Učiteij Ljudomil v nadaljevalni šoli. XIV. Moča, sneg. Ljud. Govorili srao do sedaj o dežji, kako se nareja in dr. Vsa voda, ktera v podobi rose, slane, dežja, snega, sodre, toče, ali tudi sopara in megle pada na zemljo, imenuje se moča. Koliko vode v enem letu v omenjenih raznih podobab pada na tla, to je za nas kaj važno in imenitno. Od množine moče je odvisna rodovitnost in nerodovitnost zemlje, pa tudi zdravstveno razmerje tega ali unega kraja. Dež posebno zelišom veliko bolj tekne, kakor druga voda, kajti v zraku je mnogo tvarin, ktere so rasti zeliš koristne, dež pa jih sabo na zemljo prinese in tako dež ne moči samo, ampak tudi gnoji. Učen. Kako pa je rnogoče vedeti, koliko dežja ali sploh moče na zemljo pade, saj se voda vendar zmeriti ne da. Ljud. Res je, da sedaj ni mogoče meriti vse moče, katera v podobi sopare, megle, rose, slane pada na tla. Imajo pa vendar pripravno orodje, tako imenovani dežjemer (ombrometer), v kterem se lovi dež, ki pade v enem letu. Tega orodja vam na tanko popisoval ne bom, z njim se le bolj učeni pečajo. Vsa ta mnogoverstna orodja so tako narejena, da se voda steka v ozko cev ali posodo, kjer primeroma visoko nastopa. Dobi se vodeni steber, ki kaže, kako visoko bi voda tla pokrivala, ako bi je zemlja ne popila, ako bi se ne odtekla in bi se je tudi nič ne izparilo. S tem orodjem se saj nekoliko lahko zve, koliko moče pade na tem ali unem kraju na zemljo. In res je množina dežja jako različna po različnih pokrajinah. Lahko razumete, da v velikih suhih zemljah veliko manj dežja pade, kakor pa po primorskih deželah in po otokih. V sredi Afrike, v pušavi saharski do prednje Azije, kateri kraj je skoraj tako velik, kakor cela Evropa, nikdar ne dežuje. Ravno tako je v sredi Azije velika pokrajina, v kateri nikdar ne dežuje — po teh krajih se razprostira ,,peščeno morje, morje brez vode". V toplem pasu pade več vode ua zemljo, kakor po zmerno toplem in merzlem, tam našo zimo nadtj- mestuje navadno deževni čas, ki terpi nekoliko mescev. Ni pa se temu čuditi, ker ima ondi ozračje dosti več vodene pare v sebi, ko po bolj merzlih pasovih. Učen. Časih, kader že dolgo časa ni deževalo in silno želno pričakujemo dežja, se tolažimo s tem, da bo kmalo pervi krajic ali polna luna, in upamo, da se bo takrat vreme spremenilo ali pa tudi nasprotno. Prosimo, kako pa je to, da ima luna tako moč do vremena ? Ljud. Zavili ste jo sedaj na prav važno vprašanje, na katero pa je težko z gotovostjo odgovoriti. Pa tudi tu vam hočem povedati, kaj učeni o tej reči mislijo. Vprašanje, ali ima mesec kak vpliv na vreme, je že kaj staro, in se je razne čase tudi razno reševalo. Nekateri so mescu kaj veliko moč pripisovali, drugi pa so vse to popolnoma tajili; drugi niso mescu le samo velikega vpliva do vremena pripisovali, ampak še celo do osode v življenju človeškem; enako moč so pripisovali tudi drugim zvezdam premičnicam in stalnicam, nastala je astrologija ali prerokovanje osode človeške iz zvezd. Tobija Beutel, astrologiški pisatelj sedemnajstega stoletja pravi: Pri takih naravnih stvareh ne smemo pozabiti vsegamogočnosti stvarnikove, kateri zamore tek, ki ga je on sam o začetku sveta naravi določil, voditi in vse po svoji Božji volji in svojem dopadajenji vladati in obračati tako, kakor je njegova sveta volja, posebno ker se večkrat skuša, da pri tem meteoru Njegovo vsegamogočno roko sem ter tje siloma čutimo. Da imajo zvezde do človeške osode kak vpliv, je popolnoma prazna, da Juna kako moč razodeva na nektere bolezni, ,je še dvomljivo. Ali pa razodeva luna tudi kako moč do vremena, so tudi učeni različnega mnenja, akoravno skušnje to nekoliko poterjujejo. Toaldo, ki se je menda pervi temeljito pečal z vprašanjem, kakšen vpliv ima luna na vreme po mnogih preiskavab, poterjuje, da se tak vpliv zamore dokazati. Po njegovih skušnjah ima mlaj največji vpliv na spremenitev vremena, pri sedemkratnem mlaji se je vreme šestkrat premenilo, pri trikratnem pervera in zadnjem krajcu, se je spremenilo dvakrat, pri šetkratnem šipu, se je spremenilo petkrat, — iz teh skušenj bi se skoraj z nekako gotovostjo smelo sklepati, da ima mesec vpliv na vreme. Ljudstvo tudi sploh misli, da polna luna ima moč, razredčiti rahle mrenaste oblake, tudi o tem so učeni različnih miselj. Klein meni, da ta misel pride od tod, ker je oblak bolj prezreten, kadar ravno pod luno mimo plava, kakor pa, kedar je od nje oddaljen, preiskave druzih učenih pa tudi to nekako poterjujejo. Ravno tako je s preiskavami in skušnjaini, katere zadevajo vpliv lune na temperaturo zraka, nekateri to terdijo, drugi zopet zanikujejo. Gotovo pa je, da ima luna nekak upliv na zračni pritisek. Učen. Če še učeni niso tega do konca dognali, ostanemo pri tem, kar največkratna skušnja uči. Ljud. Rekel sem poprej, da z dežjetnerom saj nekoliko zamoremo zmeriti, koliko moče da pade na zemljo — toda to ni prav popolnoma zanesljivo, in tudi ne popolnoma natanko določeno, ker samo ta vlažnost bi rastlinam ue zadostila. Rastline same tudi iz zraka izserkajo vlažnost. Koliko vode rastline iz zraka izserkajo, kaže sledeča na Angleškem storjena skušnja, Solnčnica potrebuje vsak dan 1 '/4 funt vode, če ima vsaka rastlina 4^' prostora, potrebuje oralo v štirih poletnih mescih 1,500.000 funt., tla med temi cvetilcami s travo obrašena, potrebujejo ravno toliko vode, toraj oralo solnčnic potrebuje 3 milijone funtov vode. Oralo zelja je potrebovalo pet milijonov funtov, oralo bmelja 6 do 7 milij. funtov. V teh štirih poletnih mescih pa je dežja padlo na zemljo le 1,600.000 funtov vode na en joh. Vse druge moče pa so si rastline morale iz zraka izserkati. Iz tega je razvidno, kako velik vpliv morajo imeti gojzdi na močo. To vprašanje je silno važno za kraetovanje, toda o tem danes ne bomo dalej govorili, mogoče pa je, da vam pri drugi priliki to še bolj natanko razložim. Naj bo to zadosti o dežji, samo to naj še omenim, da v naših krajib navadno najbolj po leti dežuje, in tudi to je po Božji previdnosti kaj modro vravnano, ker ravno tisti čas, ko morajo rastline toliko delati, da sad in seme napolnijo, po dežji bogatega živeža iz zraka dobivajo. Nerazumljivo bi bilo sicer, kako da rastlina pričenja delati belak v semenu, v katerem je veliko dušca, ker vendar dušca v zraku neposredno ne more povžiti. Toda z dežjem pada na zemljo dušečno kisleni amoniak, amonijakova sol, od katerega dobivajo rastline ves svoj dušec. Te tvarine, katere na zemlji po mnogoterem razkrojevanji nastanejo, se z dvigajočim zrakom višje vzdignejo, v dežji raztopljene pa zopet pridejo na zemljo. Iz oblakov pa ne pada samo dež, ampak po zimi tudi sneg. Kako se sneg nareja, to bote gotovo sami vedli povedati? Učen. Sneg se nareja, ako vodeni mehurčki v oblaku pridejo v tako merzle kraje, da zmerznejo, ali če je temperatura dotičnib zračnih plasti tako nizka, da meburčki zmerznejo. Ljud. Dobro! Ti vodeni delki se pri tem spremene v tanke ledene iglice, iz katerih se narede mične pravilne zvezdaste snežinke, katera moč, katera sila to dela, da se delce k delcu tako sprijema, da se naredi geoinetrično pravilna zvezdica — to je nam neznano. Že Keppler je pred 250 leti zapazil lepoto in pravilnost snežink. Vsem tem zvezdicam je podloga pravilna zvezdica s šestimi trakovi. Kedar prav droben sneg začne naletavati, se že s prostim očesom lahko vidijo, 5e se vjamejo na černo sukno. če pa pride padajoč sneg v topleje zračne plasti, napravijo se zavolj talenja in zmerzovanja veče snežinke, na katerib se ne vidi več tako lepa pravilaa podoba. — Po letu pa včasih iz oblakov pride vse kaj bujšega, toča, in up poletnega truda je proč v malo trenutkih. — 0 toči se bomo pomenili pvihodnjič.