUŠTVO MOZIRJE
Malega maratona Mozirja letos ne bo
Člani mozirskega športnega društva, ki ga vodi Robert Klemenak, so se sredi aprila zbrali na občnem zboru in se pogovorili o načrtih dela. Po obilici uspešno izvedenih projektov v preteklem letu so se za letošnjega odločili, da nadaljujejo z izvedbo vseh, razen junijskega teka, ki je trenutno prevelik finančni zalogaj.
Člani društva skrbijo, da so igrišča v športnem parku ob Savinji vzdrževana in ves čas v uporabi. Lukno, kot imenujejo košarkarsko igrišče, so v lanskem letu popolnoma obnovili. V njej vsako leto poteka letna liga v košarki.
■L ¿
K	O*
Športno društvo Mozirje vodi Robert Klemenak. (Foto: BK)
Zelo dejavni so tudi v ostalih sekcijah. Tekači so lani organizirali peti Mali maraton Mozirja, na katerem je teklo preko petsto tekačev iz vse Slovenije. Odbojkarji na mivki vsako leto organizirajo odmeven mednarodni turnir. Jeseni bo organiziran tek v manjšem obsegu, tudi turnir v odbojki na mivki ne bo več istega ranga, saj donatorjev domala ni možno več pridobiti.
V mesecu aprilu so se člani že srečali na očiščevalni akciji in na kresovanju. Sredi maja se bo pričela košarkarska liga, odbojkarji pa nameravajo organizirati več turnirjev z namenom promocije, od te-
nisa in rokometa na mivki, do odbojke, ki jo igra vse več ljudi. Tekači imajo v načrtu organizacijo jesenskega teka, ki bo lahko izveden z manjšimi stroški. Med najaktivnejšimi člani so veteranke, ki v zimskih mesecih pridno telovadijo pod vodstvom Pavle Trogar in bodo s temi druženji še nadaljevale. V načrtu je tudi organizacija izleta.
Športnike čakajo tudi investicije. Ob odbojkarskem igrišču bodo s pomočjo Občine Mozirje zgradili sanitarije s tuši in ekološko čistilno napravo, v dvorani pa obnovili parket in moška stranišča.
Benjamin Kanjir
37. MARATON V MALEM NOGOMETU V NAZARJAH
Ekipa Starih obranila lansko zmago
V Nazarjah je na praznik dela potekal tradicionalni maraton v malem nogometu med Starimi in Mladimi. Po dvanajstih urah so bili boljši predstavniki starejših ekip, ki so mlade sotekmovalce premagali s skupnim rezultatom 105 proti 65.
Ekipe Starih:
ŠD Vrbovec, ŠD Gornji Grad, ŠD Vrbovec veterani, ŠD Nova Štifta
Ekipe Mladih:
Jufka, Picajzli, ŠD Vrbovec mladi, Velenje
DELAVNICA Z ALJO KAPUN V KNJIŽNICI MOZIRJE
Igrajmo se gledališče
Ekipe, ki sodelujejo na turnirju, so tako razdeljene med Stare in Mlade. Starostna meja med njima je 28 let. Ekipe igrajo po načelu vsak z vsakim, tekme trajajo po eno uro. Posamezni rezultati tekem se seštevajo in na koncu dajo skupni rezultat. Letos je na turnirju sodelovalo osem ekip. Po dvanajstih urah in skupno odigranih dvanajstih tekmah so turnir kot boljši zapustili Stari in tako posledično rutinirano obranili lansko zmago, ko so bili boljši le za štiri gole.
Primož Vajdl
Otroci so s pomočjo dramske igralke Alje Kapun spoznali delo v gledališču.
(Foto: Tatiana Golob)
Po dvanajstih urah so turnir v dežju kot boljši zapustili Stari.
(Foto: Primož Vajdl)
V	Knjižnici Mozirje radi poskrbijo, da se v njihovih prostorih zabavajo najmlajši. Medtem ko so otroci v prvih treh mesecih letošnjega leta lahko uživali v družinskih pravljičnih matinejah, so bili sredi aprila povabljeni na gledališko delavnico. To je knjižnica pripravila v sodelovanju z dramsko igralko Aljo Ka-pun.
V	prostorih Galerije Mozirje se je zbralo dvajset otrok, ki so si želeli pobližje ogledati, kaj se dogaja v gledališču. Alja jih je pričakala z glasbeno kuliso in veliko ustvarjalnimi idejami. Najprej je bilo potrebno poskrbeti za odrsko ličenje.
Otroci so poslikave obrazkov budno spremljali, nato se je nekaj deklic opogumilo in se preizkusilo v li-čenju. Treba je reči, da so bili njihovi modeli več kot zadovoljni z rezultatom.
Nato so si otroci s pomočjo Alje izdelali papirnato lutko, preizkusili so se v pantomimi, ki je pomembna spretnost vsakega dobrega igralca, manjkalo ni niti plesa in petja. Delavnica je vse prehitro minila, otroci so se domov odpravili prijetno utrujeni. Biti gledališki igralec pač ni tako preprosto, kot se sliši.
Tatiana Golob
Savinjske novice št. 18, 6. maj 2016 21
Šport
STRELSKO TEKMOVANJE OB MOZIRSKEM OBČINSKEM PRAZNIKU
Edino letošnje srečanje strelcev v
Mozirju
V Mozirju so se konec aprila zvrstile prireditve v počastitev občinskega praznika. Praznovanju se je že tradicionalno pridružilo tudi mozir-sko strelsko društvo in organiziralo tekmovanje s standardno zračno puško. Sodelovali so člani strelskih društev iz Gornjega Grada, Solčave, Velenja, Pesja, Društva upokojencev Mozirje - sekcija strelci, in Mozirja.
Za rezultat je štelo 20 strelov v 4 tarče, strelski
nastop je bil časovno omejen na 30 minut. Zmagal je Tomaž Trogar iz SD Gornji Grad, drugo mesto je zasedel Aleksander Ošep iz SD Solčava, tretje pa Milan Hrovat, član SD Šaleška.
To je bilo letošnje edino tekmovanje v organizaciji mozirskega strelskega društva, saj se člani soočajo z neustreznimi pogoji za treninge in tekmovanja na svojem strelišču.
Roman Mežnar
Predsednik SD Mozirje Drago Poličnik (desno) je ob koncu tekmovanja podelil kolajne in priznanja najboljšim strelcem. (Fotodokumentacija SD Mozirje)
KOŠARKARSKI KLUB NAZARJE
Z zmago potrdili končno 14. mesto
V soboto so se košarkarji članske ekipe iz Na-zarij odpravili na zadnjo tekmo v sezoni 3. SKL. Tokrat jih je ligaška tekma vodila na zahod v Novo Gorico, kjer so suvereno premagali Novo Gorico mlade z 48:70.
Zgornjesavinjčani so si priigrali končno 14. mesto v 3. ligi z domačo zmago v prejšnjem krogu proti Gorenji vasi, zato je bila tekma v Novi Gorici zgolj formalnost. Že na prvi tekmi teh dveh nasprotnikov so Nazarčani prepričljivo slavili s 95:46, zato so veljali za nespornega favorita tekme, navijačem pa so obljubili boj za zmago.
Obljubo so izpolnili, nazarski strateg Miha Čmer pa je dal priložnost za dokazovanje igralcem z manjšo igralno minutažo. Gledalci so lahko videli veliko menjav na nazarski strani, domači košarkarji pa so bili enakovredni le v uvodni četrtini. V nadaljevanju tekme niso zmogli slediti tempu gostujoče ekipe.
Nazarski košarkarji so zasluženo zmagali z visoko prednostjo in z zmago samo potrdili končno 14. mesto v 3. slovenski košarkarski ligi, kar so v klubu že označili za uspeh, saj je cilj v tej sezoni bil obstanek v tem rangu tekmovanja, kar so člani več kot presegli.
Roman Mežnar
ŠOLSKO DRŽAVNO POLFINALNO TEKMOVANJE V NOGOMETU V NAZARJAH
Nazarčani odlični kljub golu v zadnjih desetih
sekundah
Na nogometni tekmi z ekipo iz OŠ Slovenska Bistrica so fantje iz ekipe OŠ Nazarje v zadnjih desetih sekundah dobili gol. Tako se je nazarski ekipi za las izmaknila zmaga v polfinalu, osvojili so peto do osmo mesto v Slovenskem merilu. Do 20. aprila so zmagovali vse tekme kot po tekočem traku in zagotovo si zaslužijo vse pohvale, je dejal o tekmovalcih športni pedagog Primož Jelšnik.
V polfinalu je igralo 16 ekip. V Nazarjah so se zbrale štiri ekipe, poleg domačinov še ekipa iz Murske sobote, Slovenske Bistrice in Rač. Nazarčani so najprej zmagali v Mozirju, nato v Velenju in na četrtfinalni tekmi v Račah. S pridnim delom, vsak teden so trenirali v šoli, peterica iz ekipe sočasno tudi v Nogometnem klubu Mozirje, so redno prihajali do izvrstnih rezultatov. Dobri rezultati niso bili doseženi le v nogometu, blesteli so tudi v odbojki in košarki, je povedal Jelšnik.
Tudi dekliška ekipa je z doseženim tretjim mestom pri nogometu dosegla 9. do 12. mesto v Sloveniji. Prav tako so v rokometu v Sloveniji dekleta dosegla četrto mesto, v odbojki pa
deseto. Vsi skupaj, dekleta in fantje, so izredni športniki. Tako so dokazali, da se na šoli z 220 učenci najde dovolj odličnih in zagnanih športnikov za vso slovensko konkurenco. »Fantje deve-tošolci so nekaj posebnega,« je dejal učitelj Pri-
mož Jelšnik, »v naši dolini še ni bilo ekipe, ki bi naenkrat dosegla tako velike vsestranske športne uspehe. Na kaj takega bomo morali spet nekaj časa čakati.«
Slavica Tesovnik
Fantom iz nogometne ekipe OŠ Nazarje se je za las izmaknila zmaga v šolskem državnem polfinalu.
(Foto: Slavica Tesovnik)
22 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2016
Informacije, Kronika, Zahvale, Oglasi
SLOVENSKA KNJIGA MESECA V KNJIŽNICI MOZIRJE
Marijan Eiletz: Krik brez odmeva
Za roman, katerega zgodba se prične pred drugo svetovno vojno v Mariboru, in se po vojni odvija v Argentini, je avtor v lanskem letu prejel literarno nagrado Svetlobnica, ki jo podeljuje Založba Družina.
Glavni lik zgodbe je štiridesetletni Pavel, ki je bil med drugo svetovno vojno kot gimnazijec mobiliziran v italijansko vojsko in je kasneje ušel k partizanom. Ker se z njihovo ideologijo ni strinjal, je nazadnje pristal med domobranci, zato se po vojni umakne najprej v Italijo in nato v Argentino.
Tam sreča mladostno prijateljico Ano iz Maribora, ki ji je njegov oče v tistih nevarnih letih rešil življenje. Pavel se ji izpove in se tako poskuša rešiti težkih okovov svoje preteklosti. Med njima se razvije ljubezen. Žal jima tudi sedanjost ni naklonjena, družinska sreča Pavla in Ane se
tragično konča, saj v tem času v Argentini vlada diktatorski režim, ki surovo uniči njuno družinsko srečo.
90-letni avtor, ki živi v Argentini, je zgodbo delno zgradil na svojih osebnih izkušnjah in pričevanjih svojih znancev.
Marijan Ki let/.
KRIK BREZ ODMEVA
Tisti, ki nas zaznamujejo z ljubeznijo, z dobroto in pogumom, ne umrejo, ostanejo za vedno z nami.
V SPOMIN
Frančiška PUKART
8. 2. 1926 - 2. 5. 2006
Franjo PUKART st.
4. 10. 1928 - 19. 1. 2002
Minilo je deset in štirinajst let, odkar sta nas zapustila draga mama Fanika in ata Frano.
Počivajta v miru.
Vajini otroci z družinami
J g*'	v—-
t
1 fe .'
IZ POLICIJSKE BELEŽNICE
OBVESTILO OGLAŠEVALCEM Male oglase za objavo v tekoči številki sprejemamo do vključno torka. Objavljamo male oglase, napisane na kuponih z oznako za tekočo številko Savinjskih novic, ki jih najdete pod križanko in jih lahko pošljete po pošti ali prinesete osebno. Objavljamo tudi male oglase naročnikov Savinjskih novic, ki jih pošljejo po elektronski pošti s podatki naročnika.
Male oglase lahko oddate osebno na uredništvu v našem delovnem času in v naša poštna nabiralnika (pri vhodu v grad Vrbovec in pri vhodu v uredništvo). Mali oglas lahko vsebuje brezplačnih deset besed, vsaka nadaljnja beseda stane 1,15 evra (DDV vključen). Naročniki Savinjskih novic imajo 15-odstotni popust. Za vsebino nečitljivo napisanih malih oglasov ne odgovarjamo, besedil ne lektoriramo. Po telefonu malih oglasov ne sprejemamo.
Uredništvo
•	DIMNIŠKI POŽAR
Mozirje: 25. aprila ob 19.06 uri so se v Podvrhu v dimniku stanovanjske hiše vnele saje. Gasilci PGD Mozirje so požar pogasili, očistili dimnik, pregledali dimniško tuljavo s termo kamero in prepovedali kurjenje do pregleda dimnika s strani dimnikarske službe.
•	TRČILI VOZILI
Nova Štifta: 27. aprila popoldan so gasilci PGD Nazarje zavarovali kraj nesreče v Novi Štifti, kjer sta trčili osebni vozili. Odklopili so akumulatorja, nudili pomoč reševalcem in vlečni službi ter posipali cestišče z vpojnimi sredstvi. Poškodovani osebi so oskrbeli reševalci nujne medicinske pomoči.
•	GASILCI REŠEVALI POSLEDICE SNEŽENJA
Okonina: 27. aprila ob 19.25 uri so v Okonini gasilci PGD Oko-nina s ceste odstranili štiri podrta drevesa.
Brezje: Ob 20.05 uri se je na Brezju v Mozirju iskrilo zaradi naslonjenih vej na električne vodnike daljnovoda. Gasilci PGD Mozirje so nudili pomoč dežurnemu vzdrževalcu Elektro Celje, ki je veje odžagal. Do požara ni prišlo.
Mozirje: Ob 21.51 uri so Na trgu v Mozirju gasilci PGD Mozirje očistili sneg z dveh dreves in preprečili, da bi se podrli.
23 Savinjske novice št. 20, 20. maj 2016	I
Za razvedrilo
Cvetke
V POTOČKI ZIJALKI PRVE VAJE GODBE NA PIHALA
Povezovalec in moderator Nejc Slapnik je na slavnostnem koncertu ob 40. obletnici neprekinjenega delovanje Godbe Zgornje Savinjske doline razmišljal takole: »V Potočki zijalki so našli osem piš-čali, narejenih iz čeljusti jamskega medveda. Nanje je ledenodobni človek igral že pred več kot 30.000 leti. Kaj pa če je bila že takrat Potočka zijalka prostor za vaje prve godbe na pihala in je bila potem ravno v Solčavi leta 1888 ustanovljena prva »pleh muzika« v naši dolini?«
(Foto: BR)		i^K MPS' - ^
	M	
	H	i!
ir^jgi		" t A
		
CE NE BO VIDELA, DA JI PLAVSAM, JI BOM PA POHUPAL
Rok Prušnik, član Štimung show banda: »Igram, kadar le morem. Ko objamem instrument, mislim le na glasbo. No, oko je vseeno vedno na preži. Če opazim kakšno čidno dičlo, jo že moram poplavšat.«
DINAMIT IN MOTIVACIJA
»Pa kaj piješ, Pero, da si mi ušel v drevo kot jevirca?« je vprašal lanskoletni zmagovalec plezanja na mlaj, Šmihelčan Simon Verbuč (desno) letošnjega šampiona Brezjana Petra Trogarja. »Men se je zdelo, da imam svinec v nogah.«
Košutnik junior je le pogledal, kje je njegova Maja, in namignil: »Moja strategija je v glavi, dinamit v mišicah, motivacija pa tamle (pogledal je svoje dekle). To mi daje veselje do plezanja in življenja!«
24 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2016
Križanka, Informacije
Dežurne službe
ZDRAVSTVENO DEŽURSTVO
Dežurna služba je ob delavnikih od 20. ure zvečer do 7. ure zjutraj, ob sobotah in nedeljah od 7. ure (sobota) do 7. ure (ponedeljek), enako velja tudi za državne praznike, v zdravstveni postaji Mozirje. V času dežurstva so možni tudi zdravniški nasveti po telefonu 837-08-00.
VETERINARSKO DEŽURSTVO
Veter. postaja Mozirje, tel.: 5831-017, 5831-418, 839-02-20, 839-02-21. Dežurni živinozdravnik je dosegljiv na tel.: 041-724-972. Sprejem naročil in izdaja zdravil: delavnik: od 7. do 8.30 ure, nedelje, prazniki: od 7. do 8. ure. Veterinarski higienik (konjaška služba), tel.: 545-10-31. Ambulanta za male živali: od pon. do pet. od 7. do 12. ure in od 15. do 18. ure, sobota od 7. do 8.30 ure.
DEŽURNA SLUŽBA ELEKTRO CELJE
Vse prijave okvar se javljajo direktno v Celje v center vodenja, od koder se nato napoti dežurni elektromonter na teren. (03) 42 01 000 (centrala)
(03) 42 01 180 (prijava napak na števcu) od 7. do 15. ure (03) 42 01 240 (prijava napak na omrežju) 24 ur/dan
DEŽURNE SLUŽBE KOMUNALNIH PODJETIJ
Dežurna služba na javnih vodovodih na številki GSM 041 621 950. Dežurni vzdrževalec Komunala d.o.o. Gornji Grad: 041-390-145.
Slovarček:
BAAS - nadzornik pri pomorščakih; KNUTA - ruski bič, spleten iz jermenov; RADIKA - reka v Makedoniji;
več
Rešitev prejšnje križanke (vodoravno):
TAKSISTKA, ENAKŠNOST, SARA, OGEL, TEA, VPONA,
JERNEJ, TON, KARO, VAGANT, SAMOUK, BERTA, PLOČNIK, MIKLAVŽ, OBNIT, IRIDA, BRV, JIG, NAPOLI, KOŽA, ENOŽENEC, KEITEL, KOLARICA, ALPAKA
KUPON za brezplačni mali oglas do 10 besed v 19. številki SN
Ime in priimek: Naslov:_
Vsebina oglasa (do 10 besed):

25 Savinjske novice št. 20, 20. maj 2016	I
MORDA STE ISKALI PRAV TO
◊	KMETJE, GOZDARJI
Gradimo gozdne vlake brez miniranja. Opravljamo tudi vsa ostala dela s strojno mehanizacijo ter kiper prevoze. Kvalitetno in poceni; Brlec Franc 041/606-376.
GP Brlec d.o.o., Krnica 50, 3334 Luče.
◊	LED TELEVIZORJI, TELEMACH IN TOTAL TV PAKETI
-	Prodaja in servis LED TELEVIZORJEV
-	Naročila in montaža vseh TELEMACH in TOTAL TV paketov. Gsm 041/688-094.
Elektroinstalacije in vzdrževanje elektro aparatov in naprav Miro Prašni-kar s.p., Sp. Kraše 30, 3341 Šmartno ob Dreti.
◊	HIDRAVLIČNE GIBLJIVE CEVI
Izdelujemo hidravlične gibljive cevi s priključki za uporabo v kmetijstvu, gozdarstvu, industriji, za tovorna vozila ... Gsm 041/354-505.
SVIP, Ivan Potočnik, Poljane 6, 3332 Rečica ob Savinji.
◊	AVTOVLEKA BIDER
Nudimo prevoze karamboliranih, pokvarjenih in izrabljenih vozil, traktorjev in kmetijskih strojev ter gradbene mehanizacije; gsm 041/689-504.
Bider Matej s.p. Nizka 2, 3332 Rečica ob Savinji.
Napovednik, Mali oglasi, Oglasi
Petek, 6. maj
Napovednik dogodkov
ob 17.00. Športna dvorana Mozirje Prireditev Odpleši svoje sanje
ob 19.00. Glasbena šola Nazarje
Koncert citrarskega dueta Neli in Karmen Zidar Kos
Sobota, 7. maj
ob 10.00. Športni park Varpolje Turnir v malem nogometu na mivki
ob 11.00. Športni park Mozirje Nogometni turnir, mlajši cicibani
ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Turnir v taroku
ob 19.00. Kulturni dom Bočna Pesem pomladi_
Nedelja, 8. maj
ob 10.00. Športni park Mozirje
Nogometna tekma ND Mozirje : NK Ljubno, ml. dečki
ob 19.00. OŠ Rečica ob Savinji
Koncert najlepših arij iz oper in muzikalov v izvedbi
salonskega orkestra Lucky&ThePipes iz Celja
Ponedeljek, 9. maj
ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Temelji zdrave prehrane_
ob 19.00. Galerija Mozirje
Predstavitev knjige Marka Jenštrleta Intervjuji:
Latinska Amerika skozi pogovore
Torek, 10. maj
ob 10.00. CDM Rečica ob Savinji Dopoldanska čajanka
Sreda, 11. maj
ob 17.00. CDM Rečica ob Savinji Ura pravljic z ustvarjalno delavnico
Četrtek, 12. maj
ob 19.00. CDM Rečica ob Savinji Skupina za žalujoče
ŽIVALI - PRODAM
Prašiče, najboljše mesne pasme,
brezplačna dostava, Fišar, Tabor;
gsm 041/619-372.
Prodam več telic simentalk; gsm
031/844-119.
Prodam bikca, čb, star 10 dni, 150 eur; gsm 040/723-865. Prodam bikca križanca, 160 kg; gsm 040/590-131. Prodam bikca križanca ls/čb, 150 kg in telico čb, brejo 8 mesecev; gsm 031/296-012. Prodam bikca sivca, starega 1 teden; gsm 051/690-541. Prodam teličko simentalko, staro 10 dni, in 2 rabljeni gumi s platišči 11,5/80/15,3, za kmetijske prikolice; gsm 041/716-210. Prodam bikca čb, težkega 200 kg; gsm 041/226-251. Prodam bikca križanca ls/čb, težkega 150-160 kg, in bikca ls, starega 10 dni; gsm 031/296-012. Prodam bikca sivca, starega 7 dni;
Kupimo krave in telice za zakol;
gsm 031/832-520.
Kupim teleta do 1 mesec staros-
ti, mesne pasme; gsm 070/228293.
Kupim kravo, telico za zakol, dopi-tanje in teličke nad 100 kg, mesni tip; gsm 031/533-745.
DRUGO - PRODAM
Silažne bale prodam; gsm 040/151-004.
Prodam zgrabljalnik sip 310D; gsm 031/805-832. Prodam lesene gajbice in vietnamskega prašiča; gsm 041/261-565. Prodam motorno žago jonsered, ugodno; tel. št. 03/58-43-216. Prodam smrekove krajnike narezane na dolžino 33 cm, možna dostava; gsm 040/430-080. Prodam kvalitetno seno v kockah; gsm 041/720-938. Prodam ročice za kiper prikolico. Prodam tudi kratke smuči, dolžine 90 cm (big footke); gsm 051/366124.
Rotacijsko kosilnico prodam; gsm 051/626-627.
DRUGO - PODARIM
Podarim zakonsko posteljo z nočnima omaricama; gsm 031/214997.
Podarim pasjo utico; tel. št. 03/584-34-97.
Podarim šest kuhinjskih elementov in barvno televizijo; gsm 031/640230.
VOZILA - KUPIM
Kupim traktor univerzal, zetor, IMT, ursus, štore, lahko tudi v okvari; gsm 030/419-790.
IZGUBLJENO
Iščemo verigo thule, zgubljeno med Gornjim Gradom in Tirose-kom; gsm 040/234-340.
VOZILA - PRODAM
Prodam opel astro, l. 1999, dobro ohranjen in vzdrževan, z letno
vinjeto, tehnični do 2017, letne in zimske gume; gsm 031/891780.
Prodam alfa romeo 159, 2,4 JTDM, letnik 2006; gsm 041/410-369. Prodam golf 4, sdi, bele barve, 186.000 km, klima, cena 2.450 eur; gsm 031/493-660.
NEPREMIČNINE
V okolici Nazarij oddam opremljeno dvosobno stanovanje; gsm 041/416-809.
Oddam skladišče; gsm 031/539051.
OSEBNI STIKI
46-letni moški, z otrokom, si želi zveste punce; gsm 031/807-376.
1 www
QfuMnjanto
Upe Ivmutka!
gsm 041/800-845.
ŽIVALI - KUPIM
26 Savinjske novice št. 18, 6. maj 2016
Šport, Organizacije
SPORT INVALIDOV
Frančku Gorazdu Tiršku naslov državnega prvaka
Zadnja leta najboljši slovenski strelec invalid Franček Gorazd Tiršek iz Gornjega Grada je bil na državnem prvenstvu v Ljubljani spet premočan za vso domačo konkurenco. Tako s serijsko kot standardno zračno puško je z naskokom osvojil naslov državnega prvaka, doseženi rezultati pa ga uvrščajo v sam svetovni vrh.
Vzpodbudno za olimpijsko sezono, saj je pri vrhunskem športu invalidov stik s konkurenco ključnega pomena. Z vsemi najboljšimi svetovnimi asi se bo Nani srečal že konec tega meseca na Poljskem, sledi nemški Hannover, nato za vsakega športnika invalida najbolj težko pričakovana in najpomembnejša tekma kariere na paraolimpijskih igrah.
Na Tirškove vrhunske uspehe v letu 2015 so
se še enkrat več spomnili v glavnem mestu Šaleške doline, kjer deluje njegov matični Strelski klub Mrož, in mu že šestič zapored podelili naziv naj športnik invalid Mestne občine Velenje. Podelitev je bila tokrat še toliko bolj slovesna in čustvena, saj je Nani priznanje prejel iz rok svojega dobrega prijatelja, boksarskega šampiona Dejana Zavca. Ni kaj, srečanje dveh športnih legend svetovnega slovesa.
Franjo Pukart
Franček Gorazd Tiršek je priznanje za naj športnika invalida Mestne občine Velenje prejel iz rok svojega dobrega prijatelja, boksarskega šampiona Dejana Zavca.
(Fotodokumentacija MOV)
PLEZANJE NA MLAJ
Peter Trogar tudi letos brez konkurence
Mozirski mlajevci so na sejmišču na predvečer praznika dela organizirali že 16. plezanje na mlaj. Udeležila se ga je plezalka in šest plezalcev, večkratni zmagovalec Peter Trogar letos ni dovolil presenečenja.
Mladci so že včasih radi plezali na mlaj in se s tem dokazovali drug pred drugim. Običajno so starejši in izkušenejši pustili mlajše, da pred njimi poskusijo priplezati na vrh. To pa zgolj zato, ker je bil mlaj, ko so ga olupili in postavili, še masten in moker. Prvi plezalci so ga med plezanjem posuši-
li, da so se starejši lahko povzpeli po suhem.
Na sejmišču, kjer poteka tekmovanje, ni tako, saj se mlaj dodobra
posuši v dnevih pred tem. Letošnji je bil z oznakami do petnajstih metrov, še meter višje je bil venec in na njem pisani trakovi.
Na sobotni popoldan, ki je prizadevne mlajevce nagradil s sončnim vremenom brez vetra, se je zbralo tradicionalno lepo število obiskovalcev, morda še kakšen več, kot prejšnja leta. Plezalcev je bilo sedem, kar je tudi že bolj ali manj običajno, čeprav bi si organizatorji želeli to številko zvišati, a se plezalci iz drugih občin ne opogumijo, da bi se postavili domačim po robu.
Mlaja se je pod budno spremljavo celjskih gorskih reševalcev, ki so skrbeli za varnost plezalcev, prva lotila edina ženska tekmovalka Ne-
venka Praznik. Ob zvrhani meri poguma je preplezala dobra dva metra. Za njo se je v višave podal Miha Bizjak. Mlaj ga je premagal meter
višje kot Nevenko. Andrej Grlica je kot naslednji tekmovalec mlaj objel zelo samozavestno, a je s plezanjem prav tako končal na višini treh metrov.
Naslednji je bil Franc Medved. S preizkušnjo je pričel hitro in metri so ostajali pod njim. Hud napor je terjal svoj davek in Franc je s plezanjem zaključil na šestih metrih. Za njim se je na mlaj podal letošnji najmlajši tekmovalec Boštjan Bri-njovc. Začel je dobro in končal na treh metrih, kot že dva pred njim.
Kot predzadnji se je na plezanje
pripravljal Peter Trogar, ki je na tej preizkušnji že večkrat zmagal. Med občinstvom je kar završalo, ko se je zagnal proti vrhu. Marsikdo po
mlaju ne bi mogel hoditi tako hitro, če bi ta ležal, kot je on plezal po stoječem. S kratkimi počitki je v dobrih treh minutah zlezel popolnoma v krošnjo na 17 metrih.
Za njim je sledil še en tekmovalec, lanski zmagovalec Simon Ver-buč. Plezanja se je dobro lotil, a mu je kaj hitro pričelo zmanjkovati moči. Kljub večim počitkom mu ni uspelo višje kot do šestih metrov. Ker je za to porabil dobre tri minutke, Franc Medved za isto višino pa le eno, je s tem priplezal do tretjega mesta.
Benjamin Kanjir
(Od leve): lanski zmagovalec Simon Verbuč je priplezal do tretjega mesta, večkratni zmagovalec Peter Trogar in drugouvrščeni Franc Medved.
(Foto: Benjamin Kanjir)
Peter Trogar je s kratkimi počitki v dobrih treh minutah zlezel v krošnjo na 17 metrih. (Foto: Benjamin Kanjir)
Savinjske novice št. 18, 6. maj 2016 27
ARHIV
Aktualne novice
Fotogalerije, multimedijske vsebine ... Na voljo že dan pred tiskano izdajo Digitaliziran arhiv
Zgornjesavinjski časopis
^	i sllf jj-Olfti
^ ; ^p Sp -SSi
" jjjiŠ
o,.....a
www-savinjske.com
		<s>
n		.mm "S.
c	ra	m
	C	"O
C	ra	O £
HA	•i_>	
O	£	o o •
či-	cl a a>m	
■	H3	uj
■	» ■ i	cn
: i	to y
\|	to	2
^ !e -H
S-	>	ro
<=ir	ru	m
■	LO	co	ro
■	t5
■	o a;
: Ipt
■	o -2 ro as
■	C Z	C
(TJ • '> </>	u
S	o	o.	-E
! ® ">	w	"C
1 (O O	o	O	C
• c c	ro	£	Q
■	" c/> ro -o ^
: I ¥ š ^ i	^
■	2 ¿o ro > :E
' £ « S =	>	^	C
■	'—v CL if i	r—
—£°stišče GRAD VRBOVBC^
FreSer GOSTINSTVO. Mitja Feficijan s.p Sanjska cesti 4.3331 Nazarje
Telefon: 03/58-32-800

evnejnalife in k
Rezervacije za zaključene družbe za dogodke, kot so rojstni dnevi, birme, obhajila, obletnice...
Movni ¿as:	Organiziramo tudi čisto
Ponedeljek ■ četrtek, od 10 do 17 ure	prflVO in neDOZabnO
Petek: od 10. do 22. ure	r	r
soboto: <>d 11, j* 22. ure	grajsko večerjo!
Nedelfa. /a organizirane drut.be (nad 10 oseb)