NA PRAZNIČNEM OBISKU V OBČINI REČICA OB SAVINJI INTERVJU str. 30-31 ■o Im im im !o Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta Mediana str. 26-27 ■ NOVI FOSILI: Občinstvo pride na ^шшВЈаНшмШшипји PRILOGA IV SPORED ■ W « M«.«- SPORED • 1Ч.5(В«Л Nil i Cf» I ll]"'I m1 its rs Polona Vetrih »Vsi veliki ljudje doživljajo padce. Zlasti ženske.« ja Tratnik »Očitno so mi jutra usojena.« novi tednik Tednik za Savinjsko regijo / št. 24 / Leto 77 / 16. junij 2022 / Cena 2,99 EUR / www.novitednik.si Nekaj dobička v žepe lastnikov, večina za slabše čase Gospodarske družbe na Celjskem še nikoli doslej niso ustvarile toliko čistega dobička kot lani. Znašal je 492,7 milijona evrov, kar je 200 milijonov evrov več kot v letu 2020. Še bolj kot s predlanskim koronskim letom je pomembna primerjava z letom 2019. Takrat je gospodarstvo celjske regije imelo 323,5 milijona evrov čistega dobička, kar pomeni, da ga je lani v primerjavi s tem letom povečalo za 170 milijonov evrov. Od 5.830 družb, kolikor jih je Ajpesu oddalo letna poročila, jih je z dobičkom lani poslovalo 4.116. Približno tretjino so ga ustvarile velike družbe, med katerimi je tako kot že vsa zadnja leta na prvem mestu Cinkarna Celje, sledita ji Tastepoint in Jagros. str. 3 NAZARJE Kmalu prizidek zdravstvenega doma? str. 8 LAŠKO Marija Gradec z novo kapelico str. 9 BI KOP NASL< tEZPLAČEN ALNI AVTOBUS OVI «o- HP4S5F Л ^s^»'.';« ... "V..'_JPХ^јј1' www.novitednik.si ' www.radicelje.si ^ GREMOH rvairwj* 2 AKTUALNO ZADETKI »Številni mladi odhajajo v Ljubljano, čeprav jim nekatera delovna mesta omogočajo le skromno preživetje. Poskrbeti moramo, da se bo mladim življenje na podeželju bolj splačalo.« Anton Šturbej, novoizvoljeni poslanec »V življenju je treba delati vse po vrsti in vse po vrsti tudi jesti.« Ivan Cencen, 101-letnik »V zgodovino bo za vedno zapisano, da je Luka Don-čićprvo reprezentančno tekmo za Slovenijo proti študentom iz Rusije leta 2017 odigral v Rogaški Slatini.« Branko Kidrič, župan Rogaške Slatine »Parlamentarne volitve si bom najbolj zapomnila po skrajno žaljivih podtikanjih, po osebni diskre-ditaciji mene in ekipe ter premišljeno sprevrženih objavah navijaških podatkov s pristranskimi objavami rezultatov.« Janja Božič Marolt, direktorica Inštituta Mediana »Z gradnjo prizidka zdravstvenega doma v Nazarjah bomo sicer pridobili sodobne in po normativih ustrezne prostore, druge težave pa še ne bodo rešene.« Ana Rebernik, županja Rečice ob Savinji ČETRTEK 1 1 PETEK 31 • • O • • SOBOTA I I NEDELJA Jr \l/ 29 ^ fc-14 > \ 1/30 15 O сл tr < Digitalni bodo namenjeni spodbujanju digitalne vključenosti. Prebivalci, stari 55 opraviti deveturno neformalno izobraže- Upravičenci jih lahko unovčijo od 15. junija do 30. novembra Za turističnimi boni sledijo še digitalni Doba bonov se očitno nadaljuje. Če smo državljani s pomočjo prvih spoznavali turistične lepote Slovenije, se bomo s tokratnimi digitalno izobraževali. A ne vsi. V tem primeru gre za vse starejše od 55 let, ki bodo po opravljenem tečaju upravičeni do bona v vrednosti 150 evrov, ki ga bodo lahko unovčili za nakup računalniške opreme. Drugače je z mladimi, ki bodo bon prejeli brez udeležbe na izobraževanjih. SPELA OZIR Mednje sodijo vsi šoloobvezni otroci, vpisani v 7., 8. ali 9. razred, srednješolci in študentje, če so imeli letos 12. marca stalno prebivališče v Sloveniji. Mladi upravičenci lahko s šolajočimi brati, sestrami, polbrati in polsestrami digitalne bone združijo in jih izkoristijo za skupni nakup. Za to morajo izpolniti izjavo o združitvi digitalnih bonov, ki jo predložijo ob koriščenju digitalnega bona 22 skupaj z izjavo o njegovi unovčitvi. Pred bonom na tečaj Prebivalci Slovenije, stari 55 let in več, bodo dobroi-metje v višini 150 evrov pridobili po opravljenem neformalnem izobraževanju, ki bo osnovno ali nadaljevalno. Osnovno bo obsegalo 13 ur in bo zajemalo najosnovnejše računalniške vsebine. Od tega, kako prižgati računalnik, do tega, kako ga ugasniti. Nadaljevalni tečaj bo v šestih urah postregel s postopki, kako priti do digitalnega potrdila, kako uporabljati e- -zdravje in e-bančništvo. V prvem primeru gre za spletno naročanje na zdravniške preglede, v drugem za spletno plačevanje. Ob tem bo nekaj časa namenjenega tudi naprednemu urejanju fotografij in drugim podobnim veščinam. »Gre za zelo uporabne vsebine digitalne pismenosti, ki jih posameznik v sodobni družbi potrebuje vsak dan,« je pojasnila Biserka Neuholt Hlastec iz Upi - Ljudske univerze Žalec in dodala, da bo moral posameznik, da bo pridobil pravico do digitalnega bona, opraviti devet ur prvega ali drugega izobraževanja. Ta naj bi se začela že 1. julija. Izvajalci še niso znani Izvajalci izobraževanj zaenkrat še niso znani. Slovenski regionalni razvojni sklad je objavil razpis zanje, nanj pa so se lahko do petka prijavili ljudske univerze in tudi zasebna podjetja, ki se ukvarjajo z izobraževanjem odraslih. Rezultati naj bi bili znani v štirinajstih dneh ali najkasneje v 45 dneh, ko Z digitalnimi boni 22 si bo mogoče kupiti novo, obnovljeno ali rabljeno računalniško opremo. (Foto: Pixabay) Digitalni bon je dobroimetje v informacijskem sistemu finančne uprave, ki ga lahko upravičenci unovčijo za nakup računalniške opreme. Namen digitalnega bona je spodbujanje digitalne vključenosti. bodo vsi prijavljeni izvedeli, ali so jim pristojne službe odobrile izvajanje tovrstnih vsebin. Na Celjskem sta se med drugimi na razpis prijavili Upi - Ljudska univerza Žalec in Ljudska univerza Celje. Ponudniki za izobraževanje odraslih bodo torej v prihodnjih mesecih imeli polne roke dela. Ce bo med upravičenci, starimi več kot 55 let, res veliko zanimanja, se lahko zgodi, da vsi zaradi omejenih zmogljivosti izobraževalnih ustanov ne bodo prišli na vrsto v predvidnem obdobju. Od računalnika do tiskalnika Digitalne bone 22 bodo lahko upravičenci unovčili od 15. junija do 30. novembra letos. Namenjeni so za nakup nove, obnovljene ali rabljene računalniške opreme. Gre za prenosne, tablične ali namizne računalnike, priklopne postaje za prenosni računalnik, računalniške zaslone, tipkovnice in miške. S to vrednostjo bodo lahko kupili »Neformalno izobraževanje bo obsegalo zelo uporabne vsebine digitalne pismenosti, ki jih posameznik v sodobni družbi potrebuje vsak dan,« je pojasnila Biserka Neuholt Hlastec. tudi digitalni papir in peresa, čitalnike pametne kartice, spletne kamere ter slušalke z mikrofonom. Lažje bodo prišli tudi do večfunkcijskih naprav, optičnega čitalnika, tiskalnika in 3D-tiskalnika. Z bonom bodo lahko kupili še zunanje pomnilniške enote, posebno računalniško opremo za digitalno vključenost invalidov in komplete za učenje programiranja (vključno s kartičnim računalnikom in programsko opremo za razvojna okolja). AKTUALNO 3 Cinkarna Celje se je tudi lani po višini čistega dobička uvrstila na prvo mesto med gospodarskimi družbami na Celjskem. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Petintrideset največjih družb na Celjskem je lani skupaj ustvarilo 178 milijonov Podjetje Jagros je iz leta v leto večje, nenehno raste tudi njegov čisti dobiček. (Foto: SHERPA) Največ čistega dobička na Celjskem so lani ustvarili Cinkarna Celje, Tastepoint in Jagros Nekaj dobička v žepe lastnikov, večina za slabše čase Gospodarske družbe na Celjskem še nikoli doslej niso ustvarile toliko čistega dobička kot lani. Znašal je 492,7 milijona evrov, kar je 200 milijonov evrov ali 68 odstotkov več kot v letu 2020. Še bolj kot s predlanskim koronskim letom je pomembna primerjava z letom 2019. Takrat je gospodarstvo celjske regije imelo 323,5 milijona evrov čistega dobička, kar pomeni, da ga je lani v primerjavi s tem letom povečalo za 170 milijonov evrov. Od 5.830 družb, kolikor jih je Ajpesu oddalo letna poročila, jih je z dobičkom lani poslovalo 4.116. Približno tretjino so ga ustvarile velike družbe, med katerimi je tako kot že vsa zadnja leta na prvem mestu Cinkarna Celje. JANJA INTIHAR Kot je že znano, so lani največ čistega dobička imele družbe, ki se ukvarjajo s predelovalno dejavnostjo. Ob koncu leta so zabeležile 193,7 milijona evrov »plusa«, kar pomeni 39 odstotkov dobička celotnega regijskega gospodarstva. Predelovalni dejavnosti z 21-odstotnim deležem sledi trgovina, na tretjem mestu so strokovne, znanstvene in tehnične dejavnosti z 8,6-odstotnim deležem. Med 21 občinami je po obsegu dobička na prvem mestu celjska, kjer je 1.697 družb ustvarilo 250 milijonov evrov čistega dobička ali malo več kot polovico vsega dobička v regiji. Celjski sledita žalska in šentjurska občina. Na drugem mestu zaradi finančnih prihodkov Največ čistega dobička so ustvarile družbe, ki sodijo v kategorijo velikih. Teh je na Celjskem 36, a je ena od Deset najvišjih lanskih dobičkov Družba Leto 2021 (v milijonih evrov) Leto 2020 (v milijonih evrov) Povprečna bruto plača 2021 (v evrih) Cinkarna Celje 33,2 18,9 2.097 Tastepoint 18,5 13,3 2.728 Jagros 14,7 12,0 1.635 Kovintrade 14,6 1,9 2,416 Elektro Celje 13,9 5,5 2.347 Pišek-Vitli Krpan 7,3 6,2 1.969 Štore Steel 5,9 -2,5 2.099 Juteks 5,9 5,8 2.116 Inpos 5,2 3,0 1.601 Zlatarna Celje 4,9 0,136 1.753 Vir: Dun&Bradstreet Druga na lestvici bi morala biti družba Gis Naložbe, a 26,5 milijona evrov čistega dobička ni ustvarila z dobrim poslovanjem, ampak z dobro prodajo svojega podjetja GTG plin. Družbe Isokon, Sip, Kronoterm in Voc so lani imele malo več kot 4 milijone evrov čistega dobička. Štirim milijonom evrov dobička so se zelo približali v Termah Olimia. njih, Mlekarna Celeia, po uspešnem letu 2020 lani spet končala v rdečih številkah. Izguba je znašala 845 tisoč evrov. Petintrideset največjih je skupaj imelo 178 milijonov evrov dobička, kar je 81 odstotkov več kot predlani. Na prvem mestu je Cinkarna Celje z malo več kot 33 milijoni evrov. Lanski cinkarnin dobiček, ki je bil rekorden, je od predlanskega višji za kar 75 odstotkov. Lastniki družbe so včeraj (sreda) popoldne na seji skupščine odločali, kolikšne dividende si bodo izplačali letos. Uprava in nadzorni svet sta predlagala, da bi zanje namenili le polovico lanskega dobička, saj so, kot je že pred časom opozorilo vodstvo družbe, razmere na mednarodnih trgih negotove. Ali so delničarji tudi tokrat na seji z nasprotnimi predlogi dosegli zvišanje dividende, nam do zaključka redakcije časopisa ni uspelo izvedeti. Na drugem mestu je s 26,5 milijona evrov družba Gis Naložbe, ki dobička ni ustvarila na osnovi poslovnih, ampak finančnih prihodkov. Družba Gis Naložbe, ki je v lasti znanih celjskih podjetnikov Aleksandra in Iztoka Govca, je namreč lani skupini Istrabenz plini prodala svoje podjetje GTG plin. Tretji na lestvici največjih desetih dobičkarjev na Celjskem je Tastepoint, nekdanji Etol. ki je od leta 2018 del ameriške multinacionalke IFF, pred tem je bil šest let v lasti izraelskega Frutaroma. S tujimi lastniki dosega celjska tovarna arom in prehranskih dopolnil izjemno dobre poslovne rezultate. Lani je imela 18,5 milijona evrov čistega dobička, kar je 39 odstotkov bolje kot leta 2020. Tudi povprečna bruto plača v Tastepointu je med najvišjimi v proizvodnih podjetjih na Celjskem. Dobiček Kovintrada poletel v nebo Ce je Cinkarna Celje lanska rekorderka po višini čistega dobička, je Kovintrade rekorder po rasti dobička. Lani ga je namreč ustvaril kar 14,6 milijona evrov, kar je skoraj osemkrat več kot v letu 2020. Največje celjsko mednarodno trgovsko podjetje je lani imelo tudi rekordne čiste prihodke od prodaje. Znašali so 233,7 milijona evrov in so bili od predlanskih višji za 66 odstotkov. Kateri so poglavitni razlogi za takšno odlično poslovanje, bo vodstvo Ko-vintrada, tako nam je vsaj obljubilo, pojasnilo po seji skupščine, ki bo 21. junija. Na seji bodo lastniki družbe odločali o predlogu uprave in nadzornega sveta, da bi letos za dividende namenili le 945 tisoč evrov dobička, preostanek bi ostal nerazporejen. Lani so si v Kovintradu razdelili 231 tiso evrov dobička. Po podatkih, ki so jih na osnovi oddanih letnih poročil zbrali v celjski izpostavi Ajpesa, se je lani vrednost prenesenega čistega dobička gospodarskih družb na Celjskem povečala na 1,624 milijarde evrov. Lani je v primerjavi z letom 2020 krepko povečala čisti dobiček tudi družba Elektro Celje. Imela je malo manj kot 14 milijonov evrov čistega poslovnega izida, kar je 5,5 milijona evrov več od načrtovanega in 8,4 milijona evrov več od predlanskega. Na seji skupščine konec junija bodo delničarji odločali o tem, ali si bodo letos razdelili »le« 4,4 milijona dobička. Izjemno rast dobička so lani zabeležili tudi v Zlatarni Celje. Leta 2020 je njen dobiček znašal skromnih 136 tisoč evrov, lani 4,9 milijona evrov. Rast zlatarninega dobička je sicer bila višja kot v Kovintradu, vendar ta družba še nikoli v svoji zgodovini ni imela toliko čistega poslovnega izida, poleg tega je zlatarna v letih 2018 in 2019 ustvarila več dobička kot lani. V letu 2021 so čisti dobiček zelo povečali tudi v Inposu, drugem največjem tehničnem trgovcu v Celju. Znašal je 5,2 milijona evrov, kar je 2 milijona evrov več kot predlani. Druga podjetja, ki se uvrščajo med deseterico največjih dobičkarjev v celjski regiji, so lani prav tako povečala svoj čisti dobiček, vendar rast ni bila izjemna. Med deset največjih se je po enoletnem premoru spet uvrstila družba Štore Steel. Predlani je namreč poslovala z izgubo, lansko leto pa je zaključila s čistim dobičkom v višini 5,9 milijona evrov. 4 GOSPODARSTVO Podjetje Ahac gradi svoje poslovanje na treh stebrih V tridesetih letih v vrh slovenskih distributerjev Več kot 300 blagovnih znamk, več kot 4.500 živilskih in tehničnih izdelkov, približno pet tisoč prodajnih mest v trgovinah ter gostinskih lokalih v Sloveniji in tujini, pet poslovnih enot, ki se jim bo še letos pridružilo skladiščno-distribucijsko središče v Izoli, malo več kot sto zaposlenih. Takšne so trenutne številke o družinskem podjetju Ahac iz Šentjurja, ki se je v treh desetletjih delovanja razvilo v enega največjih uvoznikov in distributerjev hrane in pijače v Sloveniji. Po nakupu blagovnih znamk Droga, Iskra in Iskra Ero je družba postala pomembna tudi v proizvodnji hrane ter malih gospodinjskih aparatov in ročnega orodja. proizvodnjo. Ves čas veliko vlaga tudi v razvoj novih izdelkov. »Hrana, pridelana in izdelana doma, postaja vedno bolj pomembna. Tega se v našem podjetju zelo dobro zavedamo, zato bomo v njeno proizvodnjo veliko vlagali tudi v prihodnje,« napoveduje Moškotevc. S prodajo vložene zelenjave podjetje Ahac ustvari približno desetino svojih prihodkov. Večino, približno 70 odstotkov vložnin, proda pod lastno blagovno znamko Droga, drugo so trgovske znamke za podjetja v Sloveniji. V zadnjem času povečuje prodajo tudi na Hrvaškem. Nekaj vložene zelenjave pošilja na trgovske police v Srbijo, mogoče jo je najti tudi v tako imenovanih etnotrgovi-nah v Nemčiji in Avstriji. V Središču ob Dravi predelajo na leto približno 1.500 ton zelenjave. Večino poskušajo kupiti od lokalnih pridelovalcev, saj želijo, da je pot od njive do proizvodnje čim krajša in da je izdelek, ki ga pošljejo na trgovske police, slovenski. Ker je lokalna pridelava premajhna, morajo zelenjavo uvažati tudi z bližnjih trgov, predvsem iz Bosne in JANJA INTIHAR Ahac je bil najprej osredotočen na prodajo izdelkov slovenskih proizvajalcev. »Naše prve stranke so bili gostinci in mali trgovci, ki jih je bilo v času, ko se je v Sloveniji začelo razvijati podjetništvo in je nastalo tudi naše podjetje, vedno več,« se začetkov delovanja spominja ustanovitelj in direktor Roman Moškotevc. Na prelomu tisočletja je Ahac začel zastopati tudi tuje blagovne znamke pijač in živil. Prvo je bilo nemško pivo Veltins, s katerim je potem oral ledino na slovenskem trgu. Uvoženemu pivu sta sledili dve lastni blagovni znamki, na kateri so v podjetju, pravi Moškotevc, še danes zelo ponosni. To sta zeliščni liker Marshal in vodka Petrof. Izdelkov domačih in tujih blagovnih znamk je bilo iz leta v leto več in skladiščni prostori v Stopčah, kjer je še vedno uradni naslov podjetja, so bili kmalu premajhni. Zato je podjetje zgradilo nove v Šentjurju. Poslovne prostore in skladišča je kmalu začelo graditi tudi drugod po Sloveniji. Do danes je distribucijska središča odprlo v Slovenski Bistrici, Jaršah in Ljubljani. Letos se jim bo pridružilo še skladiščno-dis-tribucijsko središče v Izoli, s katerim želi Ahac zagotoviti boljšo in hitrejšo oskrbo tudi na Obali. »Zamisel o poslovni enoti v Izoli se je porodila že pred tremi leti, a je bilo treba veliko časa za pridobitev in ureditev dokumentacije. Na gradbeno dovoljenje smo čakali kar dve leti. Gradnja se je končno začela in verjamem, da jo bomo letos tudi končali,« pravi Moškotevc. Naložba v Izoli je vredna 1,2 milijona evrov. Zaradi širitve lastnih distribucijskih središč po Sloveniji Ahac danes brez težav oskrbuje vse svoje naročnike, od majhnih trgovcev do velikih trgovskih sistemov, kot so Engrotuš, Spar in Mercator. Predelajo 1.500 ton zelenjave Ob zastopanju blagovnih znamk pijač, ki so kar nekaj časa predstavljale njegov edini steber poslovanja, se je Ahac leta 2011 začel ukvarjati še s proizvodnjo hrane. Takrat je od hrvaške družbe Atlantic Group kupil blagovno znam- ko Droga ter najel proizvodni obrat Gosad v Središču ob Dravi, ki ga je leta 2016 tudi odkupil. Ker je prodaja Dro-ginih vložnin iz leta v leto rasla, je Ahac pred štirimi leti tam zgradil novo skladišče in posodobil ter razširil tudi Podjetje Ahac iz Šentjurja se je v treh desetletjih razvilo v enega največjih uvoznikov in distributerjev hrane in pijače v Sloveniji. (Foto: Ahac) Roman Moškotevc: »Z blagovno znamko piva Staropramen smo v Sloveniji ustvarili izjemno zgodbo, saj ni potrošnika, ki je ne bi poznal. Na seznamu imamo tudi blagovni znamki sokov Sunquick in družbe Bunduelle, ki je največja svetovna proizvajalka vložnin višjega kakovostnega razreda in dopolnjuje Drogin program. Letos bomo zastopanje tujih blagovnih znamk dopolnili še z izdelki največjega svetovnega proizvajalca čistilnih sredstev Spontex, s čokoladami Zvečevo in z brezalkoholno pijačo Orangina. Verjamem, da bomo prodajo te pijače podeseterili.« V delo podjetja Ahac je vpeta celotna družina Moškotevc. Sin Žan in hči Neža ter oče Roman in mama Andreja so tako nazdravili pred štirimi leti, ko so v Središču ob Dravi odprli novo skladišče za vložnine, ki jih proizvajajo pod blagovno znamko Droga. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Hercegovine, Srbije in Makedonije. Hrvaška je bila prva Vložnine Droga niso edini proizvodni program podjetja Ahac. Leta 2015 je kupilo še blagovno znamko Iskra Ero in del blagovne znamke Iskra. Od takrat izdeluje tudi male gospodinjske aparate, ročno orodje in tako imenovani vrtni program. Na seznamu ima že petsto različnih izdelkov. Aparate po njegovem naročilu izdelujejo v v Aziji in Turčiji ter na Madžarskem, nato jih v Sloveniji pakirajo ter poskrbijo za tehnično dokumentacijo. Tudi prodaja tehničnih izdelkov je zelo uspešna. Roman Moškotevc pravi, da z njo dosegajo izjemno rast, a ne samo v Sloveniji, ampak tudi na trgih nekdanje Jugoslavije, kjer je največji kupec Hrvaška. Sosednja država je bila tudi prva, v katero je podjetje vstopilo s svojim tehničnim programom. Z izdelki Iskra, ki jih tri četrtine proda na tuje trge, je Ahac prisoten tudi v Italiji, Avstriji, Nemčiji in Romuniji, nekaj aparatov je prodal tudi že v Bolgarijo in na Slovaško. O poslih se je začel pogovarjati tudi s kupci v Ukrajini. »Ukrajinski trg išče dobavitelje tudi v teh vojnih časih. Zato se na morebitno sodelovanje pripravljamo že zdaj, še zlasti ker so vsi dobavitelji pobegnili iz države. Mogoče nam bo posel uspel,« pravi Moškotevc. Letos rekordni prihodki? Rast podjetja Ahac je bila med letoma 2014 in 2019 zelo strma, nato sta prišli dve koronski leti. Prvi val širjenja koronavirusa je za podjetje pomenil velik šok, pravi Roman Moškotevc, saj so med prvimi svoja vrata zaprle gostilne in tehnične trgovine. »Takšne razmere so nas ohromile, polovica zaposlenih je ostala brez pravega dela. V drugem valu je bilo že bolje, na novo smo se organizirali in tistim, ki so bili doma na čakanju, našli druge zaposlitve znotraj podjetja. Mnogi so, žal, odšli, čeprav smo plače redno izplačevali. Pri tem nismo bili deležni nobenih državnih subvencij, saj je naš tretji steber, to je dobava izdelkov živilskim trgovinam, delal dobro,« pravi Moškotevc, ki za koronski leti pravi, da bi ju bilo treba čim prej pozabiti. A nista bili samo slabi, še dodaja, ampak tudi dobri. V podjetju so se namreč še bolj povezali, pridobili so tudi nekaj novih poslov. V letih 2020 in 2021 so v Ahacu zabeležili padec prometa. Predlani so imeli malo manj kot 41 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje, lani 44,6 milijona evrov. So pa lani ustvarili približno dva milijona evrov čistega dobička, kar je največ v zadnjih petih letih. Roman Moškotevc za letos pričakuje od 53 do 54 milijonov evrov prometa, kar pomeni, da bo podjetje preseglo rekord leta 2019, ko je imelo 50 milijonov evrov čistih prihodkov od prodaje. »Trenutne številke napovedujejo, da bomo ta rekord krepko presegli,« pravi Mo-škotevc. GOSPODARSTVO 5 Od leve: Nekdanji direktor podjetja Štore Steel Marjan Mačkošek, župan Občine Štore Miran Jurkošek, direktor podjetja Štore Steel Jani Jurkošek, direktorica Izobraževalnega centra Štore Slavica Glavan in tehnični direktor podjetja Štore Steel Boris Kumer. Obeležili 170 let železarstva v Štorah Z jeklarsko tudi, ko je trmo zmogli bilo težko Na prireditvi ob 170-letnici železarstva v Štorah so predstavili razstavo Podobe v času, knjigo Štore na poti kulture železa in film z naslovom Železarna Štore 1960-1990. Jani Jurkošek: »Prejšnje obdobje je zaznamovala globalizacija, zdaj je v Evropi čas reindustrializacije in energetske krize. Vse, kar se dogaja v svetu, vpliva tudi na nas, zato moramo biti ves čas na preži.« Sredi 19. stoletja so v tovarni v bližini reke Voglajne pudlarji s pomočjo angleških metalurških peči izdelali prvo jeklo. Premog iz bližnjega premogovnika Pečovje in neposredna bližina železniške proge Dunaj-Trst sta pritegnila vlagatelje, ki jim je po začetnih težavah tam uspelo ukoreniniti jeklarsko proizvodnjo. Razvoj te dejavnosti je prispeval, da se je območje, kjer so bili nekoč njive in travniki, na prehodu iz 19. v 20. stoletje razvilo v pomembno industrijsko središče. TINA STRMCNIK Da marsičesa v Štorah ne bi bilo, če ne bi pred 170 leti tega kraja zaznamovala železarska industrija, je dejal tamkajšnji župan Miran Jurkošek. Železarstvo je namreč pospeševalo razvoj drugih področij - in sicer trgovine, šolstva, kulture in zdravstva. Zahvaljujoč delovnim mestom so se v Štorah naseljevali ljudje, oblikovala sta se družabni in kulturni utrip kraja. Gradnja novih hal in širitev proizvodnje sta zbudili potrebo po stanovanjih, gradnji novih naselij. »Železarna Štore in prebivalci smo dolga leta z roko v roki gradili Štore. Železarna je svoj pečat pustila na številnih stavbah in infrastrukturi. Skrbela je za razvoj izobraževanja, za kulturo, šport, socialne in humanitarne dejavnosti. Skrbela je za gradnjo stanovanj, gradila je ceste, vodovode. Bila je vpeta v vse vidike lokalnega življenja,« je poudaril Jurkošek. Ko je leta 1995 nastala, je občina pod svoje okrilje prevzela velik del omenjenih nalog. A kot je še dodal štorski župan, vzajemno sodelovanje z gospodarstvom še danes prinaša napredek. Majhni, a prilagodljivi Naslednik jeklarske proizvodnje Železarne Štore je podjetje Štore Steel. »Ni nam bilo vedno z rožicami postlano, a smo zmogli s svojo jeklarsko trmo. Danes smo sodobna butična jeklarna, ki je zelo dobro zasidrana tam, kjer potrebujejo malo več kot le jeklo,« je dejal direktor podjetja Jani Jurkošek. Po njegovih besedah je podjetje že vrsto let osredotočeno na iskanje tržnih niš. »Res je, da nismo veliki, a smo zato toliko bolj prilagodljivi. Vse, kar proizvedemo, delamo po naročilu za znanega kupca. Ko zalagamo peč, vemo, kje bo naše jeklo končalo in del katerih končnih izdelkov bo.« Medtem ko je bil za delovanje železarne pred 170 leti ključen črni premog iz rudnika Pečovje, se podjetje Štore Steel po besedah direktorja v zadnjih 30 letih posveča zelenemu prehodu. Ker ves čas predeluje oz. reciklira odpadno železo v nove izdelke, ima enega od najnižjih ogljič-nih odtisov na tono proizvedenega jekla. »Smo energetsko učinkoviti - da proizvedemo končni izdelek, porabljamo vedno manj energije. Vemo, da nas na področju energije v prihodnjih letih čakajo preizkušnje, a smo nanje pripravljeni.« Vse to se po njegovem prepričanju odraža tudi na področju ohranjanja okolja. Dejal je, da so Štore danes zaradi uporabe novih tehnologij in odnosa podjetja do narave povsem drugačne, kot so bile nekoč. »Zavedamo se, da delujemo v bližini naselij. Uporabili bomo najsodobnejše tehnologije, da bo naša dejavnost za kraj čim manj moteča. Še naprej bomo z roko v roko delali z lokalno skupnostjo in sodelovali pri razvoju kraja.« Z manj zaposlenimi naredijo več Železarna je nekoč, ko je bila ena njenih dejavnosti tovarna traktorjev, zaposlovala 3.600 ljudi. Danes ima Miran Jurkošek: »Na območju železarne je bilo nekoč zaposlenih toliko ljudi, kot je danes prebivalcev občine. Zelo vesel sem, da sodelujemo z roko v roki in vsi prispevamo za lepšo podobo Štor. V današnjem času večje breme pri gradnji javnih stavb ali zagotavljanju infrastrukture nosi občina, a brez železarne ne moremo.« podjetje Store Steel, ki izvaža pretežno v Evropo, a tudi na Kitajsko, 500 zaposlenih, druga manjša podjetja na tamkajšnjem industrijskem območju imajo skupaj prav tako 500 delavcev. »Kljub manjšemu številu zaposlenih naredimo približno trikrat več kot nekoč,« je pojasnil Jani Jurkošek. Izpostavil je, da so bile panoge železarstva, livarstva in proizvodnje kovin ob osamosvojitvi Sloveniji zanemarjene in povsem prepuščene lastnim prizadevanjem. Podjetja, kot je Štore Steel, po njegovih besedah še danes ne ustrezajo razpisnim pogojem, da bi lahko sodelovala pri katerem od objavljenih razpisov. »Razumem, da je treba spodbujati mala in srednja podjetja. A brez velikih podjetij je ogrožen tudi obstoj manjših. Upam, da nas nova vlada ne bo presenetila s kakšnimi dodatnimi okoljskimi dajatvami. Želim si le vzpostavitve podobnih pogojev, kot jih imajo konkurenčna podjetja po Evropi.« Foto: SHERPA NARAVNI . OD NEKDAJ Izdelki Zelene Doline brez GSO. h Ш %, 6 IZ NAŠIH KRAJEV CELJE - Podjetje odprlo vrata za radovedne Cinkarna, neznana znanka Dva avtobusa sta odpeljala na krožni ogled po tovarni prvo skupino obiskovalcev. Generacije Celjanov in okoličanov morajo živeti s Cinkarno Celje (CC) že od leta 1873. Danes sodi med največja slovenska kemičnopredelovalna podjetja in ustvarja različne izdelke ter zaposluje skoraj 800 ljudi. A ob imenu podjetja se večina okoliških prebivalcev ponavadi spomni okoljske problematike in s prstom pokaže na tovarno, če se nad mestom širijo čudne vonjave ali je okolica Kidričeve ceste zavita v meglo. Tudi to je bil verjetno eden od razlogov, da je v soboto dopoldne podjetje pripravilo dan odprtih vrat v Celju in Mozirju ter privabilo precej obiskovalcev. TATJANA CVIRN Ti so si lahko v šotoru na parkirišču ogledali izdelke podjetja in se okrepčali, na krožni vožnji skozi tovarniški kompleks do deponije Za travnikom pa videli obrate podjetja in na koncu odlagališče sadre. Več kot pogled skozi okno avtobusa žal ni bilo mogoče, po besedah odgovornih zaradi varnosti. Najbolj radovedni torej niso bili povsem zadovoljni. Če nič drugega, udeleženci so lahko dobili vtis o velikosti podjetja in raznolikosti programov ter so si na koncu privoščili še brezplačen golaž, medtem ko so bili najmlajši bolj veseli vafljev. Podpora klubom in društvom Obiskovalce je pozdravil predsednik uprave CC Aleš Skok, ki je poudaril, da je pomembno, da ljudje poznajo, kaj podjetje dela, saj je to pogoj za to, da ima njihovo podporo. »Želimo biti dober Na deponiji Za travnikom sadro osušijo in odlagajo ter površine zatravijo. V začetku, ko sadra priteče do stiskalnice, je skoraj črna, ko pride v stik z zrakom, postane rdeča. IZ NAŠIH KRAJEV 7 Proizvodnja v Cinkarni Celje se nikoli ne ustavi. Za morebitno ustavitev bi potrebovali teden dni. sosed, rasti in se razvijati.« Podjetje dobro posluje in za letos spet napoveduje rekordne rezultate, saj naj bi družba ustvarila 204 milijone evrov čistih prihodkov od prodaje, čisti dobiček pa je že v prvem četrtletju presegel 15 milijonov evrov. »V proizvodnjo, tehnologijo in ekologijo podjetje letno vloži 12 milijonov evrov,« je dejal Skok. Dobri rezultati omogočajo tudi podporo podjetja lokalnemu okolju. »V zadnjih štirih letih smo lokalnim klubom, društvom in dobrodelnim organizacijam namenili skoraj 2,5 milijona evrov.« Ob nadaljnjem razvoju in dobrem poslovanju bo to mogoče tudi v prihodnje, je dejal. Tudi celjski župan Bojan Šrot je izrazil upanje, da bo družba še naprej uspešno poslovala, kar bo dobro za zaposlene in njihove družine ter širše okolje. »Cinkarna že dolgo ni več, kar je bila nekoč, ampak je sodobna in uspešna gospodarska družba, verjamem, da tudi ekološko primerno osveščena. Da je družbeno odgovorna, se vidi po tem, koliko različnih dejavnosti s področja športa, kulture in humanitarnosti podpira,« je dejal in dodal, da upa da bo lahko CC letno namenila 2,5 milijona evrov za te dejavnosti, ne v štirih letih. Delničarjem je sporočil, naj razumejo položaj CC, ki mora kot kemično podjetje živeti in delovati v mestu in z njim. Titanov dioksid kot paradni konj Cinkarna je bila nekoč znana po proizvodnji cinka, danes pa ga le še predeluje. »Naši izdelki vas spremljajo na vsakem koraku. Titanov dioksid - njegova proizvodnja je naš nosilni program - vsebujejo vaša oblačila, imate ga v svojih avtih, doma v zdravilih in kozmetiki ...« je nazorno pojasnila tehnična direktorica in članica uprave CC Nikolaja Podgoršek Selič. Ob tem ima CC tudi enoto, kjer izdelujejo različne preparate za varstvo rastlin v kmetijstvu, enoto Polimeri, kjer izdelujejo različne elemente za kemijsko in farmacevtsko industrijo, medtem ko v Mozirju delajo barvne koncentrate za plastiko in pra-škaste lake za kovino in les. Pomembne so tudi službe, kjer vzdržujejo proizvodnjo, skrbijo za varnost pri delu in varstvo okolja, nadzor kakovosti, prodajo izdelkov ... Glavna prodajna uspešnica podjetja je titanov dioksid. »Iz črne surovine dobivamo bel prah, letno ga izdelamo 71 tisoč ton in prodamo po vsem svetu, kar je odstotek svetovne proizvodnje,« je povedal proizvodni tehnolog v proizvodnji titanovega dioksida Tomaž Raznožnik, sicer vodnik v enem od avtobusov. O njegovi uporabnosti priča podatek, da ga je mogoče najti tako v barvah, premazih, lepilih in papirju kot v tekstilu, avtih, kozmetiki in farmacevtskih izdelkih. Zelo fino mletega dodajajo kremam za sončenje, s čimer se viša zaščitni faktor takšne kreme. Pri proizvodnji pigmenti-ranega titanovega dioksida je nujno potrebna surovina žveplova kislina, ki jo proizvaja CC. »Vsaka tona izdelka zahteva tri tone koncentrirane žveplove kisline. To kislino je treba nato očistiti in nevtralizirati, da jo lahko odlagamo. Če jo zmešamo z apnencem, nastane mavec, ki je uporaben za proizvodnjo mavčnih plošč,« je povedal Raznožnik. Kam s sadro čez nekaj let? Pri pridobivanju titanovega dioksida nastane tudi sadra, ki je zaradi vsebnosti železa rde-čerjava. Iz podjetja je po cevovodu speljana do odlagališča Za travnikom. Tam so na drugi strani najvišje nasute pregrade v Sloveniji, visoke 44 in dolge več kot 600 metrov, obsežne površine odložene sadre. Ta je deloma prekrita z vodo, deloma že zatravljena, kjer to še ni, jo škropijo z vodo, da se ne bi prašila. Ožeta titanova sadra naj bi bila sicer odlična alternativa naravnim zemljinam pri nasipih in odlagališčih. Deponija Za travnikom naj bi bila v uporabi še 15 let. Preden bo povsem polna, bo morala družba najti rešitev, da bo mogoča nadaljnja proizvodnja titanovega dioksida. Foto: SHERPA V spomin Ivan Grobelnik - Ivo Sloviti britanski zgodovinar Eric Hobsbawm je 20. stoletje označil kot kratko. Omejil ga je namreč na obdobje med izbruhom prve svetovne vojne ter razpadom Sovjetske zveze. Seveda ima ta trditev svoje argumente in logiko, pa vendarle je, z druge perspektive, bilo to stoletje v marsičem in za marsikoga tudi sila dolgo. Tega se najbolj zavedamo v dneh, ko nas zapuščajo še čisto zadnji pričevalci in sopotniki časov nepredstavljivega uničevanja, nasilja in gorja, pa tudi časov osupljivega razvoja, neizmerne humanosti in volje do življenja. Ko se od nas za vselej poslavljajo ljudje, ki so bili med nami in z nami tako dolgo, da so skorajda poosebljali našo vez s preteklostjo. In bili obenem njena vest. Ljudje, kot je bil Boris Pahor in ljudje, kot je bil naš Ivan Grobelnik. Civilizacijska norma določa, da se v besedah slovesa o pokojniku spodobi govoriti le dobro. Danes, ob slovesu od Iva, je to izmed vsega še najpreprostejše, saj ne zahteva prav nikakršnega olepševanja, kaj šele zamolčevanja. Pomen in bistvo njegovega življenja namreč nista pogojena s sicer častitljivo dolgostjo, temveč z njegovo človeškostjo in človečnostjo. Kako namreč drugače v nekaj besedah opisati nekoga, ki tudi v času najhujšega zla, ko pridejo na plan najgloblje, žal tudi najtemačnejše plati človeške narave, nikomur ni storil ničžalega, pač pa je bil med tistimi, ki so, tudi s tveganjem lastnega življenja, soljudi reševali pred smrtjo? Kaj več je pravzaprav sploh še mogoče storiti? Posledično je vse ostalo drugotnega pomena. Pa čeprav vse prej kot zanemarljivo, saj je Ivo v svojem več kot stoletje dolgem in plodnem življenju bil še marsikaj drugega kot zgolj eden izmed osvoboditeljev zapornikov iz zloglasnega Starega piskra. Verjamem, da se tega zavedamo vsi, ki smo ga poznalli, še posebej pa njegovi najbližji. Dragi Ivo! Četudi bi hotel, besed namenjenih tebi, ne morem nadaljevati neosebno. Konec koncev sva le bila, čeprav bi mi glede na leta lahko bil ded, prijatelja. To sva postala kaj kmalu po prvem srečanju, ob katerem nisem mogel, niti želel skrivati svojega veselja, da mi je dano spoznati junaka. No, ob tej oznaki si že takrat, kot tudi vedno kasneje, skromno ugovarjal, da si skupaj s svojimi tovariši takrat storil le to, kar je bilo treba in kar je bilo prav. In da si, kot sicer v življenju, tudi takrat premogel veliko mero sreče. Kmalu zatem si, da ublažiš mojo občudoval-sko zadrego, predlagal, da preideva kar na »ti«. Jaz pa tebi, da bi bil že čas, da sedeš za mizo in svoje vojne prigode, pa tudi tiste pred in po njej, preliješ na papir in jih obvaruješ pred pozabo. Med nastajanjem tvoje avto-biografije sva se veliko družila, prišla kdaj tudi malce navzkriž, a se hitro pobotala, predvsem pa dokončno spoprijateljila. Za prijatelje je sicer značilno, da z njimi brcaš žogo, poslušaš glasbo, pohajkuješ naokrog in preganjaš dekleta. Zaradi prevelike generacijske razlike midva tega sicer nisva počela, sva se pa o teh rečeh, bodite brez skrbi, da najine teme niso bile samo zgodovinske, tudi dosti pogovarjala in se ob tem zabavala. Vse do najinega nedavnega zadnjega srečanja, ko sva se, kriče drug drugemu na uho, šalila na račun najine naglušnosti. Še posebej pa sem ponosen, da sva skupaj storila tudi kaj kori- stnega, pa čeprav sem sam sodeloval le pri drobcu tega, česar si se v času najinega poznanstva loteval in, zahvaljujoč svoji vztrajnosti, predanosti in iznajdljivosti, tudi vselej izpeljal tako, kot se šika. Ter ob tem ostajal zvest vrednotam svojih mladih dni - domoljubju, poštenosti, iskrenosti, tovarištvu, sočutju in solidarnosti. Zato sem počaščen in hvaležen za prav vsak trenutek, ki mi ga je bilo dano deliti s tabo. Obžalujem le, da te nikoli nisem videl in slišal igrati harmonike, ki si je, kljub temu da je zaznamovala tvojo mladost, po vojni nisi več nikoli oprtal. Tako v svojem, kot imenu mojih sodelavcev iz Muzeja novejše zgodovine, pa tudi v imenu vseh tvojih številnih prijateljev in tovarišev, svojcem izrekam iskreno sožalje, tebi, Ivo, pa se zahvaljujem za vse, kar si nam dal. Vsakemu posebej in vsem skupaj. Za vsa dobra dela, ki si jih storil in za vso tvojo navdihujočo srčnost, modrost, razsodnost in vitalnost. Ljudje tvojega kova preprosto ne morejo biti pozabljeni. Zato zdaj počivaj v zasluženem miru, mali veliki mož. Če ti bo tam zgoraj slučajno dolgčas, v kar sicer močno dvomim, pa le popri-mi za meh in ureži kakšno partizansko. Tone Kregar, direktor Muzeja novejše zgodovine Celje V Kostrivnici mini I v ■ v v krozisce ROGAŠKA SLATINA - Zgornja Kostrivnica je bogatejša za majhno krožno križišče, od koder poti vodijo proti Podplatu, obvoznici in kraju Brezje. Iz občine so sporočili, da so križišče v krožišče preuredili, saj nova prometna ureditev omogoča večjo varnost in preglednost. A tudi zato, ker tam vodi šolska pot. Zdaj je predvidena zmanjšana hitrost vozil, središče Zgornje Ko-strivnice je po prepričanju občinske uprave lepše urejeno. Občina je za naložbo in projektno dokumentacijo plačala 50 tisoč evrov. V minulih dneh je izvajalec del začel obnavljali še malo manj kot dvokilometrski odsek ceste Brezje-Zgornji Gabernik. Na odseku bosta zgrajena še kolesarska pasova. Naložba je vredna 1,1 milijona evrov, polovica denarja bo iz Evropskega sklada za regionalni razvoj. Del obnove bo izveden letos, del prihodnje leto. TS K zdravniku le dopoldne VOJNIK - V Zdravstveni postaji Vojnik bodo do 31. avgusta delali samo v dopoldanskem času, saj je 1. junija začel veljati poletni delovni čas. Vstop v vojniško zdravstveno postajo je do preklica še vedno mogoč le za naročene bolnike. Ob tem uporabnike prosijo, naj preglede in administrativne zadeve (naročanje receptov, napotnic, medicinskotehničnih pripomočkov ...) uredijo v dopoldanskem času pri svojem izbranem osebnem zdravniku ali pri zdravniku, ki ga nadomešča. »Za obravnavo, ki ne more počakati na naslednji dan, lahko bolnik izjemoma v popoldanskem času poišče pomoč v Zdravstvenem domu Celje, za pregled se mora obvezno predhodno naročiti (številka je 03 543 40 00). V primeru nujnih stanj je treba obiskati urgentni center Splošne bolnišnice Celje oziroma poklicati na telefonsko številko 112,« sporočajo iz celjskega zdravstvenega doma. BA POLET V projektu POLET se razvija inovativen celovit poslovni model za aktivno in zdravo staranje zaposlenih, ki bo delodajalcem iz kohezijske regije Vzhodna Slovenija pomagal pri načrtovanju, izvajanju in evalvaciji ukrepov za ravnanje s starejšimi zaposlenimi in za zmanjševanje odsotnosti z dela. Več na: www.projekt-polet.si PROJEKT POLET SOFINANCIRATA REPUBLIKA SLOVENIJA IN EVROPSKA UNIJA IZ EVROPSKEGA SOCIALNEGA SKLADA. EVROPSKA UNIJA EVROPSKI SOCIALNI SKLAD NALOŽBA V VAŠO PRIHODNOST REPUBLIKA SLOVENIJA MINISTRSTVO ZA DELO, DRUŽINO IN SOCIALNE ZADEVE 8 IZ NAŠIH KRAJEV ZGORNJA SAVINJSKA DOLINA - Država bo pristavila približno milijon evrov Korak bliže začetku gradnje prizidka izvajalec začel delati že letos jeseni. »Ministrstvu smo dolžni posredovati izbranega izvajalca do konca septembra 2022. Če ne bomo imeli do takrat izbranega izvajalca, ne bomo upravičeni do sredstev,« je še pojasnil Pečovnik in dodal, da če bodo prizidek začeli graditi letos jeseni, bi lahko bil zgrajen do konca naslednjega leta. Spomladi 2024 bi se lotili opremljanja stavbe. Predviden začetek obratovanja dejavnosti bi bil septembra 2024. Reševanje prostorske stiske v zdravstvenem domu v Nazarjah ima dolgo brado. Zgornjesavinjčani so si skoraj petnajst let prizadevali za prizidek, v katerem bi v skladu z vsemi standardi in normativi uredili ter opremili tudi prostore za nujno medicinsko pomoč. Kot kaže, jim je to končno uspelo. Občina Nazarje je pred dnevi prejela sklep, da bo država namenila 949 tisoč evrov za sofinanciranje gradnje prizidka in opreme v njem, s čimer bo pot do novih prostorov lažja. SPELA OZIR »Zdravstveni dom v Nazarjah je prostorsko neustrezen, družinskih zdravnikov nimamo dovolj, nujna medicinska pomoč pa je slabo dostopna. Odvisni smo tudi od Zdravstvenega doma Velenje. Z gradnjo prizidka bomo sicer pridobili sodobne in po normativih ustrezne prostore, druge težave pa še ne bodo rešene,« je pojasnila županja Občine Rečica ob Savinji Ana Rebernik. Končna podoba novo-stare zgradbe bo imela obliko črke t. Prizidek se bo z obstoječim zdravstvenim domom stikal na sredini stavbe. Vanj bodo preselili družinsko medicino, referenčne ambulante, pedia- trijo, zobozdravstvo, laboratorij, fizioterapijo, medicino dela, logopeda, ginekologa, psihiatra in psihologa, patro-nažo in zdravstvenovzgojni center. In kaj bo ostalo v starem delu? »O obstoječi stavbi še nimamo izdelane vizije, a vsekakor si želeli, da bi bil prostor namenjen zdravstvenim potrebam,« je odgovoril župan Občine Nazarje Matej Pečovnik. Breme naložbe si bodo razdelile Glede na projektantske ocene bo gradnja prizidka z vključeno zunanjo ureditvijo stala 4,3 milijona evrov. Od tega bo država namenila pri- bližno milijon evrov. »Glede na vsebino razpisa so to sredstva, ki smo jih pričakovali. V svoji prijavi smo sicer predvideli več sofinancerskega denarja, in sicer malo manj kot 1,3 milijona. Glede na to, da sta se na razpis prijavili še dve občini iz naše doline, smo predvidevali, da bomo prejeli manj sredstev,« je povedal nazarski župan. Drugo si bodo razdelile občine Zgornje Savinjske doline, ki so ustanoviteljice tega javnega zavoda. Na podlagi dogovora o financiranju gradnje prizidka bo 60 odstotkov preostanka zneska naložbe krila Občina Nazarje, na območju katere stoji dom. Preostalih 40 odstotkov si bodo občine razdelile glede na ustanoviteljski delež in število prebivalcev. Morda že letos jeseni Razpis za izvajalca bo objavljen naslednji teden. Koliko bo ponudnikov in kdo bo najugodnejši, bodo vedeli sredi julija. Če bo vse v skladu z načrti, bi lahko izbran »Ministrstvu smo dolžni posredovati izbranega izvajalca do konca septembra 2022. Če ne bomo imeli do takrat izbranega izvajalca, ne bomo upravičeni do sredstev,« pravi Matej Pečovnik. Po novem bo zgradba zdravstvenega doma v Nazarjah, ki zagotavlja zdravstveno oskrbo za celotno Zgornjo Savinjsko dolino, v obliki črke t. (Foto: SHERPA) »Z gradnjo prizidka bomo sicer pridobili sodobne in po normativih ustrezne prostore, druge težave pa še ne bodo rešene,« pravi Ana Rebernik. V prazničnem letu okrepili članstvo SPODNJA SAVINJSKA DOLINA - Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline letos obeležuje trideset let. Ob tej priložnosti bo pripravilo različne dejavnosti. Prva v nizu je bila konec tedna tematska veselica, ki so jo mladi po-deželani poimenovali kar Savinjska traktor veselica. A ni zajemala zgolj zabave. Pred večernim delom so se mladi podeželani pomerili v spretnostni vožnji s traktorji na poligonu v Ločici ob Savinji. »Po omejevanju stikov zaradi epidemije ponovno obujamo druženje. Odločili smo se, da bomo priredili Savinjsko traktor veselico. Večina članov namreč prihaja s kmetij in smo zaradi tega povezani s kmetijstvom, zato se nam je zdela to dobra ideja,« je povedal predsednik društva Blaž Jelen in dodal, da so s spretnostno vožnjo želeli opozoriti, kako pomembno je varno delo. Savinjsko društvo podeželske mladine in krovna zveza na tem področju sodelujeta z AMZS in Zavarovalnico Triglav, s katerima vsako leto v začetku avgusta na poligonu na Vranskem pripravi osrednji dogodek na temo varne uporabe traktorjev in druge kmetijske mehanizacije. Na izobraževanjih in izletih Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline ima trenutno malo več kot dvesto članov, od tega je dejavnih približno sto. Stari so od 15 do 40 let. Družijo se na izobraževanjih in izletih. Letos so pod streho spravili občinski kviz Mladi in kmetijstvo in se udeležili regijske ravni tekmovanja, organizirali so občni zbor in pohod z mlečno kraljico na Hom. Ker je veliko članov hmeljarjev, imajo v mislih tudi Pivojado, s katero bi na ploščadi pri fon-tani piva poudarili pomen slovenskega hmeljarstva. Jeseni bo sledil osrednji dogodek, na katerem se bodo sprehodili skozi zgodovino društva. Blaža Jelena veseli povečano zanimanje mladih podeželanov. Samo letos so pridobili dvajset novih članov. ŠO Društvo podeželske mladine Spodnje Savinjske doline je v soboto na poligonu v Ločici pripravilo tekmovanje v spretnostni vožnji. Šlo je za uvod v večerno traktorsko veselico. (Foto: Andraž Purg - GrupA) Delavno in zabavno CELJE - Delavci komunalnega gospodarstva so se v petek in soboto družili v Celju na 36. srečanju Ko-munaliada 2022. Program je zajemal tako strokovne razprave kot delovna in športna tekmovanja ter druženje. Pri organizaciji dogodka so združila moči celjska javna podjetja (Simbio, Vo-ka, Energetika, Zelenice in ZPO). Dogodka se je udeležilo več kot kot 2700 zaposlenih iz 72 slovenskih komunalnih podjetij. Kot je dejal direktor družbe Simbio mag. Mar- ko Zidanšek, verjetno ni naključje, da je bilo druženje že osmič prav v Celju, kjer je po njegovih besedah močna tradicija komunalnega delovanja. »Mesto se lahko pohvali s številnimi dosežki na področju varovanja okolja in s prizadevanji za dvig kakovosti bivanja vseh občanov. Še ena potrditev te tradicije bo tudi komunalni sejem, ki bo prvič v zgodovini Slovenije ravno v Celju prihodnje leto maja.« Na petkovi slavnostni podelitvi nagrad in priznanj Zbornice komunal- nega gospodarstva za leto 2021 je družba Simbio prejela nagrado za uspešno poslovanje in 70 let delovanja na področju zbiranja odpadkov. Simbio opravlja gospodarsko javno službo zbiranja in odvoza komunalnih odpadkov v 12 občinah širše celjske regije ter predeluje te odpadke v prvem slovenskem Regijskem centru za ravnanje z odpadki Celje. Preostanek obdelanih odpadkov odlaga za 24 občin Savinjske regije. TC, foto: HK Na prizorišču dogajanja, sejmišču Golovec, je bila na ogled razstava komunalne opreme, zaposleni so se pomerili v različnih delovnih in športnih tekmovanjih, ki so bila organizirana tudi na drugih prizoriščih po Celju. Zbornica komunalnega gospodarstva je podelila priznanja in nagrade, med katerimi si je nagrado za uspešno poslovanje in 70 let organiziranega pobiranja odpadkov prislužila družba Simbio. Na fotografiji je direktor Simbia Marko Zidanšek. Äm IZ NAŠIH KRAJ EV 9 LAŠKO - Marija Gradec z novo kapelico in s številnimi posodobitvami V zahvalo za varno gradnjo Območje Marija Gradca pri Laškem je v zadnjem času precej spremenilo svojo podobo. Poleg nadgradnje železniškega odseka Celje-Zidani Most so zgradili tudi nov most čez Lahomnico in podvoz, ki omogoča vožnjo tudi avtobusom, ter nov most čez reko Savinjo, ki pomeni trajno prometno rešitev za razbremenitev mestnega jedra Laškega. V Marija Gradcu so uredili tudi hodnik za pešce, javno razsvetljavo in odsek javne ceste med mostom čez Lahomnico do teniških igrišč. Zaradi gradnje so morali odstraniti kapelico sv. Petra ob vznožju marijagraške cerkve. Ob uspešnem koncu del so v ta namen zgradili novo kapelico in jo minuli teden predali namenu. BOJANA AVGUŠTINCIC Naselje Marija Gradec je nujno potrebovalo ustrezne rešitve. Stari podvoz je bil ob vsakem obilnejšem deževju poplavljen in zato neprevozen, poleg tega je bil prenizek in preozek za avtobuse in tovornjake. Zato ni bilo ustrezne cestne povezave Laškega z vzhodnim delom občine ter s Kozjanskim. Občina Laško si je zato vrsto let prizadevala za ureditev infrastrukture na tem območju. V zadnjih letih je bil tako Marija Gradec veliko gradbišče. Ob obnovi cestišča proti Radobljam so morali izvajalci odstraniti kapelico sv. Petra, saj je stala preblizu cestišča, je pojasnil župan Občine Laško Franc Zdol-šek. Ker se med obsežnimi in zahtevnimi deli v Marija Sredstva za nadomestno kapelico svetega Petra so bila donacija podjetij Občini Laško ob uspešno končanem projektu posodabljanja železniške proge Celje-Zidani Most. Gradcu, zlasti pri prenovi železniške proge Celje-Zidani Most, na srečo ni zgodila nobena delovna nesreča, so izvajalci dali pobudo za postavitev nadomestne kapeli- ce. Podjetja Kolektor Koling, SŽ ŽGP, CGP in AGM Nemec so za kapelico prispevala približno 22 tisoč evrov, Občina Laško je plačala strošek DDV. Nadomestna kapelica je po- stavljena na občinskem zemljišču v neposredni bližini stare kapelice. Štiri kapele in cerkev z znamenitimi freskami Značilno veduto Marija Gradca poleg znamenitega ovinka reke Savinje predstavlja Marijina cerkvica na skalnem griču, kjer se v Savinjo izliva potok Lahomščica. Ob vznožju griča, na katerem stoji cerkev, so bile v 18. stoletju zgrajene štiri kapele. Najvišja, na jugozahodni strani, je bila nekoč posvečena zadnji večerji (zdaj Srcu Jezusovemu), najnižja, ob cesti, je Marijina kapela. Severna in jugovzhodna kapela sta posvečeni Kristusovemu trpljenju in sv. Petru. Občina Laško je pred leti vse štiri kapele odkupila ter tri tudi obnovila. Kapelico svetega Petra, ki je bila prav tako že dotrajana in potrebna obnove, so zaradi prenove cestišča odstranili in postavili novo. Cerkev, po kateri je kraj tudi dobil ime, so začeli graditi leta 1505, močno prepoznavna je postala leta 1927, ko so pod plastmi beleža odkrili freske iz leta 1526, obdobja, ko se je poleg gotskega pri nas začel uveljavljati renesančni slog. Leta 1964 so v cerkvi začeli večletna restavratorska dela pod vodstvom restavratorja iz Celja Viktorja Povšeta. Prof. dr. France Stele je odkritje teh fresk označil kot dogodek prve vrste za domačo umetnostno zgodovino, cerkev kot celoto pa zaradi njih kot biser v slovenskem prostoru. Marijagraške freske namreč veljajo za redek spomenik likovne umetnosti tedanjega časa pri nas. Foto: Andraž Purg - GrupA Želijo urgentni center ŠMARJE PRI JELŠAH - Občina že ima pripravljen idejni projekt za satelitski urgentni center, za katerega je pridobila zemljišče v Mestinju. Omenjeni center bo omogočal nujno medicinsko pomoč za vseh šest občin Obsotelja in Kozjanskega. Župan Matija Čakš je konec maja dejal, da projektant idejni projekt usklajuje z zaposlenimi v ZD Šmarje pri Jelšah, saj je cilj zgraditi stavbo po meri zdravstvenih delavcev. Občina se bo z idejnim projektom na ministrstvu za zdravje potegovala za denar za gradnjo. Ker minula vlada projekta gradnje enajstih načrtovanih satelitskih urgentnih centrov ni dokončala, je šmarska občina zavzela še dejavnejšo vlogo, da bi naložbo, vredno od dva do tri milijone evrov, vendarle uresničila. »Če pri pridobivanju državnega denarja ne bomo uspešni, bo vseh šest občin Obsotelja in Kozjanskega skupaj zgradilo omenjeni center,« je dejal Čakš. Edini satelitski urgentni center v državi sicer delno že deluje pod okriljem Zdravstvenega doma Kočevje. Lokalna skupnost je tam v preteklosti sama uredila ustrezne prostore, zdravstveno ministrstvo je zagotovilo okrepitev ekipe nujne medicinske pomoči. TS Liša jašek uredili v muzej LAŠKO - V bližini Laškega je bila nekoč vasica Govce. V 60. letih prejšnjega stoletja se je zaradi rudarjenja ugreznila in izginila, ostalo je nahajališče bogate fosilne miocenske morske favne iz nekdanjega Panonskega morja. Na Govcah je danes kot ostanek rudarjenja ohranjen tudi tako imenovani Liša jašek, v katerem so člani Rudarskega društva svete Barbare Sedraž uredili rudarski muzej. Namenu ga bodo uradno predali jutri, v petek, ob 16. uri. Liša jašek je bil izvozni jašek za jalovino. V njem je ostala strojnica, v kateri so bili stroji, ki so vozičke iz rudnika dvigovali na površje. Rudarji iz Sedraža so prostor v zadnjih letih preurejali v rudarski muzej, kjer je danes na ogled prikaz rudarjenja. Muzej je tudi del rudarske poti, imenovane Pot Srečno, ki je speljana skozi štiri občine z rudarsko dediščino - občino Laško ter tri zasavske občine (Hrastnik, Trbovlje in Zagorje ob Savi). Pot je dolga več kot 40 kilometrov ter predstavlja pomemben del turistične ponudbe in pomemben korak k vključevanju industrijske dediščine v turizem. Je tudi dober primer povezovanja naravne in kulturne dediščine s turizmom. BA Vesele nogice spet tečejo LAŠKO - V društvu Vesele nogice letos organizirajo že 9. dobrodelni tek Vesele nogice tečejo. Dogodek bo v nedeljo, 19. junija, ob 9. uri na parkirišču ob Kulturnem centru Laško. Udeleženci bodo tekli na dveh progah, krajša bo dolga 800 metrov in daljša 3.500 metrov. Za obiskovalce pripravljajo še otroško predstavo, delavnice za otroke, druženje z malimi živalmi ... Z zbranimi sredstvi želijo pomagati čim večjemu številu otrok, ki potrebujejo pomoč. Sredstva, ki jih bodo zbrali s pomočjo prijavnin na tek, bodo namenili za pomoč družinam otrok s posebnimi potrebami, ki jim bodo financirali terapije in pripomočke za boljši razvoj in jim pomagali v socialnih stiskah. Udeležba in podpora na teku bosta tem otrokom in njihovim družinam dali spodbudo in voljo za nove izzive, pravi predsednica društva Vesele nogice Spomenka Valušnik. »Za nas lahko tekači tečejo tudi v svojem kraju in z majico Veselih nogic, ki jo bodo prejeli ob vplačani prijavnini,« pravi Valušnikova. Dogodek lahko podprete z donacijo sredstev na transakcijski račun SI56 0400 1004 6527 688 ali s poslanim SMS-sporočilom s ključno besedo NOGICE ali NOGICE5 prispevate 1 evro oziroma 5 evrov z namenom pomoči otrokom s posebnimi potrebami do lepše prihodnosti. BA Kdo se izživlja nad javnim straniščem? LAŠKO - Vsako mesto in vsaka turistična destina-cija bi morali biti opremljeni z zadostnim številom javno dostopnih stranišč. Tega se zavedajo tudi v Občini Laško, kjer so javno dostopno stranišče uredili na avtobusni postaji v Laškem. A žal je uporaba tega stranišča vse prej kot uporabniku in čistilnemu servisu prijazna. V Občini Laško, kjer so s Komunalo Laško uredili dostopnost, opremo in higienski material za javni WC, so zgroženi nad dejanji nekaterih posameznikov, ki so svojo potrebo opravili kar ob straniščni školjki. Ostro obsojajo vse, ki svoje biološke potrebe na javnih straniščih opravljajo le zato, da uničujejo in onesnažujejo tujo lastnino, ob tem pa ne pomislijo na tiste, ki imajo kronične črevesne vnetne bolezni in za katere so javna stranišča velikokrat zasilni izhod. »Prizadevamo si, da so javna stranišča dostopna vsem občanom in turistom, a žal se zaradi tovrstnih dejanj posameznikov soočamo z odpovedmi čistilnih servisov, kar posledično pomeni začasno zaprtje javnih stranišč,« pravijo v Občini Laško in pozivajo k lepšemu ravnanju z javnimi stranišči. BA 10 IZ NAŠIH KRAJEV V Rogaški Slatini prvi športni filmski festival v Sloveniji S filmskega platna do solz sreče in žalosti Peter Majerle: »Šport je generator čustev, solz sreče in žalosti, ki ljudi spodbujajo k razvoju in razmišljanju. Mladina z njim zapolni prosti čas, dobiva vrline o pošteni igri in krepi samozavest. Vse to je dobra popotnica za življenje.« Da so športni dosežki minljivi, medtem ko je športni film večen, so prepričani organizatorji prvega mednarodnega filmskega festivala športnega dokumentarnega in igranega filma v Sloveniji. Med 16. in 19. junijem ga bo gostila Rogaška Slatina. Obiskovalci si bodo lahko brezplačno ogledali 24 tekmovalnih filmov. Spremljevalni program bo med drugim vključeval tekmovanji za osnovnošolce, predstavitev športnih klubov, a tudi razstavo pokalov in trofej, ki so jih za najboljše športnike doslej izdelali v Steklarni Rogaška. TINA STRMCNIK Mednarodni športni filmski festival je doslej gostoval v 20 državah na petih celinah. Med mesti, ki že gostijo takšen festival, so med drugim Peking, Rio de Janeiro, New York, Barcelona, Milano, Nica in Beograd. Licenco za gostovanje festivala v Sloveniji je lani pridobila Zveza ŠKL oziroma Vojko Korošec. Za prizorišče štiridnevnega dogodka je zaradi srčnosti in velike pripravljenosti sodelovanja na vseh ravneh po besedah direktorja festivala Petra Majerleta izbrala Rogaško Slatino. Za go-stiteljstvo dogodka so se sicer zanimala tudi večja mesta, kot so Ljubljana, Maribor in Novo mesto. Kakšni filmi prihajajo? V tekmovalnem programu bo med drugim predstavljen film Olga, ki govori o 15-letni ukrajinski telovadki, ki je bila izgnana v Švico. V delu z naslovom The Pygmalion effect oz. Pigmalionov efekt bo predstavljen psihološki pojav, ki ga je uporabil Ante Kostelić, oče in trener Janice in Ivice Koste-lića, olimpijskih in svetovnih prvakov v smučanju. V dvo- rani slatinskega kulturnega centra bodo gledalci lahko spremljali še film z naslovom Fahim, princ šaha. Govori o osemletnem šahovskem čudežu, vlogo njegovega mentorja je odigral francoski igralec Gerard Depardieu. V soboto bo za povabljene predstavljen film Gorana Vojnovića z naslovom 2017, ki govori o evropskih košarkarskih prvakih. Filmskim ekipam za sodelovanje na festivalu ni treba plačati pristojbine. Nekatere pričakujejo nadomestilo za uvrstitev na festival, zato so organizatorji režiserje in ustvarjalce nekaterih filmov povabili, naj obiščejo Rogaško Slatino in nato dober glas ponesejo v svoje države. Med sodelujočimi filmi, ki se bodo za nagrade potegovali v treh uradnih kategorijah, je 20 odstotkov slovenskih filmov. Žirija bo ocenjevala dela v kategoriji igranega filma, dolgometražnega dokumentarnega filma in kratkometra-žnega filma. Mlado občinstvo, osnovnošolci in srednješolci, bo izbralo zmagovalca v ka- tegoriji mladinskih filmov. Zmagovalci v vseh kategorijah se bodo udeležili zaključnega dogodka v Milanu. »Verjamem, da bo med zmagovalci tudi kakšen slovenski film. Tako producentom kot režiserjem in igralcem želimo omogočiti, da se predstavijo na mednarodnem odru,« je pojasnil Majerle. Pester spremljevalni program Oder pod zvezdami bo v petek in soboto na Evropski ploščadi ponudil projekcije nekaterih legendarnih filmskih pripovedi, posvečenih športu. Med drugim bo na ogled film Bit čemo prvaci sveta, ki je znan ljubiteljem košarke. Zvrstili se bodo tudi nekateri promocijski filmi športnih dogodkov v Sloveniji. Sobota bo v Rogaški slatini posvečena olimpizmu. Osnovnošolci se bodo pomerili v urbani igri baseball 5 ter v igri med dvema ognjema. Predstavili se bodo lokalni klubi in lokalna športna društva. Kot uvod v žensko evropsko rokometno prvenstvo bo organizirana okrogla miza z naslovom Ženske v športu in trajnostni razvoj kot del olimpijskega gibanja. Večer se bo zaključil z druženjem s košarkarskimi legendami, slovenskimi igralci lige NBA. Obetajo si dobro prepoznavnost Občina Rogaška Slatina je kot gostiteljica festivala v proračunu zagotovila 30 tisoč evrov, omogočila bo tudi brezplačno uporabo vseh svojih večnamenskih prostorov. Župan mag. Branko Kidrič si od tega sodelovanja obeta pre- cejšnje možnosti za dodatno mednarodno prepoznavnost. Tudi po besedah Majerleta lahko festival Rogaški Slatini pomaga pri razvoju športnega turizma. »Verjamem, da lahko s tem dogodkom mednarodno javnost opozorimo, da lahko to zdraviliško mesto izbere za športne priprave, za počitek ali rekreativni turizem. To bo med drugim omogočilo nadaljnji razvoj lokalne infrastrukture, hotelov, športnih dvoran ter pomagalo ljudem, ki živijo za šport in turizem.« V soboto bo za povabljene predstavljen film Gorana Vojnovića z naslovom 2017, ki govori o evropskih karskih prvakih. (Foto: KZS) košar- Branko Kidrič: »V zgodovino bo za vedno zapisano, da je Luka Dončić prvo reprezentančno tekmo za Slovenijo proti študentom iz Rusije leta 2017 odigral v Rogaški Slatini. Tudi to, da Rogaška Slatina prva gosti mednarodni filmski festival v Sloveniji, se bo vpisalo v športno zgodovino naše občine.« V Celju sta akcijo za nakup gozda in s tem ohranitev ogroženih gozdnih ptic predstavljala Urša Gajšek iz DOPPS in Celjan Dejan Obrez, ki v akciji sodeluje kot varuh divjega petelina. Za gozd in dragocene živalske vrste V Sloveniji so številne vrste ptic že močno zdesetkane. Društvo za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije (DOPPS) ugotavlja, da imamo v državi veliko gozdov, žal pa je ohranjenega manj kot odstotek starega, naravnega gozda, ki ga je mogoče najti le še v redkih gozdnih rezervatih. Ta je ključen za preživetje nekaterih ptic in tudi mnogih drugih dragocenih živalskih vrst, ki jih imenujejo gozdni specialisti. Sredi marca je zato društvo predstavilo akcijo Varuhi gozdnih specialistov. Z njo želi povečevati delež naravnih gozdov v Sloveniji in s tem zavarovati tudi najbolj ogrožene živali in rastline. DOPPS v ta namen zbira prostovoljne prispevke, s katerimi bi lahko kupil gozd, ki bi ga vrnil naravi. »V dobrih dveh mesecih smo zbrali že več kot 26 tisoč evrov, naš končni cilj je zbrati 45 tisoč evrov, kar zadošča za nakup desetih hek- tarjev gozda,« pravi Urša Gajšek, ena od koordinatoric akcije. Pred tednom je z njo seznanjala tudi Celjane, pri čemer ji je pomagal športni komentator Dejan Obrez, ki ga je društvo povabilo k sodelovanju pri promociji akcije, tako kot še nekatere druge znane Slovence. Obrez je povabilo sprejel, saj pravi, da z veseljem pomaga, ko gre za varovanje narave in ptic. Akcijo podpira kot varuh divjega petelina, sodeluje pri raznih promocijskih dejavnostih in tako pomaga pri zbiranju sredstev za nakup gozda, kjer bi lahko gnezdile ogrožene vrste ptic. Za gozdne specialiste Da je akcija pomembna in nujna, kažejo podatki Zavoda za gozdove Slovenije. Od leta 2004 je v gozdovih vsako leto na novo urejenih več kot 400 km gozdnih prometnic za spravilo lesa. S tem v Sloveniji iz- gubljamo stare, naravne, še nedotaknjene gozdove, ki so nastajali stoletja. Zanje je značilna velika količina odmrle lesne mase in nudijo zatočišče številnim dragocenim gozdnim organizmom - gozdnim specialistom. Mednje sodijo številne vrste ptic, katerih populacije so že močno zdesetkane. Z zbranim denarjem bo DOPPS kupil gozd, ki ga bo izbral na območju, ki bo čimbolj prispevalo k ohranjanju gozdnih specialistov v Sloveniji. »Vanj ne bomo posegali, prepustili ga bomo naravnemu razvoju in s tem ohranjali gozdne specialiste, kot so belohrbti detel, koconogi čuk, črna štorklja, divji petelin in mali muhar, ter številne druge gozdne organizme,« so v društvu zapisali ob predstavitvi akcije, ki so jo že podprli številni posamezniki in podjetja. TC Foto: SHERPA Več o akciji najdete na spletni stani www.gozdnispecialisti.si, kjer lahko tudi prispevate poljubni znesek ali pošljete SMS s ključno besedo GOZD5 na 1919 in podarite 5 evrov za ohranjanje ogroženih gozdnih ptic. KULTURA 11 80 let od množičnih deportacij Ko se utrudi smrt V Muzeju novejše zgodovine Celje so pretekli torek odprli gostujočo razstavo, poimenovano Tu se je smrt utrudila do smrti - Slovenske žrtve Auschwitza. Dokumentarna razstava pripoveduje o ljudeh iz Slovenije, ki so jih odpeljali v to taborišče. LUKA ŽERJAV Razstavo je pripravil Center judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor leta 2020 ob 75-letnici osvobo- ditve Auschwitza v sklopu projekta Šoa - spominjamo se 2020, ob obeleževanju osemdesete obletnice naj- Kustosinja MnZC Daja Jan in avtor razstave Boris Hajdinjak na otvoritvi razstave bolj množičnih deportacij Slovenk in Slovencev v nemško koncentracijsko taborišče Auschwitz pa so jo odprli tudi v Muzeju novejše zgodovine Celje. Dokumentarna razstava pripoveduje o 2.300 ljudeh iz Slovenije, ki so jih odpeljali v Auschwitz. Večina od njih je bila Slovencev, med deportiranimi pa so bili tudi Judje, Romi in celo pripadnik Jehovih prič. Za okoli 1.300 izmed njih je bil Auschwitz kraj smrti, kar pomeni, da je v tem kraju eno največjih pokopališč slovenskih žrtev druge svetovne vojne. Najbolj množične deportacije iz zbirnega taborišča v Celju (današnja stavba I. osnovne šole) v Auschwitz so potekale avgusta leta 1942, od-peljanih je bilo 394 žensk in 139 moških. Ukradeni otroci in ustreljeni talci Z deportacijami je neposredno povezana tudi usoda t. i. ukradenih otrok, več kot šesto otrok in mladostnikov iz slovenskih odporniških, narodnozavednih družin so nasilno odvzeli materam Gostujoča razstava bo na panojih v MnZC na ogled do 25. septembra letos ter jih s ciljem ponemčenja odpeljali v razna nemška otroška taborišča in domove. Deportacije v Auschwitz in usode ukradenih otrok so povezane tudi z ustreljenimi talci v celjskem zaporu Stari pisker in mariborskem zaporu, saj so to bili svojci ustreljenih. »V našem muzeju smo gostujoči razstavi dodali svoj del. Predstavljene bodo identifikacijske fotografije taboriščnic in taboriščnikov iz Auschwitza (edino taborišče, kjer so ob prihodu taboriščnike fotografirali). V fototeki muzeja je ohranjenih 769 taboriščnih fotografij, 600 ženskih in 169 moških identifikacijskih portretov. Poleg fotografij bodo v vitrini predstavljeni predmeti internirancev iz različnih taborišč,« je o razstavi dodala kustosinja Muzeja novejše zgodovine Celje Darja Jan. Gostujoča razstava bo v MnZC na ogled do 25. septembra 2022. V letošnjem letu spominjanja bodo v muzeju avgusta in septembra gostili še dodatno medinstitucionalno razstavo z naslovom Zgodbe za fotografijami/iz fotografij slovenskih taboriščnikov, poslanih leta 1942 v Auschwitz. Foto: Egon Horvat Dejavno kulturno poletje Gimnazije Celje - Center Gimnazija Celje - Center in Društvo GCC bosta dogajanje v knežjem mestu letos poleti popestrila s štirimi dogodki v celjski umetniški četrti ter s tem v poletnih mesecih ustvarjalno dopolnila celjski poletni kulturni utrip. Tokrat se bo dogajanje iz šole selilo v umetniško četrt, in sicer v Galerijo AQ GCC, ki so jo v šoli v upravljanje prejeli marca. Galerijski prostori za GCC, ki že 18 let izvaja program umetniške gimnazije likovne smeri, pomenijo izjemno pridobitev v smislu novega, odprtega ustvarjalnega prostora, ki ga v celoti upravljajo dijakinje in dijaki. V prihodnjih tednih in mesecih bodo pripravili štiri dogodke. Najprej bo sobotna poletna muzejska noč s svetlobnim performansom. Predstavitev literarne revije Podstrešje s fotografsko razstavo nekdanje dijakinje Lane Soklič bodo pripravili 23. junija. Nato sledita dve razstavi Gaje Pekošak, Emili Jenko in Mance Matelič, maturantk likovne gimnazije na GCC. Prvi dogodek, s katerim se na GCC vključujejo tudi v pestro dogajanje tradicionalne poletne muzejske noči, bo zaprtje aktualne razstave v Galeriji AQ GCC Sobivanje v soboto ob 21. uri. Ob zaprtju razstave bodo dijaki na poletno muzejsko noč uprizorili svetlobni performans v javnem prostoru z začetkom v atriju umetniške četrti in koncem v kleti krčme Tam-koučiri. V četrtek, 23. junija, bodo ob 20. uri v Galeriji AQ predstavili šesto številko literarne revije Podstrešje, v katero so tudi tokrat dijakinje in dijaki na svojstven način ujeli utrip letošnjega šolskega leta s poezijo in prozo. V gostujočem delu revije se predstavljajo dijakinje Gimnazije Vič, zbrane v literarnem klubu L'Etažer. Podstrešje je tudi letos opremljeno z ilustracijami dijakov likovne gimnazije. Razstavo skic maturantke Gaje Pekošak bodo odprli 14. julija ob 19. uri, v četrtek, 18. avgusta, pa se bosta z likovnimi deli predstavili še dve maturantki - Manca Matelič in Emili Jenko. Razstavljena dela bodo zanimiv vpogled v srednješolska leta treh mladih umetnic. Tudi na GCC bodo letošnje počitnice delovne. Poleg rednih vzdrževalnih del na 110 let starem šolskem poslopju bodo na podstrešju nad nekdanjimi hišniškimi stanovanji uredili poseben odprt učno-projek-tni prostor. Pri izvedbi sodelujejo tudi z območno enoto zavoda za varstvo kulturne dediščine, saj želijo pri obnovi ohraniti celotno konstrukcijo ostrešja. LŽ Za singensko je pretekli teden sledila še celjska premiera plesno-glasbene pravljice Lunina čarobna flavtica. (Foto: Matic Holobar) Lunina čarobna flavtica povezala Celje in Singen Konec meseca bodo dijaki GCC predstavili šesto številko literarne revije Podstrešje. (Foto: arhiv GCC) S slovesnostjo, katere osrednji del je predstavljala koprodukcija Plesnega foruma Celje in dveh singenskih glasbenih šol, so pred dvema tednoma v Nemčiji obeležili 30 let partnerstva in prijateljstva med Celjem in Sin-gnom. Nemška delegacija je vrnila obisk. Preteklo sredo so plesno-glasbeno pravljico Lunina čarobna flavtica premierno uprizorili tudi v Celjskem domu. Plesale so plesalke Plesnega foruma Celje, igrale pa glasbene zasedbe Glasbene šole Westlicher Hegau in Glasbene šole Singen. Od leta 1989, ko je bila prvič podpisana partnerska pogodba med Celjem in Singnom, je prijateljstvo povezalo mnogo prebivalcev obeh mest, ki sodelujejo predvsem na področju kulture, šolstva, Rdečega križa in gasilstva. »Še posebej pomembno je, da so se trdne prijateljske vezi stkale tudi med mladimi. Mednarodnih izmenjav se je doslej udeležilo že približno 800 dijakov iz Celja in Singna, ki bodo zagotovo nadaljevali tradicijo in bodo dobro sodelovanje na različnih področjih še nadgradili,« so zapisali v Mestni občini Celje. Mladi so bili tudi del kopro-dukcije Plesnega foruma Celje in singenskih glasbenih šol. »Gre za četrti skupni projekt z glasbeniki iz Singna, ki bi ga morali izvesti že predlani, a zaradi epidemije to ni bilo mogoče. Zgodba govori o človeških vrednotah. Deklica Luna potuje po svetu in spoznava različne živali v stiski. Ko zaigra na čarobno flavtico, se njihove težave rešijo. Ko se v težavah znajde sama, saj jo napade zlobni zmaj, jo vsi prijatelji, ki jim je pomagala, rešijo iz zagate. Gre za resnično lepo sporočilo,« je o sodelovanju in zgodbi plesne predstave povedala Goga Stefanovič Erjavec iz Plesnega foruma Celje. Glasbo in besedilo je napisal slovenski skladatelj Blaž Pucihar. V plesni predstavi nastopa 20 plesalk Plesnega foruma Celje in 42 glasbenikov ansambla Flutissimo pod vodstvom flavtistke in dirigentke Reinhilde Klinghoff ter ansambla Gitaris-simo pod vodstvom kitarista Wernerja Klinghoffa. LŽ 12 NAŠA TEMA Stiske staršev, ki nimajo varstva za otroke Kje bo vaš otrok med počitnicami? Ponudba dejavnosti, ki se jih lahko udeležijo otroci med počitnicami, je vsako leto pestrejša. Večina staršev se zanje odloči predvsem zato, ker to običajno predstavlja možnost hkratnega varstva. Dopusti so običajno omejeni na približno dva tedna ali še manj, za vse druge tedne počitnic je torej treba najti rešitev zlasti za mlajše šolarje, ki ne morejo biti cele dopol-dneve sami doma. Kaj torej izbrati, če ni sorodnikov in prijateljev, ki bi priskočili na pomoč? Kje naj otrok preživi poletne dni, da bo na varnem, da ne bo lačen in da bo ob tem počel še kaj zanimivega? Da so potrebe velike, kaže podatek, da so prosta mesta za 14-dnevno brezplačno varstvo v okviru Ljudske univerze Celje starši zapolnili v enem dnevu. TATJANA CVIRN »Učilnice spremenimo v igralnice, otroci se družijo in stkejo nove prijateljske vezi.« Foto: Andraž Purg - GrupA Zadovoljni otroci in hvaležni starši Minule dni se je iztekel rok za zbiranje prijav za poletno varstvo, ki ga bo že osmo leto pripravila I. OŠ Celje, a to ne pomeni, da so zamudniki prepozni. Pogosto se je namreč dogajalo, da so starši šele naknadno prijavili otroka, ker so se jim razmere spremenile, ali so prosili za podaljšanje varstva. Ovir za sprejem ni, pravita učiteljici Janja Ribič in Lea Kotnik, ki sta v varstvu že nekaj let v vlogi tedenskih pedagoških vodij. Varstvo je namenjeno učencem od prvega do petega razreda, ki obiskujejo šole v mestni občini Celje, in tem ga občina tudi sofinancira. Vanj se lahko vključijo tudi otroci iz drugih občin, le da je zanje cena nekoliko višja. Vsako leto je možnost varstva izkoristilo od 150 do 190 otrok in tudi letos je zanimanje zanj veliko. Kot pravi Kotnikova, so otroci ostajali v varstvu večinoma od dva do štiri tedne. Nekateri so bili tam samo nekatere dni v tednu. Veliko iger in gibanja Je tako organiziran prosti čas med počitnicami res prava rešitev za otroke ali bi jim morali pustiti tudi malo več svobode? Janja Ribič meni, da se morda res zdi, kot da otroci še vedno hodijo vsako jutro v šolo in da nimajo pravega prostega časa, a v varstvu se trudijo, da bi jim ponudili toliko različnih dejavnosti, da bi vsak našel kaj zase in bi rad prihajal. »Učilnice spremenimo v igralnice, otroci se družijo in stkejo nove prijateljske vezi, kar je dobra plat te dejavnosti. Ob tem jim omogočimo, da so pogosto v telovadnici, kjer imamo tudi plezalno steno, da so lahko športno dejavni na igrišču in zunanjih površinah. Športnih pripomočkov je dovolj, zato lahko vsak izbere, kar želi. V vročih dneh smo jim že pripravili tudi igre z vodnimi baloni,« našteva Lea Kotnik in dodaja, da se vsako leto dodaja, da sta glavni nagradi ob koncu zadovoljstvo otrok ter hvaležnost staršev. Kdaj so lahko sami doma? Sogovornici se spominjata drugačnih počitnic, ko tovr- povežejo še z zunanjimi izvajalci in obiščejo ustanove, kot so gledališče, regijski center za obveščanje, knjižnica, Teh-nopark, Hermanov brlog. Ob sredah imajo otroci pohode na bližnje hribe. »Ce je kdo slabe volje in ga dejavnosti ne zanimajo, ga hitro spravimo v dobro voljo,« pravi Ribičeva. Res pa je, da so v varstvu večinoma najmlajši šolarji do tretjega razreda, kjer navezanost na telefone še ni tolikšna, zato radi sodelujejo pri dejavnostih. »Pomembno je, da so učitelji, ki vodijo dejavnosti, pozitivno naravnani, da imajo radi delo z otroki in jih znajo navdušiti za stvari, ki jih ti morda prej niso poznali ali marali,« meni Kotnikova in stnega varstva ni bilo in je na podeželju pogosto kar cela vas pazila na otroke. »Ko sem v okviru javnih del pred leti prvič delala v varstvu, me je presenetilo, da je bilo vanj vključenih toliko otrok. Danes veliko staršev res nima druge možnosti. Zdaj sem tudi sama stopila v čevlje teh staršev, saj moj otrok, ki od konca junija ne bo več obi- Z lanskega počitniškega varstva otrok v I. OŠ Celje: obisk pri poklicnih gasilcih in eden od pohodov v hribe (Foto: arhiv I. OŠ Celje) skoval vrtca, saj bo šel jeseni v šolo, potrebuje varstvo, in soočila sem se z vprašanjem, kam ga dati,« pravi Kotnikova. In kdaj je po njunem mnenju čas, da lahko otrok nekaj ur ostane sam doma? »Tako kot je podaljšano bivanje v šoli namenjeno otrokom do petega razreda, velja tudi za poletno varstvo in ta starostna meja se mi zdi primerna. Tudi sicer je v varstvu zelo malo otrok iz četrtega in petega razreda,« pravi Janja Ribič. Lea Kotnik dodaja, da se tudi med šolskim letom vidi, da postanejo otroci v četrtem in petem razredu bolj »odrasli«, ko pridejo iz šole v naravi, kjer že morajo pokazati neko mero samostojnosti. Prijetno s koristnim Ali niso otroci že med letom dovolj obremenjeni in bi poleti potrebovali odklop od vseh dejavnosti in organiziranega varstva, smo vprašali Loreno Jenšterle, svetovalno delavko v OŠ Lava in vodjo aktiva šolskih svetovalnih delavk v MOC. »Pri najmlajših brez varstva zagotovo ne gre. Velikokrat imamo res občutek, da so otroci že med šolskim letom precej obremenjeni in da bi jim dejavnosti med počitnicami lahko povzročale dodatno obremenitev. A če otroci obiskujejo dejavnosti, ki jih zanimajo in za katere med letom nimajo časa, je to zagotovo koristno zanje. Res pa je, da si starši vsega ne morejo privoščiti. V šoli dobimo veliko ponudb, staršem jih posredujemo, oni pa se odločajo, kaj bodo naredili poleti. Ponudbe so tudi brezplačne, na primer za letovanje otrok na morju, in so vsekakor dobrodošle. Za otroke so take počitnice priložnost, da spoznavajo različne zanimive dejavnosti in vrstnike. Glede tega, kdaj so dovolj stari, da so lahko tudi sami doma, ni pravila, ampak gre za presojo vsake družine.« NAŠA TEMA 13 Še je možnost za brezplačno letovanje Letovanja otrok v Celjskem domu v Baški so že tradicionalna. Družba Celeia iz Celja organizira vsako leto socialne in zdravstvene kolonije. Prve so namenjene osnovnošolcem iz socialno šibkejših družin, druge otrokom in mladostnikom od 5. do 19. leta, ki so pogosto bolni in imajo za to zdravniško potrdilo. Desetdnevna letovanja se bodo zvrstila od konca junija do sredine avgusta. Kot pravi Tone Ojsteršek, pedagoški vodja letovanj, je razpis sicer končan, a so prijave še mogoče, saj je na primer za izmeno v začetku avgusta malo prijav. Čudi ga, da se starši ne odločajo bolj množično za možnost poletnega bivanja otrok na morju. »To letovanje je boljše kot počitnice s starši,« je prepričan, saj so dnevi v Baški pisani na kožo otrokom. Ne le da uživajo v morju, tudi sicer se veliko dogaja, vsak večer so prireditve ... Pri obveščanju o možnosti letovanja družbi pomagajo šolski svetovalni delavci, ki poznajo otroke, ki bi bili primerni za tovrstno letovanje. »Po prija- Dogodivščine v Baški si otroci zapomnijo za vse življenje. (Foto: arhiv Celeie) vah, ki jih dobimo, ugotavljamo, da se žal prijavljajo tisti, ki socialno niso najbolj ogroženi. Tistih, ki so najbolj ogroženi in bi letovanje najbolj potrebovali, ni toliko,« pravi Ojsteršek. V Baški letos 350 otrok Po dosedanjih prijavah bo v Baški počitnice letos pre- »Za otroka je včasih boljše tisto, česar si ne želi. Mnogi bi najraje imeli mir v svoji sobi ob računalniku in telefonu, a vemo, da to ni v redu. Pri nas ni telefonov in drugih pripomočkov. Teh niti ne pogrešajo, saj je veliko drugih dejavnosti.« življalo 350 otrok, od tega jih bo 80 šlo tja na osnovi zdravstvene napotnice, kar sofinancirajo ZZZS in občine Celje, Laško, Radeče, Štore, Vojnik in Dobrna. Socialno letovanje otrok iz celjske občine lahko v celoti sofinancira MOC in je tako za starše brezplačno ali pa je delež občine 33-odstoten (v tem primeru straši plačajo 308 evrov). To je odvisno od tega, kakšna je višina otroškega dodatka. Glede na število prijav se lahko delež sofinanciranja še poveča. Obe kategoriji otrok se v izmenah prepletata, saj je v Baški vedno prisotna tudi medicinska sestra, kuhinja pa je prilagojena zdravstvenim omejitvam otrok. »Kolonija ne bi smela dobiti nobene oznake, saj je to letovanje vseh, prijavljajo se namreč tudi številni otroci, ki ne sodijo v nobeno od obeh kategorij, zato so starši v celoti samoplačniki. To pomeni, da jim je program res pisan na kožo. Mnogi se vračajo vsako leto,« pravi Tone Ojsteršek. Dejavnosti tudi brez plačila »Tisti, ki zmorejo, vključijo otroke v različne dejavnosti glede na to, kaj jih zanima. Tisti, ki ne zmorejo, izbirajo programe, ki nič ne stanejo,« ugotavlja Bojana Špegel, sekretarka pri Medobčinski zvezi prijateljev mladine Velenje (MZPM). Tistih, ki ne zmorejo, je žal vedno več, saj je družin, ki jim MZPM pomaga, po koroni dvakrat več, kot jih je bilo prej. Kot humanitarna organizacija zato omogoča tudi številne brezplačne oblike preživljanja prostega časa otrok v času počitnic. »Ko prepoznamo potrebe, ki ga MZPM pripravlja s teden. To je ena redkih dejavnosti, kjer ne vključujemo socialno šibkih. Če gre za poseben primer, vključimo tudi koga, ki mu brezplačno omogočimo to varstvo.« Pri Vili Rožle v Sončnem parku se bodo lahko vsi otroci, ki bodo doma, vsako dopoldne brezplačno pridružili dveur-nemu počitniškemu živžavu, kjer bodo ustvarjali, se ukvarjali s športnimi dejavnostmi in se družili, da ne bodo vse dni za računalnikom. otroke vključimo v različne oblike pomoči. Je pa včasih res manj zanimanja za nekatere programe, kot bi si mislili,« ugotavlja sogovornica in izpostavlja možnost zdravstvenih letovanj ob morju, kamor peljejo tudi otroke iz socialno šibkih družin, četudi nimajo Športno zvezo Velenje in Športno unijo Slovenije. Vanj bodo vključili tudi otroke iz rejniških družin, ki imajo starše iz Šaleške doline. Dvakrat bo poleti še tečaj legorobotike, ki ga otrokom iz socialno šibkih družin ne bo treba plačati. »Mlajši radi pridejo na različne dejavnosti, medtem ko starejših otrok ne zanimajo, pri čemer ne vemo, kaj bi jim sploh ponudili, da bi jih privabili.« zdravstvenih težav. »Teh bo letos 25 in njihove stroške bomo pokrili z donacijami.« Sicer Zavod za zdravstveno zavarovanje Slovenije sofinancira letovanja v zdravstveni koloniji za 154 otrok in mladostnikov iz Šaleške doline. Pet otrok se bo lahko brezplačno vključilo tudi v indijanski poletni kamp, ki ga bo za teden dni v začetku julija pripravil Mladinski center Velenje in stane sicer 60 evrov. 25 otrok iz socialno šibkih družin bo avgusta brezplačno sodelovalo na petdnevnem športnem taboru v Mozirju, Varstvo za otroke zaposlenih MZPM bo tudi letos z mladinskim centrom organizirala poletno počitniško varstvo za otroke od prvega do petega razreda, in sicer vseh devet tednov počitnic, a starši lahko izkoristijo največ dva tedna. »Sprejmemo samo otroke zaposlenih staršev, ki varstvo res potrebujejo, saj smo kadrovsko in prostorsko omejeni. Starši plačajo samo prehrano, to je 40 evrov na TATJANA CVIRN OB ROBU Junijske skrbi Nekoč je bil konec šolskega leta vsaj pri nas eden najbolj težko pričakovanih dogodkov, saj so odpadle skrbi zaradi šole in nalog, dnevi so postali manj stresni. Res pa je, da smo imeli »babica servis«, občasno je starejša hči malo popazila na mlajšega brata. A pri mnogih novodobnih družinah je junij povezan z novimi skrbmi, še zlasti če otroci obiskujejo prvi razred osnovne šole in ne morejo vse dopoldneve čakati sami doma brez toplega obroka in prepuščeni računalniku ter televiziji. Starši, ki se jim delovniki vedno bolj raztegujejo v popoldneve, so zato v vedno večjih težavah. Če nimajo sorodnikov, ki bi lahko pazili na otroke, je iskanje rešitve za poletne dni lahko prava nočna mora. Ponudbe za dejavno preživljanje počitnic na prvi pogled ne manjka, a mnoge ustavi pogled na ceno. Ob tem je včasih težko ugotoviti, ali gre res za kakovostne programe ali le za priložnost za zaslužek. Resda so vmes tudi kakšne brezplačne možnosti, a te so ponavadi omejene na nekaj uric na teden. Tistim iz socialno najbolj ogroženih družin so tudi letos na voljo letovanja ob morju, le izkoristiti jih je treba. Je morda ovira pri prijavi tudi ta, da je treba otroku v potovalko pripraviti kar nekaj oblačil in mu po možnosti dati s seboj kak evro za sladoled? V nekaterih večjih občinah v regiji so že pred leti zasnovali in tudi sofinancirajo počitniško varstvo, saj so prepoznali potrebe staršev, marsikje pa bi o tem lahko razmislili. Morda tudi na račun kakšnega kilometra asfalta... Glede na vedno večje potrebe staršev bo v prihodnje treba tudi poletne dneve zastaviti bolj organizirano z zavedanjem, da so časi, ko je cela vas pazila na otroke, mimo in da babice danes delajo bistveno dlje, kot so nekoč. Nekaj možnosti varstva in dejavnosti v poletnih mesecih Mnogi starši nujno potrebujejo počitniško varstvo za mlajše šolarje. Peto leto ga bodo za otroke iz šaleških občin organizirali tudi v Velenju. (Foto: arhiv MZPM Velenje) CELJE - I. OŠ Celje: počitniško varstvo do 26. avgusta med 6. uro in 16.30 s programom in prehrano. Cena: 14 (otroci iz MOC) oz. 17 evrov na dan (iz drugih občin), doplačilo za šolo plezanja. MČ in KS Mestne občine Celje: ustvarjalne počitnice MCC v dopoldanskih urah od 4. julija do 19. avgusta. Cena: brezplačno. Muzej novejše zgodovine Celje: petdnevne počitniške vragolije od 28. junija in nato od 23. avgusta med 10. in 14. uro za otroke od 6. do 11. leta. Cena: 60 evrov. Tehnopark Celje: tridnevne raziskovalne počitnice s prehrano od konca junija do konca julija za otroke od 8. do 11. leta. Cena: 95 evrov. Tropska hiša Celje: počitniški petdnevni programi z varstvom in s prehrano za otroke od 6. do 11. leta. Cena: 130 evrov. Top-Fit Celje: športne in plesne počitnice, petdnevni programi s prehrano. Cena: 139 evrov. Hiša umetnosti Igen Celje: poletno počitniško ustvarjalno varstvo s prehrano za otroke od 6. do 11. leta. Cena: 35 evrov na dan, 150 evrov na teden. Letno kopališče Celje (Plavalna šola Celje): petdnevni programi varstva otrok s šolo plavanja, z animacijo, s prehrano. Cena: od 50 do 120 evrov, odvisno od programa. Salezijanski mladinski center Celje: oratorij za osnovnošolce z dejavnostmi in s kosilom od 4. do 8. in od 11. do 15. julija. Cena: 40 evrov. KOZJE - Zavod Šik Kozjansko: šestdnevni poletni tabori od 26. junija do 12. avgusta. Cena: 329 evrov. LAŠKO - Hiša generacij Laško: ustvarjalno poletje 2022 med 18. julijem in 12. avgustom, in sicer od ponedeljka do petka (razen ob sredah) med 10. in 12. uro. Druženja bodo preplet preteklosti in sedanjosti s poudarkom na tematikah, ki so (bile) značilne za Laško. Namenjena so vsem generacijam, spodnja starostna meja je pet let. Cena: brezplačno. Knjižnica Laško in enota v Rimskih Toplicah: poletne ustvarjalne otroške delavnice v Laškem ob sredah (13., 20. in 27. julija) ter v Rimskih Toplicah ob četrtkih (14., 21. in 28. julija) ob 10. uri. Cena: brezplačno. ROGAŠKA SLATINA-Javni zavod za turizem in kulturo Rogaška Slati- na: Bobrov tabor za otroke od 4. do 12. leta od 6. do 8. julija od 9. do 13. ure. Cena: 70 evrov. SLOVENSKE KONJICE - Štorkljina hiša (Društvo prijateljev mladine Slovenske Konjice): julija in avgusta bodo na voljo brezplačne ustvarjalne delavnice in športne dejavnosti za osnovnošolske otroke. Rdečo nit počitniškega dogajanja so poimenovali Spoznajmo Konjice. ŠENTJUR - Ljudska univerza Šentjur: počitniške delavnice za osnovnošolce od 4. do 8. julija od 8. do 12. ure. Cena: brezplačno. Športni park na Blagovni: otroške gledališke delavnice društva Epik teater od 4. do 8. julija med 8. in 13. uro. Cena: 60 evrov. Mladinski center Šentjur: počitniške delavnice za otroke, starejše od 7 let, v krajevnih skupnostih v občini od 11. do 19. julija od 9. do 11. ure. Od 25. do 27. julija od 10. do 14. ure bo v Aktivatorju v Šentjurju pripravil poletno okoljsko ustvarjalnico za otroke, starejše od 8 let. VELENJE - MZPM in MC Velenje: poletno počitniško varstvo do konca avgusta od 7. ure do 16.30 z dejavnostmi in s prehrano. Cena: 40 evrov. Vila Rožle: počitniški živžav MZPM do konca avgusta od 10. do 12. ure. Cena: brezplačno Pri Domu kulture Velenje: Torkove igrarije Festivala Velenje, in sicer ob torkih dopoldne in popoldne po dve uri do konca avgusta. Cena: brezplačno. Večgeneracijski center Planet generacij: ustvarjalne počitnice od 27. junija do 22. julija in od 8. do 31. avgusta med 9. in 17. uro. Cena: brezplačno. Center za družine Harmonija: petdnevne počitniške dejavnosti za otroke od 1. do 4. razreda od konca junija do konca julija od 7. do 16. ure, avgusta družinske urice od 7. ure do 15.30. Cena: brezplačno. Letni kino ob Škalskem jezeru: Indi-camp 2022 Mladinskega centra Velenje za šolarje od 4. do 8. julija med 9. in 15. uro. Cena: 60 evrov. ŽALEC - Tic Žalec: kopanje v znanih slovenskih kopališčih od 4. do 8. julija in od 22. do 26. avgusta. Cena petdnevnega programa s prehrano je za otroke iz Občine Žalec 75 evrov. BA, TS, BF, ŠO 14 ZAPOSLOVANJE Trgotur vwvw.trgotur.si Monter m/ž (Celje, teren) Opis delovnega mesta: montaže in demontaže skladiščnih šotorov in hal, postavitev in montaža prireditvenih šotorov, odrov, natovarjanje, raztovarjanje, montiranje, demonti-ranje v skladu z delovno dokumentacijo in postavitvenimi listi, osnovno branje načrtov, delo na terenu po vsej Sloveniji. Kaj pričakujemo od kandidatov: sposobnost dela v timu, osnovno tehnično znanje, redoljubnost, natančnost, fizično moč, sodelovanje v projektih, izobrazba ni pomembna, priporočljiv izpit B-kategorije, zaželene delovne izkušnje, niso pa pogoj. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar / varilec (delavec v proizvodnji) m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, izobrazba ni pomembna, dovolj so izkušnje, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev, enoizmenski delovni čas - dopoldne, dolgoročno zaposlitev v stabilnem podjetju, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Skladiščnik m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: izpit B-kategorije, osnovno računalniško pismenost, samostojnost, samoiniciativnost in organizacijske sposobnosti. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem dva meseca, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, možnost kariernega in osebnega razvoja, razgibano delo v mednarodnem okolju. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v proizvodnji m/ž (Celje) Od kandidatov pričakujemo: ročne spretnosti, natančnost, iznajdljivost in delovno vztrajnost, vsaj dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih. Kaj kandidatom nudimo: zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev, urejeno delovno okolje, dolgoročno zaposlitev, motivacijsko delovno okolje z možnostjo napredovanja, redno in stimulativno plačilo, delo v urejenem okolju, ki se konstantno razvija, mlado in motivirano ekipo. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Čistilka m/ž (Celje) Opis delovnega mesta: samostojno čiščenje poslovnih prostorov, urejanje in pospravljanje arhivskih mest, čiščenje in pospravljanje garderob ... Od kandidata pričakujemo: II. stopnjo izobrazbe, zaželene izkušnje s čiščenjem poslovnih prostorov, samoiniciativnost, pridnost in natančnost. Kandidatu nudimo zaposlitev za polovični ali polni delovni čas, urejeno delovno okolje in možnost opravljanja dela v dopoldanskem času, stimulativno plačilo. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Biro Ogis, d.o.o., Kosova ulica 6, 3000 Celje. Več informacij na www.trgotur.si. Avtoličar in/ali avtoklepar (strokovnjak) m/ž (Žalec) Od vas pričakujemo: voljo do tega dela, vsaj IV. stopnjo izobrazbe ustrezne smeri (ni obvezno, da ste po poklicu avtoličar, je pa vsekakor prednost, če ste), vsaj dve leti izkušenj na istem delovnem mestu, da ste zmožni dela v timu, natančni, samomoiniciativni, odgovorni, vestni, urejeni, imate opravljen vozniški izpit B-kategorije, željo po novih znanjih in izkušnjah, oddaljenost do 25 km (v eno smer) od sedeža delodajalca. Prijave zbiramo do 26. 6. 2022. Pirh, d.o.o., Ložnica pri Žalcu 52a, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec na upogibnem stroju CNC m/ž (Žalec) Naloge in odgovornosti: samostojno nastavljanje in upravljanje CNC-stroja za upogibanje, krivljenje navadne pločevine, inox-a in aluminija, izvajanje meritev s preprostimi merilnimi pripomočki, priprava materiala za upogibanje. Zahtevana znanja in izkušnje: Kandidati z izkušnjami imajo prednost, branje tehničnih načrtov, izpit za viličarja, sposobnost samostojenga in logičnega razmišljanja, visoka motiviranost, zanesljivost in natančnost. Urnik dela in trajanje zaposlitve: od ponedeljka do petka, polni delovni čas, troizmensko delo, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 7. 7. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Prodajalec m/ž (Žalec) Opis del in nalog: delo v trgovini -svetovanje in pomoč strankam, nabava, prevzem in inventura blaga, priprava paketov za spletno trgovino, iskanje novih strank, pospeševanje prodaje. Zahtevana znanja in izkušnje: izkušnje s prodajo vsaj dve leti, tekoče znanje nemškega jezika, izkušnje v prodaji kmetijskega ali tehničnega blaga so prednost. Zahtevana izobrazba: srednja poklicna. Urnik dela in trajanje zaposlitve: dopoldansko delo, v sezonskem času podaljšan delovni čas, nedoločen čas s preizkusnim obdobjem. Prijave zbiramo do 7. 7. 2022. VI-JA, d.o.o., Gotovlje 111c, 3310 Žalec. Več informacij na www.trgotur.si. Delavec v lakirnici (ličar) m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: ustrezno srednjo poklicno šolo tehnične smeri (avtoličar) oz. primerljive izobrazbe, eno leto delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu, izpit B-kategorije, natančnost, zanesljivost in delavnost. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Pomožni delavci v proizvodnji obdelave metala m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: voljo do dela, pripravljenost na fizično delo, pripravljenost na delo v dveh izmenah. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev, delo v stabilnem podjetju, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Strugar m (Ruše) Od kandidata pričakujemo: srednješolsko izobrazbo smeri strugar ali primerljive strokovne smeri, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro - stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Strugar na klasični stružnici m (Ruše) Od kandidata pričakujemo: srednješolsko izobrazbo smeri strugar ali primerljive strokovne smeri, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobje, tri mesece, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Elektro vzdrževalec m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: srednje poklicno izobrazbo elektro ali druge ustrezne smeri, dve leti delovnih izkušenj na podobnih delovnih mestih, poznavanje elektro shem in elektro komponent, delo z merilnimi instrumenti in instrumenti za diagnosticiranje, osnovni nivo uporabe računalnika in MS-of-ficea, izpit B-kategorije, natančnost, doslednost, odgovornost. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem šest mesecev, delo v stabilnem podjetju, zelo dobro, stimulativno in redno plačilo, dva letna bonusa glede na uspešnost podjetja, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Oblikovalec kovin - CNC-operater m/ž (Polzela) Od kandidata pričakujemo: poklicno ali srednješolsko izobrazbo strojne ali druge tehnične smeri; eno leto delovnih izkušenj; osnov- na računalniška znanja; vozniški izpit B-kategorije; veselje do tehničnega področja; voljo po učenju in osvajanju novega znanja, novih tehnologij. Gradimo in širimo ekipo z vrednotami družinskega podjetništva in iščemo posameznike, ki želijo dolgoročno sodelovanje - skozi uvajanje v delovne procese in prenos znanja nadgrajujemo naše delo in poslovanje. Naše delo temelji na ekipnem duhu, podpori in spodbujanju ter razvoju vsakega posameznika in podjetja kot celote. Iščemo motivirane, razmišljajoče in proak-tivne posameznike. Prijave zbiramo do 26. 6. 2022. Bastl, d.o.o., Ločiška cesta 98a, 3313 Polzela, Slovenija. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja oddelka priprava (izkušen izmenovodja) m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: višješolsko izobrazbo tehnične, logistične ali druge ustrezne smeri, pet let relevantnih delovnih izkušenj, zaželene izkušnje iz proizvodne panoge, obdelave kovin ali avtomobilske industrije, brezhibno branje in razumevanje tehnične in tehnološke dokumentacije, odlično poznavanje proizvodnih procesov, materialov in montaže, veščine vodenja (komuniciranje, sprejemanje odločitev, organizacijske veščine, vodenje s cilji, motiviranje in samomo-tiviranje, sodelovanje in spodbujanje sodelovanja). Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Vodja skladišča in načrtovanja m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: visokošolsko ali univerzitetno izobrazbo smeri ekonomija, logistika ali drugo ustrezno izobrazbo, izkušnje s področja vodenja skladišč v proizvodnih podjetjih, odlično poznavanje procesov v skladišču, načrtovanju in proizvodnji, odlično poznavanje kovinskih materialov, poznavanje proizvodnje in površinske obdelave materialov, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji B2, izpit B-kategorije, vodstvene kompetence (komunikacija, upravljanje zaposlenih), poznavanje uporabe računalnika (predvsem MS office). Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Skrbnik ključnih strank m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: I. bo-lonjsko stopnjo ali višješolsko izobrazbo ekonomske, strojne ali druge ustrezne smeri; zaželena so tri leta delovnih izkušenj na podobnem delovnem mestu; znanja s področja prodaje in dela s strankami, znanje vsaj enega tujega jezika na stopnji B2; napredni nivo uporabe informa-cijsko-komunikacijske tehnologije (računalnik, prenosni računalnik, pametni telefon, tablica, ... in aplikacij) MS office; izpit B-kategorije; smisel za organizacijo lastnega časa, vztrajnost, samoiniciativnost in komunikativnost. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Vbrizgovalec plastike m/ž (Šmartno pri Slovenj Gradcu) Od kandidatov pričakujemo: IV. stopnjo izobrazbe smer strojnik, prodajalec, mizar ali drug ustrezen poklic; šest mesecev delovnih izkušenj; pripravljenost na triizmenski delovni čas; komunikativnost, samoiniciativnost, natančnost, vestnost. Kandidatom nudimo: zaposlitev za poln delovni čas; zaposlitev za določen čas z možnostjo podaljšanja v nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece. Prijave zbiramo do 30. 6. 2022. CNC-operater m/ž (Ruše) Od kandidata pričakujemo: IV. stopnjo strojne ali druge ustrezne tehnične smeri, pet let delovnih izkušenj na CNC-strojih, osnovno poznavanje del na računalniku, smisel za tehnologijo, procese in iskanje rešitev, natančnost in odgovornost do dela, ciljno usmerjenost, proaktivnost. Prijave zbiramo do 23. 6. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Varilec (m) (Ruše) Od kandidata pričakujemo: posebna znanja: varjenje po MAG--postopku (CO2), zaključeno poklicno šolo, skrajšan program, ali priučitev varjenja, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večizmensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece, delo v stabilnem podjetju, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 7. 2022. Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. Ključavničar (m) (Ruše) Od kandidata pričakujemo: zaključeno srednjo šolo smeri ključavničar ali primerljivega ustreznega področja, šest mesecev delovnih izkušenj, pripravljenost na večiz-mensko in stoječe delo, samoiniciativnost, upoštevanje navodil, timsko delo. Kandidatu nudimo: pogodbo za nedoločen čas s poskusnim obdobjem tri mesece, delo v stabilnem podjetju, stimulativno in redno plačilo, možnosti za strokovni in osebni razvoj. Prijave zbiramo do 3. 7. 2022 Mega-Metal, d.o.o., Ob železnici 5, 2342 Ruše. Več informacij na www.trgotur.si. KRONIKA 15 • I v • v v • Storilce se iscejo Žensko udaril in jo poškropil s solzivcem Minulo soboto se je na parkirišču ob prostoru za piknik v Mariji Reki zgodil nenavaden dogodek, v katerem je bila lažje poškodovana ženska. Bila je tarča napada storilcev, ki so ji pred tem želeli vlomiti v osebni avtomobil. SIMONA SOLINIC Opazila je neznance, ki so hodili okoli njenega vozila, in odšla proti njim. Ko so jo opazili, so odšli proti svojemu vozilu in se hoteli odpeljati. A jih je poskušala zaustaviti, nakar jo je eden od neznancev udaril in poškropil s solzivcem. Storilci so se po dejanju odpeljali proti Trbovljam. Pred tem so iz dveh parkiranih vozil ukradli gotovino. Ženska je bila v dogodku lažje telesno poškodovana. Lastnica vozila jih je zasačila skoraj na delu, a je pri tem tvegala, saj bi jo lahko huje poškodovali. Na policiji svetujejo, naj se oškodovanci storilcem ne zopersta-vljajo, še posebej če jih je Lahko napadeni uporabi solzivec? V primeru, ki se je zgodil v Marija Reki, so storilci zoper oškodovanko uporabili plinski razpršilec. Ta je sicer dober način obrambe, a ne napada. Ste se kdaj vprašali, ali bi ga lahko uporabil tisti, ki je napaden? Odgovor je pritrdilen. Osnovne naloge policije pri zagotavljanju varnosti so varovanje življenja, osebne varnosti in vzdrževanje javnega reda ter miru. A to ne pomeni, da se posameznik v skladu z zakonskimi normami nima pravice braniti pred protipravnimi dejanji. Na policiji svetujejo, naj se oškodovanci izogibajo možnim nevarnim situacijam, a če do njih pride, naj se ne odzivajo pretirano pogumno in nepremišljeno. Nihče namreč ne ve, kako brezvestni so lahko storilci. Zakon o orožju opredeljuje razpršilec kot napravo, ki s pomočjo stisnjenega plina razpršuje dražljive snovi, ki človeka začasno onesposobijo ali škodujejo njegovemu zdravju. Zakon hkrati navaja, da lahko polnoletni posamezniki, pravne osebe in podjetniki brez posebnega dovoljenja kupijo ter imajo v posesti neko orožje, kamor spada tudi razpršilec. V praksi to pomeni, da vam zakon dovoljuje, da lahko razpršilec kupite in ga imate v posesti brez posebnega dovoljenja, če ste polnoletni. Če niste polnoletni, razpršilca ne smete kupiti. Po Zakonu o varstvu javnega reda in miru lahko policija uporabo razpršilca za namene, ki niso povezani s samoobrambo, šteje za prekršek. več, saj obstaja možnost, da so napadalni. Čeprav v Sloveniji ni veliko primerov, v katerih so tatovi in vlomilci fizično nasilni, se to lahko zgodi, če jih poskuša kdo zaustaviti pri njihovem početju. Policisti moške, ki so žensko napadli v soboto, še iščejo. Obstaja velika verjetnost, da jim bodo stopili na prste, saj naj bi nekatere podatke o napadalcih že imeli. Varnost na prvem mestu V Sloveniji v zadnjih letih narašča število kaznivih dejanj z elementi nasilja, med njimi še posebej ulični ropi. A v opisanem primeru ni šlo za ulični rop, ampak očitno za vlom v vozila, kjer je ena od lastnic storilce opazila. V takšnih primerih storilci tatvine in vlome pogosto izvršujejo v skupinah, velikokrat celo oboroženi, če kazniva dejanja izvedejo sredi dneva, obstaja veliko možnosti, da so pri tem zelo predrzni. To pomeni, da ne izbirajo načina, kako se bodo ubranili, če jih bo kdo poskušal ustaviti. Policija vedno poudarja, da je v takšnih primerih lastna varnost na prvem mestu. Občutek, da je človek napaden zgolj zato, ker je poskušal zaščititi svojo lastnino, ni prijeten. Pred napadom na žensko v Mariji Reki so storilci že vlomili v dve osebni vozili in ukradli denar. A tega morda ne bi naredili, če bi ljudje upoštevali osnovno pravilo: v avtomobilih naj nihče ne pušča torbic, denarja, Če vam neznanci vlomijo v vozilo, v njem ne premikajte ničesar. Če boste to storili, boste uničili sledi, ki jih za seboj pustijo storilci. Foto: policija.si Kako ukrepati žrtev stori ce postanete cev kaznivih dejanj? Takoj obvestite policijo na telefonsko številko 113. Zapomnite in zapišite si čim več podatkov o tatovih (opis videza, uporabljeno vozilo, smer odhoda, jezik, ki ga govorijo, in podobno). Do prihoda policistov ne hodite po območju, kjer so se gibali tatovi, in ne premikajte predmetov, s katerimi so bili v stiku. S tem lahko zabrišete sledi ali premaknete dokaze, ki so ključni za kriminalistično preiskavo. vrednih predmetov. Če je vse to na vidnem mestu, je vaba za tatove in idealna priložnost, da opravijo svoje delo. Denar, nakit, dokumenti, plačilne kartice, drobiž, ki morda ostane od parkirnine, ne spadajo v predale vozila. Vlomilci namreč v vozilu opazijo vreč- ko ali torbico. Lastniku se morda zdi samoumevno, da v njih ni pustil denarja, vendar vlomilci tega ne vedo, pri čemer lahko domnevajo, da je v vrečki ali torbici tudi denarnica. Četudi je ni, je lahko povzročena škoda zaradi vloma in poškodovanja avtomobila visoka. Dru- go pravilo, ki lahko prepreči nevšečnosti, je, naj lastniki - čeprav »skočijo« samo po parkirni listič ali za minuto v trgovino - vozilo vedno zaklenejo in na njem zaprejo vsa okna ter vrata. Najslabše je avtomobil parkirati na osamljenih ali neosvetljenih mestih. Po nesreči umrla v bolnišnici V nedeljo je v Splošni bolnišnici Celje umrla 88-letna ženska, ki je bila udeležena v prometni nesreči, ki se je v Celju zgodila pretekli četrtek. Do nesreče je prišlo v krožišču v Ulici mesta Grevenbroich v Celju. 45-letna voznica osebnega avtomobila, ki je vozila iz smeri Ostrožnega proti Dečkovi cesti, je v krožišču trčila v 88-letno peško. Ta je krožišče prečkala zunaj označenega prehoda za pešce. Hudo poškodovano peško so z reševalnim vozilom odpeljali v celjsko bolnišnico, kjer je zaradi poškodb umrla. To je letošnja šesta žrtev prometnih nesreč na območju Policijske uprave Celje. Lani v enakem obdobju je v prometnih nesrečah na našem območju umrlo devet ljudi. Za pogin rib ni kriva oporečnost vode Zatem ko je v Šmartinskem jezeru maja poginilo 1,2 tone krapov, na celjski policiji pravijo, da vzrok za to ni kaznivo dejanje. Analiza naj bi pokazala, da voda ni bila oporečna. Predsednik Ribiške družine Celje Štefan Zidanšek je ocenil, da so krapi poginili zaradi otoplitve jezera. Temperatura jezera naj bi se v tistem času dvignila za od šest do sedem stopinj Celzija, zato so poginili tisti krapi, ki so se mrestili. Ti so bili težki od osem do 20 kilogramov, škoda pa naj bi znašala od 20 tisoč do 30 tisoč evrov. Analiza naj bi pokazala, da voda ni vsebovala nitratov in fosfatov. S kisikom je bila torej dovolj obogatena. Poginili naj bi samo krapi, medtem ko težav pri drugih ribah, kot so somi, ščuke, rdečeoke in zelenke, niso zaznali. Prijeli prebežnike Napihala tri promile \T ПпТлплггп cr\ \7 cnhntn nrmnlHna r>n1ir»icti itcIoHiIi čtiri Hr_ U Ü V Dobovcu so v soboto popoldne policisti izsledili štiri državljane Turčije. Ti so v Slovenijo vstopili nezakonito. Vsi so po prijetju zaprosili za mednarodno zaščito. Zgorela hišica Konec tedna je v Vonarju zagorela počitniška hišica. Požar je gasilo več kot 30 gasilcev treh prostovoljnih gasilskih društev, in sicer Pristava pri Mestinju, Podčetrtek in Imeno. Ogenj je počitniško hišico v celoti uničil. Po prvih podatkih je zagorelo zaradi kratkega stika na polnilcu električne nitne kosilnice. V požaru ni bil nihče poškodovan. Konec preteklega tedna so policisti na območju Šoštanja ustavili voznico osebnega vozila, ki ji je preizkus z alkotestom pokazal, da je imela v krvi približno tri promile alkohola. Preden so jo policisti ustavili, je ženska trčila še v odbojno kovinsko ograjo. Ker je vozila brez veljavnega vozniškega dovoljenja, saj ji je bil pred časom izrečen ukrep začasnega odvzema vozniškega dovoljenja, so ji vozilo zasegli. Sledil bo še obdolžilni predlog. novi tedniki radio celie 16 AKTUALNA PONUDBA Iščete dober naku odlično storitev? Preglejte aktualno ponudoo Pijača s pogledom na Strehi XIV Za ljubitelje kave Na Strehi XIV v Celju so pripravili skrbno izbrano kavno ponudbo, pri kateri so navdih črpali pri mojstrih kuhanja kave, Italijanih. V ponudbi boste tako našli slavna italijanska kavna napitka affogato (dolga kava in vanilijevsladoled) in shakerato (dolga kava,sladkor, led), pozabili pa niso niti na cold brew in freeze distilled mleko, ki dajeta kavi fenomenalen kremast in sladek okus. Rooftop, kavarna in lounge v Celju, Streha XIV, je prostor za prav posebna druženja. V šestem nadstropju v Ulici XIV. divizije 14 je lokal, kjervam bo vdružbi prijateljev in znancev za res prijetno. ♦ Oljke, naravna limonada, odlični koktajli v prav posebnih kozarcih ' pričarajo posebno vzdušje, prav tako iz Strehe XIV lahko opazujemo Stari grad, Jožefov hrib, celjsko mestno jedro... Obiščete jih lahko od ponedeljka do četrtka od 7.30 do 15.30 ure, ob petkih od 7.30 do 22. ure in ob sobotah od 9. do 22. ure. Več na www.strehaxiv. com in na Facebooku Streha XIV. Sledite jim, saj so na strehi tudi izjemni koncerti, kot bo jutri, 17. junija, ob 19. uri, ko bosta nastopila Inga Ulokina na violini in Andrej Lobanov na džez klavirju. Koktajli Od klasik do posebnežev: na Strehi XIV so zbrali najboljše koktajle, ki jih vedno postrežejo s slanimi prigrizki. Vsekakor je treba preizkusiti legendarni koktajl Moscow mule. Ravno pravšnji za večere, ko se nikamor ne mudi in romantiko. Proti lakoti in za sladka razvajanja Le kdo se lahko upre svežemu rogljičku in krofkom? Na Strehi je vsak dan priložnost za razvajanje. Tudi toast in sadni muesli vam bodo ponudili. ROK OD Aktivne in poučne poletne počitnice, da bodo otroci srečni in starši zadovoljni. - ŠPORTNE DELAVNICE - PLESNE DELAVNICE - VELIKO GIBANJA IN ZABAVE - NAŠI JUNAKI - TOP-FIT MASTERCHEF - SPOZNAVANJE ŠPORTA INVALIDOV - URAVNOTEŽENA PREHRANA Info: www.top-fit.si Tel.: 040 50 20 60 BRO1 VSE ZA PIS/ • Prodaja, najem in servis muttifunkcijskih naprav - • Celovita ponudba pisarniškega materiala W: birobit.si T: (03) 425 6100 ZA ZDRAVJE 17 V Sloveniji je bila pred kratkim sprejeta strategija za zmanjševanje posledic rabe tobaka od leta 2022 do leta 2030. Vključuje ukrepe nadzora nad tobakom za nadaljnje zmanjševanje razširjenosti kajenja in uporabe sorodnih izdelkov. To naj bi vodilo v zmanjševanje obolevnosti in umrljivosti ter tudi zmanjševanje škodljivih učinkov na okolje. V strategiji si Slovenija zastavlja tudi cilj, da bo do leta 2040 postala družba brez tobaka. Glavna cilja strategije sta: •zmanjšati delež kadilcev med prebivalci, starimi 15 let in več, na 15 odstotkov, • zmanjšati deleže mladostnikov, ki kadijo tobak vsaj enkrat na teden ali pogosteje, in sicer med med 11-letniki na 0 odstotkov, med 13-letniki na manj kot odstotek in med 15-letniki na manj kot 5 odstotkov. Po svetovnem dnevu kajenja za zdravje gre! Cigarete stran, Med letoma 2016 in 2020 se je odstotek kadilcev v odrasli slovenski populaciji nekoliko znižal. Lani je kadil vsak peti odrasli. Tudi mladostniki vedno manj kadijo cigarete, razširjenost kajenja se je med njimi znatno znižala predvsem med letoma 2002 in 2018. 31. maj je tudi svetovni dan brez tobaka. Letos je bil posvečen predvsem osveščanju o tem, da tobak ogroža tudi okolje. SIMONA ŠOLINIČ Vpliv tobačne industrije in njenih izdelkov na okolje je pogosto spregledan, čeprav gre za obsežno in naraščajočo težavo, ki povečuje nepotreben pritisk na že tako omejene vire in krhke ekosi-steme našega planeta. Vsak posameznik lahko veliko naredi za zmanjšanje vplivov na okolje, predvsem z opustitvijo kajenja ali uporabe sorodnih izdelkov ter s podporo ukrepom nadzora nad tobakom. Odpadki težava tudi v Sloveniji Življenjski cikel tobačnih izdelkov je sestavljen iz petih delov: gojenja, pridelave, proizvodnje, porabe in odstranjevanja, kar - za večino odpadkov tobačnih izdelkov - pomeni tudi njihovo končno počivališče v okolju. Tobak v svojem življenjskem ciklusu prispeva približno tretjino vseh odpadkov na svetu. Ta obsežen vpliv na okolje je le še dodatek dobro znanim zdravstvenim tveganjem, ki jih tobak povzroča. Njegova uporaba je vzrok za zvišanje tveganja za bolezni srca in ožilja, raka in bolezni dihal, stroški zaradi smrti in dodatni stroški zdravstvenega varstva znašajo več kot 1,5 bilijona evrov letno. Tako opozarjajo tudi pri Svetovni zdravstveni organizaciji. Odpadki tobačnih izdelkov predstavljajo obsežno težavo tudi v Sloveniji. »Okoljevar-stvene organizacije se s cigaretnimi ogorki srečujemo pri vsaki čistilni akciji, kjer so najpogostejši odpadek in hkrati tudi najbolj razširjena oblika onesnaževanja s plastiko. Smetenje in tobak imata še nekaj skupnega - oboje bi moralo postati družbeno nesprejemljivo,« je izpostavila Katja Sreš, predsednica društva Ekologi brez meja. Priljubljene elektronske cigarete Na tržišče prihajajo novi izdelki - elektronske cigarete, tobačni izdelki, v katerih se tobak segreva, nikotinske vrečke, priljubljeni postajajo brezdimni tobačni izdelki (snus, fuge). Ti izdelki so zasnovani tako, da še posebej privlačijo mlade, predvsem zaradi privlačnih arom, novih tehnologij, večje družbene sprejemljivosti, intenzivne promocije v različnih medijih in na družbenih omrežjih, zmotnih prepričanj o varnosti uporabe ... »V raziskavah ugotavljamo, da so odstotki uporabnikov med mladostniki in mladimi praviloma višji kot med odraslimi. V letu 2020 je elektronske cigarete uporabljalo 2,2 odstotka in brezdimne tobačne izdelke 1,9 odstotka prebivalcev, starih 25 do 74 let. V letu 2021 med dijaki 2. letnikov srednjih šol smo beležili 11 odstotkov uporabnikov elektronskih cigaret in 8 odstotkov uporabnikov brezdimnih tobačnih izdelkov. Uporaba izdelkov z nikotinom je med mladostniki še posebej tvegana zaradi razvoja zasvojenosti z nikotinom, škodljivih učinkov na možgane v času razvoja v tem starostnem obdobju. Uporaba teh izdelkov zviša tveganje za začetek kajenja cigaret,« poudarja Helena Koprivnikar z Nacionalnega inštituta za javno zdravje. Kajenje je dejavnik tveganja za razvoj bolezni srca in ožilja, bolezni dihal, raka pljuč in številnih drugih vrst raka in bolezni, med njimi tudi sladkorne bolezni. Prej ko posameznik preneha s kajenjem in z uporabo drugih tobačnih izdelkov, večje so koristi za njegovo zdravje. Največje koristi za zdravje posameznik izkusi, če kajenje opusti pred 40. letom. i A. V Sloveniji je na voljo več različnih in brezplačnih oblik pomoči pri opuščanju kajenja. V okviru NIJZ je na voljo svetovalni telefon na brezplačni anonimni številki 080 2777, ki deluje vsak dan, tudi ob koncih tedna in praznikih, med 7. in 10. uro ter med 17. in 20. uro. V zdravstvenih domovih v okviru zdravstvenovzgojnih centrov in centrov za krepitev zdravja usposobljeni strokovnjaki nudijo podporo pri opuščanju kajenja, ki je možna kot skupinska delavnica ali individualno svetovanje. Vsak posameznik se lahko v takšen program vključi sam brez napotitve. Zdravljenje zajema svetovanje (zlasti osebno in družbeno podporo ter vedenjsko in kognitivno terapijo) in farmakološko zdravljenje. V lekarnah so na voljo tudi različne oblike nikotinskega nadomestnega zdravljenja (žvečilke, obliži in inhalatorji), ki lahko olajšajo odtegnitvene simptome. Zdravila na recept lahko predpiše osebni zdravnik. Za uspešno odvajanje od kajenja je ključna kombinacija vedenjske terapije, farmakološkega zdravljenja in terapevtskega pristopa. Na uspeh vplivajo tudi motivacija, stopnja nikotinske odvisnosti, starost in drugi osebni dejavniki bolnika. 18 ŠPORT Olimpijskega podprvaka Tima Mastnaka sta gostila Neja Drobne in Žiga Horvat. Valenčak, ki je moral na tribuno odnesti 21 pokalčkov. Osnovna šola Hudinja gostila najboljše športnike celjskih osnovnih šol Prvotni cilj ostaja usklajevanje učenja in treningov Športna zveza Celje in Osnovna šola Hudinja sta zgledno pripravili prireditev Mladi športnik Celja. Udeležili so se je ravnatelji, športni pedagogi, trenerji in številni mladi športniki. Odlično sta jo povezovala osmošolca, košarkarica celjskega kluba Neja Drobne in košarkar laškega kluba Žiga Horvat. Kapetanka celjske kadetske košarkarske ekipe Maja Uranker (čestitala sta ji Bojan Šrot in Tilen Kodrin) je z ŽKK Cinkarna Celje podpisala prvo pogodbo. Pravzaprav sta pogodbo s klubom podpisala starša in velja do njenega 18. leta starosti. Maja (letnik 2007, višina 181 centimetrov) je v zadnji sezoni igrala za pionirsko in kadetsko ekipo, v naslednji sezoni bo imela pravico nastopa tudi za člansko zasedbo. Uvrščena je med reprezentančne kandidatke za nastop na kadetskem evropskem prvenstvu divizije A, ki bo avgusta na Portugalskem. V svojem letniku sodi med najbolj talentirane košarkarice pri nas in tudi zunaj naših meja. DEAN ŠUSTER Zbranim so spregovorili ravnatelj OŠ Hudinja Jože Berk, župan Mestne občine Celje Bojan Šrot in predsednik Športne zveze Celje Branko Črepinšek. Priznanja sta podeljevala tudi vrhunska športnika, deskar Tim Mastnak in rokometaš Tilen Kodrin, nekdanji učenec hu-dinjske šole. Oba sta mladim predstavila svoji dosedanji športni poti. Šestdeset nagrajenih učencev in učenk Najboljši športniki v šolskem letu 2021/22 so bili v I. osnovni šoli Anej Kol-čan, Svit Mastnak, Vid Ču-jež, Zarja Mastnak, Alina Plahutnik in Ana Ramsku-gler, v II. osnovni šoli Jan Klanšek, Janik Kovač, Oskar Tkalec, Maja Uranker, Kiara Četković in Elena Les, v III. osnovni šoli Anej Rajh, Ale-ksandr Shakov, Filip Uranker, Iva Kenda, Maša Lovrek in Lana Rodič, v IV. osnovni šoli David Sanković, Matija Goričanac, Matija Pod-grajšek, Marija Črepinšek, Amanda Stubičar Pražnikar in Brina Janjić, v Osnovni šoli Frana Roša Selmir Srebrić, David Bednjički, Urban Velepec, Noeli Kna-felc, Lara Emilija Petek in Tinkara Korošec, v Osnovni šoli Frana Kranjca Lan Hotko, Aljaž Koprivnik, Tilen Zidanšek, Zana Blatnik, Gaja Urlep in Lana Škalički, v Osnovni šoli Glazija Ama-dej Zupanc, Grega Bezamo-vski, Miha Holobar, Barbara Guzej, Nina Brezlan in Ela Gržinič, v Osnovni šoli Lava Rok Turk, Žiga Pulko, Jure Pulko, Nina Radišek, Iva Guček in Ajda Kuzman, v Osnovni šoli Ljubečna Žan Luka Žužek, Dejan Su-hovršnik, Svit Janc, Maja Šalamon, Lea Vrečko in Lana Stožir ter v Osnovni šoli Hudinja Jaša Oković, Urh Skamen, Tim Koštomaj Valenčak, Nika Ocvirk, Lara Vuković in Iskra Slapnik. Hokejisti in košarkarice Nagrajeni so bili tudi športniki, ki izstopajo v celjskih klubih: Nik Javornik in Pia Rožmanec (Celjski šahovski klub), Ela Žagar (Društvo vodnih športov Posejdon), Peter Golež, Vid Grzinčič, Ben Javšnik, Nejc Kunst in Adela Medić (Društvo za karate Celje), Urh Skamen in Janez Radej (Freestyle klub Celje), Alen Mahmutović (Judo klub Ivo Reya), Nino Pfeifer (Kajak-kanu klub Nivo Celje), Brina Janjić (Kegljaški klub Celje), Julijan Pevec, Miha Čujež in Lui Uplaznik Sunarić (Plavalni klub Neptun Celje) ter Antonio Hamzovski, Boban Ham-zovski in Ivana Dujić (Športno društvo Slavko Šlander). Ob koncu sta bili nagrajeni še dve ekipi. Hokejisti Celja so postali državni prvaki v starostni kategoriji U13, osvojili so tudi prvo mesto v mednarodni regionalni ligi IHL. Košarkarice Cinkarne Celje so bile tretje v mednarodni regionalni kadetski ligi Waba. Kapetan hokejistov Tim Koštomaj Valenčak in kapetanka košarkaric Maja Uranker sta poudarila pomembnost usklajevanja učenja in treningov. Sekretar Športne zveze Celje Hasan Ibrić je lahko ponosen na izpeljavo prireditve, ki je trajala tričetrt ure. Foto: SHERPA Pod drevesi in manj po asfaltu Spet je pred nami praznik teka in hoje. Ta bo 25. junija v Celju in njegovi okolici. Na sporedu bodo 31. Celjski pol-maraton državnosti na enaindvajset kilometrov, 19. Tek državnosti na deset kilometrov, 1. rekreativni tek na šest kilometrov in 22. Otroški mini maraton. Prvič bo Društvo maratoncev in pohodnikov Celje organiziralo pohod državnosti, primeren tudi za družine, na sedem, deset in dvanajst kilometrov. Start pohoda bo ob osmih v celjskem mestnem parku. Tam bodo tudi starti za vse teke ter ciljno prizorišče. Leta 1992 so se Leopold Drame in nekaj somišljenikov zbrali pri Slaščičarni Zvezda in nato pretekli 42 kilometrov. V naslednjih letih so se vse do danes vsebina in prizorišča precej spreminjali. Predsednik celjskega društva Odon Simonič pravi, da bodo za tekače in pohodnike nove proge precej primernejše od prejšnjih. Večinoma je proga speljana pod drevesi, od prejšnjih se razlikuje tudi po podlagi, saj je je manj na asfaltu. DŠ Nova proga za tek v Celju ob dnevu državnosti. ŠPORT 19 Z Dušanom Kondo po koncu tekem za svetovni pokal »Mesta bodo zamenjala odročne gorske vasice« Za Kajak-kanu klubom Nivo Celje je še eden od številnih uspešnih koncev tedna. Pod streho je spravil dve tekmi svetovnega pokala v kajakaškem sprintu. Za tekmo v spustu na daljši progi je bil vodostaj Savinje med Žalcem in Celjem prenizek. DEAN ŠUSTER Predsednik celjskega kluba Dušan Konda je hitel z enega konca na drugega, nič mu ni ušlo iz glave, vse mu je uspelo postoriti. In občutki? Navdušen sem. Zelo me veselijo dosežki naših reprezen-tantov. Slovenija je velesila v nekaterih disciplinah spusta, še zlasti v kajaku, kjer so v soboto naši fantje osvojili prva tri mesta. Imamo vrhunske rezultate v sprintu. Celotna ekipa trenira skupaj. Ponosen sem na slovenske reprezen-tante, obenem sem izjemno ponosen tudi na svoje fante in dekleta. Naša amaterska ekipa je na Špici organizirala dvodnevni spektakel. Imeli smo srečo z vremenom. Gledalci so videli vse najboljše »spustaše« sveta. Kaj se je zgodilo leta 2015, ko ste začeli organizirati tekme svetovnega formata? Generalni sekretar Kaja- kaške zveze Slovenije Jakob Marušič mi je rekel, da v Tacnu ne bodo izvedli tekme za evropski pokal v sprintu. Namignil mi je, ali bi mi prevzeli tekmo. In sem se zasmejal. Pač nimamo divje vode. A uspela nam je dobra tekma. Nato mi je naslednje leto uspelo lobiranje na Dunaju in zaupana nam je bila tekma svetovnega pokala v spustu. Zakaj? Preprosto so ugotovili, da je na obrobju večjega mesta odlično vzdušje, saj tekmo obišče veliko ljudi. Povsem drugače je v odročnih gorskih vasicah. Tam je gledalcev le za vzorec in posledično tudi pravega vzdušja ni. Tudi leta 2018 smo gostili tekmo svetovnega pokala. Po štirih letih Nejc Žnidarčič po dveh zmagah zlepa ne bo pozabil Celja: »Tu sem vedno rad tekmoval. Proga ni zahtevna, toda organizacija in vzdušje vse skupaj nadoknadita. Dušanu sem že prej dejal, naj se čim prej prijavi za naslednjo tekmo za svetovni pokal. Umetna proga z divjo vodo v Celju bi bila izjemna pridobitev za regijo, za naše kajakaštvo. Glede rezultatov priznam, da je bila sobota še lepša od petka, saj smo Slovenci v kajaku zasedli celoten oder za zmagovalce. In verjemite, to bomo pošteno proslavili.« Še tako natančna organizacijska priprava predvideva sprotna posredovanja. smo se spet potrudili. Imate v mislih še kakšen presežek? Nekaj vam bom zaupal. Pred desetimi dnevi se je naš šampion Nejc Žnidarčič na svetovnem prvenstvu v spustu pogovarjal z drugimi tekmovalci, Francozi, Nemci, Čehi, Italijani ... Sklenili so, da bodo predlagali Celje za organizatorja svetovnega prvenstva v spustu. Spet sem se zasmejal. Toda nikoli ni veš. Morda bo Celje resnično gostitelj svetovnega prvenstva čez nekaj let. Svetovno prvenstvo v olimpijski disciplini, v slalomu na divjih vodah, pa je za Celje nedosegljivo. V petek je naš župan Bojan Šrot sicer napovedal, da proga z divjo vodo v Celju bo. In verjamem, da se bo to res zgodilo. Gre za velik projekt, tudi finančno zahteven. Vsebuje veliko pasti, ampak čez nekaj let nam bo uspelo. Potem bi se Celje uvrstilo na svetovni kajakaški zemljevid. Foto: Andraž Purg - GrupA I ■ ■ V "V ■ v Skrajni čas za povišanje proračuna Predsednik Hokejskega kluba Celje Vid Valenčak je natančno predstavil poslovanje na rednem občnem zboru društva. »44.600 evrov smo prejeli od celjske občine, 75 tisočakov smo pridobili od pokroviteljev, kar je za nas zelo veliko. 30 tisoč evrov so za vadnino plačali hokejisti. Iz drugih dejavnosti smo dobili še 29 tisoč evrov. Odhodkov je bilo veliko, največ smo dali za dvorano, hranarine in potne stroške, plače trenerjem, prevoze in sodnike.« Za sodniške stroške je bila porabljena skoraj desetina proračuna. Valenčak je poudaril, da klub ni več na robu preživetja, a bo na račun boljšega strokovnega dela (več kakovostnih trenerjev) moral povišati proračun. Trener več selekcij Domen Ramšak zelo pogreša manjšo telovadnico v ali ob dvorani. Gal Koren trenutno intenzivno izboljšuje telesno pripravljenost članskega moštva, saj je prepričan, da bo to zagotovilo hitrejšo igro in boljše rezultate. DŠ Foto: HK CELJE Gregor Planteu in David Razgor bosta odslej še bolj sodelovala. Ljudje so željni spektakla V dvorani Zlatorog se je na prijateljski rokometni tekmi med Celjem Pivovarno Laško in Barcelono zbralo 2.500 gledalcev. Katalonci, ki se pripravljajo na zaključni turnir lige prvakov, so bili močnejši za pet golov. Zadnjič je celjski dres oblekel kapetan David Razgor. V trinajstih sezonah je odigral 579 tekem in je igralec z največ nastopi za člansko zasedbo Celja. V naslednji sezoni bo pomočnik trenerja Alema Toskića. Predstavilo se je šest novincev za naslednjo sezono. To so 18-letni srednji zunanji napadalec iz Srbije Vukašin Antonijević (Metaloplastika), povratnik iz Maribora Domen Knez, najkoristnejši igralec evropskega prvenstva do 19 let Mitja Janc, reški desni zunanji napadalec Patrik Martinović, novopečeni reprezentant Bosne in Hercegovine, 204 centimetre visok Amir Muhović in mladi Celjan Filip Rakita, ki je bil posojen Mariboru in je član kadetske ter mladinske reprezentance Slovenije. Zaradi simbolične cene vstopnic je bil obisk dober, vzdušje pa primerno obisku moštva iz najboljšega kluba vseh časov. Za Celje so igrali Bojić, Zupančič, Gaberšek (12 obramb), Strmljan (1 gol), Mazej, Dragašević (1), Razgor (1), Cokan (10), Marguč, Poteko (2), Ivanković (2), Čepić (2), Kodrin (5), Žabić (2), Mlakar (2), Vlah (2) in Suholežnik. Že drugič se je od celjskega moštva poslovil bojevit krožni napadalec Vid Poteko. Prvič Celje zapušča levo krilo Tilen Kodrin. Oba odhajata v Bundesligo. Dve sezoni je celjski dres nosil Radojica Čepić. Poglavitno je, da se je vodstvo celjskega kluba na čelu z Gregorjem Planteuom odločilo zaprositi Evropsko rokometno zvezo za posebno povabilo v ligo prvakov. Čeprav ima nekaj novincev, a nobene okrepitve. DŠ. foto: RK CPL NA KRATKO Kam to vodi? Celje: Knežje mesto naslednje leto ne bo med gostitelji evropskega prvenstva za košarkarice. Vse tekme v Sloveniji bo gostila Ljubljana. Košarkarska zveza Slovenije je najprej z mesta selektorja umaknila izjemno uspešnega Damirja Grgića, nato je na stranski tir postavila še Celie in tudi Koper. Štirje iz Celja, trije iz Gorenja Zreče: V ponedeljek se je zbrala slovenska moška rokometna reprezentanca, ki bo konec meseca začela nastope na sredozemskih igrah v alžirskem Oranu. Med izbranci selektorja Uroša Zormana so štirje člani Celja Pivovarne Laško, Tadej Mazej, Stefan Žabić, Tim Cokan in Gal Gaberšek, ter trije igralci velenjskega Gorenja, Domen Tajnik, Jernej Drobež in Timotej Grmšek. Rokometaš Celja Tilen Strmljan je odpovedal sodelovanje. (DŠ) sport@nt-rc.si sport@radiocelje.com 20 MALI OGLASI / INFORMACIJE сБ Splošna boln išnica Celje zaposluje: kuha™ (dietni kuhar IV in V), delavce za po moč v kuhinji (pomočnik dietnega kuharja III). Nudi: • za poslitev za nedoločen čas, • redno in stimulativno plačilo, • urejeno delovno okolje, ♦ možnost izo.raževanja in napredovanja, • pomoč pri ureditvi delovnih dovoljenj, • dolgoro čna varnost in stabilnost. Več informacij n aj dete na spletni strani SB. Celje ali j im piši te na naslov kadrovsta.sluzba(a>sb-celje.si nli poklič^e tonst 42 33 694 od ponedeljka do petka ob 18.30 in 22.15 E™™ telemach 1 c kanal 673 kanal 306 kanal 271 kanal 152 i4r» ODPIRALNI ČAS: INFORMACIJE: Pokrajinski muzej Celje TOREK-NEDELJA 10.00 -18.00 PONEDELJEK ZAPRTO WWW.POKMUZ-CE.SI MUZEJ@POKMUZ-CE.SI 03/42 80 962 031 612 618 ■ЛГ. ' V«*' -••«f.. < ZGODBE KNEŽJEGA MESTA 1 IGRIVO IN KREATIVNO .18. JUNI] 2022/ 10.30/ KNEŽJI DVO Sß? POLETNA MUZEJSKA • v *20* V\\ x\ LET . ... POKRAJINSKI MUZEJ CELJE PROST VSTOP 18. JUNIJ 2022, 18.00 - 24.00 VOZILA PRODAM STROJI PRODAM POSEST GOLF IV sdi dizel, letnik 2И023 registriran celo leto 2023, lastnik 4 leta, 5 vrat, metalno srebrne barve, prodim za 1.600 EUR. Telefon 041 951-527. 434 KUPIM VOZILO, poškodovano ali v čkvarii od letnika 2005 naprej, kupim. Telefon 041 567747. rti «s e u m of /*« re «i ft i s t wy\ геЏе mmt/r muKinoveJSczgodAvIni feslje 7 rOltINA I Mиг£Ј§КА 'i i 70 dO J I ^ лиШЦа 20. POLETNA MUZEJSKA NOC POLETNA MUZEJSKA NOC 18. junij 2022 v MnZC j8:00-24:00 EtSi^OiZ3iIj^ČEN OGLED RAZSTAV lS.^O-M.OOo^ed in fojografiranje v Fotoateljeju in galeriji Pelikan 18.00 Hermanova družinska ustvarjalnica: Moj (prvi) pogrinjek 18.00-21.00 oživitev ulice obrtnikovin muzejske fekarne na stalni razstavi Živeti v Celju z muzejskimi demonstratorji i npaoAtovoljci 19.00 javno vodstvo po Starem pizkru L 20.00 javno vodstvo po razstavi (P)ostati ženska VSTOPP ROOT http://wwn.muzej-nr-ce.ri ODDAM MANJŠO starejšo hišo, Ljubno ob Savinji, primerno do dve osebi, oddam v najem (dovoljene male živali). Telefon 031 695208. 430 PRODAM NESNICE, rjave, grahaste, črne, pred nesno-stjo, prodamo. Brezplačna dostava po celotni Sloveniji. Vzreja nesnic Tibaot, telefon (02) 582-1401. n 315 TRAKTORSKI plato, hidravlični, 2 m x 1,20 m x 0,40 m, nov, prodam. Telefon 031 278-786. 428 NAKLADAC Olga Meglič, traktorski, sprednji, prodam. Telefon 070 738-979. 435 DVA pajka na dve in na štiri vretena prodam. Telefon 070 799-029. 436 KUPIM jRAKTOR, lahk/ poškodovan ali v okvari, tudi br/z do/umentov, ii ottalo mehanizacijo, kupim. Telefon Oil 567IŠ7. 315 oi\wwtnovitedr/ik.si naj odnoiabavna TV oddaja V četrtek, 16.6.2022 ob 20.00 uri ans. Akordi VTV - Vaša televizija, Zarova c. 10, Velenje t.: 03 898 60 00, vtv.studio@siol.net www.vtvstudio.com,www.facebook.com/najviza №OŠI nesnite jarkicn, njave, bele, ürne in grahaste barve, pred nesnostjo, prodamo, i/peljemo na dom. Telefon ii0 545-481. p TELICO simeitalko, staro 2 leti, brejo 8 mesecev, prodam. Telefon 031 783-769.43 DVE telici, stari 4 in 5 mesecev, pašni, prodam. Telefon 041 547-769. Š 3 Poroke Celje Poročila sta se: Lucija BOGATAJ z Vranskega in .Jure TERGLAV iz Žtlca. Žalec Poročiri so se: Laura POD-KUBOVŠEK iz Tepanja in Florjan UNGAR iz Zeč, Lucija ZORKO in Jure KRAJNC, oba iz Primoža pri Šentjurju, Brina BECNER iz Maribora in Nejc POTOČNIK iz Pongraca, Špela NEMEČEK iz Rečice ob Paki in Boštjan TURNŠEK iz Šmartnega ob Paki, Vera ARH iz Izlak in Matjaž PISKAR iz Motnika, Kristina FLORJANC s Polzele in Damjan SEBASU iz Pariželj. Velenje Poročili so se: Maja ŽE-VART in Uroš REMENIH, oba iz Velenja, Klavdija LAJLAR in Peter TEPEŠ, oba iz Velenja. spo"rt@nt-rcTsT SKLADIŠČNE HALE Pokrijemo vse priložnosti PETRE šotori - hale dAA. Čeplje 51 /3305 Vransko Tel.:+386/3-703-21-00 E-mail: info@petre.si POKRIJEMO VSE PRILOŽNOSTI Podjetje Petrešotori-haled.o.o. v letu 2022 obeležuje 40-let od obrtniških začetkov. Pestra ponudba, kvaliteta in odzivnost» le del vizij, ki spremljajo razvoj podjetja skozi desetletja. V lastni zalogi imamo ve? kot 40.000m PRIREDITVENIH, VIP in SEJEMSKIH šotorov, odrov in ostale opreme, kot so stojnice, točilni jurčki in pulti, catering oprema (mize,stoli, info pulti,...) in dekorativna oprema (zavese, prti, prevleke,...). V ponos nam je lastna proizvodnja ALU SKLADIŠČNIH ŠOTOROV in HAL, ki jih odlikujejo kvalitetni materiali, skladnost s standardi, fleksibi I nost v d imenzija h ter JEKLENE HALE, ki se popolnoma prilagajajo željam in potrebam stranke. Skrb zazadovoljne stranke pa se izraža v hitTi in profesionalni izvedbi montaže ter kva I itetnem SERVISU. DODATNA OPREMA SERVIS IN PROIZVODNJA MALI OGLASI / INFORMACIJE 21 OVNA lepe plemenske rasti, mirnega, prodam zaradi sorodstvenih vezi. Telefon 031 612160. L 46 KOKOŠI nesnice, mlade, grahaste, rjave in črne, prodamo. Primerne so za kmečko rejo, ker nimajo odščipnjenih kljunov. Delovni čas: vsak delavnik od 9. do 17. ure. Kmetija Lešer, Lopata 55, Celje, telefon 031 461-798, 041 763-800, 051 379-031. p MLADE zajce, letošnje, za nadaljnjo rejo ali zakol, prodam po 10 EUR/eden. Telefon 041 951-527. 433 DVA bikca simentalca in teličko, stari od 10 do 14 dni, prodam. Telefon 031 840-282. 369 Kupim ZAMENJAM Ipavčeva 21,3000 Celje www.novomat.si Tel.: 03 428 62 91 PRODAM OSTALO PRODAM DEBELE, suhe krave in telice za zakol kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 041 653286. p PITANE krave in telice za zakol, po širši Štajerski, kupim. Plačilo takoj + davek. Telefon 040 647-223. p KAMERUNSKEGA ovna kupim. Telefon 031 631-344. 421 PRIKOLICO za kampiranje, katerekoli znamke, lahko je v Sloveniji ali na Hrvaškem, od letnika 1990 naprej, kupim. Telefon 041 567-747. 315 RABLJENA vozila, kmetijsko in gradbeno mehanizacijo kupim. Telefon 070 280-908. 427 BREJE krave in telice, krave s teleti in teličke, vsi pašni, menjam za kravo, bika ali telico za zakol ali dopitanje. Telefon 031 533745. p KOŠNJA zelenic, mulčenje strmin. Zvonka Korošec, s. p., Cesta kozjanskega odreda 49, Šentjur, telefon 070 711-680. 402 IŠČEMO izvajalca za košnjo oziroma mulčenje nekoliko strmejših terenov v okolici Celja. Prosim, pokličite 031 353-392. 437 CVETLIČNI med, letošnji, domači, prodam. Telefon 041 377 620. 426 SLOVENSKA bukova drva, na paleti dolžine 25, 33, 50 cm, možna dostava, prodam. Telefon 031 625-479. p TENDO, dolžina 4 m, širina 3 m, dve 250-l plastični kadi in kozo z mlekom, staro 4 leta, prodam. Telefon 031 733-965. 410 PRIMEŽ in večje kovaško nakovalo prodam. Telefon 041 951-527. 433 KUPiM PRIKOLICO za kampiranje kupimo. Telefon 031 391-972. p Smrti Celje Umrli so: Katarina KOVAČ iz Laškega, 81 let, Alojz STANKO s Polzele, 87 let, Ana GROFELNIK iz Štor, 84 let, Tilen FIŠTER iz Celja, 24 let, Emilija ARTNAK iz Celja, 87 let, Rudi STROPNIK iz Šoštanja, 75 let, Antonija ŠPEH iz Lenarta pri Gornjem Gradu, 85 let, Antonija RAMŠAK iz Griž, 87 let, Irma BELAJ KOŠTOMAJ iz Celja, 94 let, Goran SANKOVIĆ iz Celja, 43 let, Friderika ROM iz Štor, 80 let in Persida FRANKO iz Celja, 92 let. Žalec Umrli so: Zdravko ZALE-ZNIK s Polzele, 92 let, Frančiška RANDL iz Šempetra 88 let, Jedert DOBRIHA iz Prebolda, 96 let. Velenje Umrli so: Alojz DOBNIK iz Šmartnega ob Paki, 81 let, Franc STOPAR iz Šmartnega ob Paki, 74 let. novi tednik I radio cel Cenjene stranke obveščamo, da MALE OGLASE, ČESTITKE, OBVESTILA IN OSMRTNICE za Radio Celje in Novi tednik sprejemamo v času uradnih ur (7.00-15.00) na sedežu podjetja, Prešernova ulica 19, Celje. POŠILJATE JIH LAHKO TUDI PO ELEKTRONSKI POŠTI na naslov oglasi@nt-rc.si ali jih sporočate po TELEFONU 03 4225 144. Hvala za razumevanje. Uredništvo Novega tednika in Radia Celje Kako je hiša strašno prazna, odkar tebe v njej več ni, prej bila tako prijazna, zdaj otožna se mi zdi. ZAHVALA Ob boleči izgubi drage mame, stare mame, prababice, sestre, tašče in tete AMALIJE ČUBER iz Drenskega rebra 27a, Lesično (20. 6. 1935-31. 5. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem, sodelavcem, znancem in kolektivu Kozjanski dvor za vso pomoč, darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala, ker ste nam v teh težkih trenutkih stali ob strani ter izrazili pisno in ustno sožalje. Hvala nefrološkemu oddelku Splošne bolnišnice Celje za lajšanje bolečin. Hvala pogrebni službi Zagajšek za vso organizacijo, gospodu župniku Hriberniku za lepo opravljen obred, pevcem, trobentaču, zastavonoši in govorniku gospodu Kocmanu za poslovilne besede. Iskrena hvala vsem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku. Žalujoča: sinova Darko in Boris z družino Draga mama, skromno in pošteno si živela, v življenju le skrbi in delo si imela. Vse življenje boriti si se znala, ko v poletnem jutru za vedno si zaspala. V SPOMIN 11. junija je minilo leto dni, kar nas je zapustila naša draga mama ROZALIJA TOVORNIK iz Debra pri Laškem (3. 9. 1934-11. 6. 2021) Hvala vsem, ki se je spominjate in ji prižigate sveče. Vsi njeni Vsi bomo enkrat zaspali, v miru počivali vsi, delo za vselej končali, v hišo Očetovo šli. (A. M. Slomšek) ZAHVALA Ob odhodu k večnemu počitku naše predrage mame, babice in prababice IRME BELAJ -KOŠTOMAJ upokojene gostilničarke s Polul (23. 4. 1928-4. 6. 2022) se vsem iskreno zahvaljujemo za sočustvovanje, izražena pisna in ustna sožalja ter darovano cvetje, sveče in svete maše. Hvala vsem, ki ste se udeležili spominske slovesnosti in ji s tem izrazili spoštovanje. Žalujoči: vsi njeni, ki jo bomo neizmerno pogrešali. Ko tvoje zaželimo si bližine, gremo tja, v ta mirni kraj tišine, tam srce se tiho zjoče, saj verjeti noče, da te več med nami ni. Čeprav tvoj glas se več ne sliši, beseda tvoja v nas živi, povsod te čutimo mi vsi... med nami si! ZAHVALA Ob boleči izgubi naše drage žene, mame, stare mame in prababice MARIJE MAGDALENC (14. 8. 1938-31. 5. 2022) se iskreno zahvaljujemo vsem sorodnikom, sosedom, prijateljem in znancem, ki ste jo pospremili na njeni zadnji poti. Hvala za darovano cvetje, sveče, maše in izraze sožalja. Hvala podjetju Kea, C-C Tuš Celje in vrtcu, enoti Hruševec. Hvala pogrebni službi Žalujka, župniku Petru Orešniku za lepo opravljen obred, pevcem svetega Jakoba za odpete žalostinke, trobentaču za odigrano Tišino in gospe Bernardi za poslovilne besede. Hvala Domu starejših Šentjur, še posebej oddelku Zarja za njihovo nesebično pomoč naši dragi mami. Žalujoči: mož Jože, hči Irena z družino, sin Miran z družino in ostalo sorodstvo V SPOMIN 28. maja je minilo 35 let, kar ni več med nami drage ANICE GABERŠEK iz Zgornje Rečice 69 pri Laškem (9. 7. 1944-28. 5. 1987) 7. julija pa bo minilo deset let, kar nas je zapustil dragi ROMAN GABERŠEK iz Spodnje Rečice 115 pri Laškem (25. 10. 1965-7. 7. 2012) Hvala vsem, ki se ju spominjate in jima prižigate sveče v spomin. Vsi njuni Srce je omagalo, tvoj dih je zastal, a nate spomin bo večno ostal. ZAHVALA V 78. letu nas je nenadoma zapustil naš dragi mož in oče ZVONKO STRAŠEK iz Celja Iskrena hvala vsem, ki ste ga pospremili na njegovi zadnji poti in ga boste ohranili v lepem spominu; sorodnikom, sosedom, sodelavcem in prijateljem za izrečeno sožalje, sveče in podporo. Hvala tudi gospodu kaplanu Maticu Lesjaku za pogrebni obred in mašo. Tvoji najbližji novi tednik Vedm 2 илеиој / n 439 22 RADIO CELJE / NAPOVEDNIK Kino Spored od 16. do 22. 6. Barabe - animirani, komedija četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.30 sobota, nedelja: 13.50, 14.50, 16.30 Bilo je nekoč v Srbiji - drama, komedija od četrtka do torka: 20.30 Čebelica Maja 3: Zlato jajce - animirani četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 15.30, 17.30 sobota, nedelja: 13.30, 15.30, 17.30 Doktor Strange v multivesolju norosti - akcijski, pustolovski, fantazijski od četrtka do torka: 19.30 sreda: 20.30 Elvis - biografski, drama sreda: 20.00 Izgubljeno mesto - akcijski, komedija, romantični od četrtka do srede: 20.40 Ježek Sonic 2 - animirana pustolovščina sobota, nedelja: 14.00 Jurski svet: Prevlada - akcijski, pustolovski četrtek, petek, ponedeljek, torek, sreda: 16.00, 17.40, 18.50, 20.15, 21.00 sobota, nedelja: 14.40, 16.00, 17.40, 18.50, 20.15, 21.00 Kozmoblisk - animirani, pustolovski, akcijski četrtek, petek, ponedeljek, torek: 1550, 16.50, 18.00, 18.40 sobota, nedelja: 13.40, 15.50, 16.50, 18.00, 18.40 sreda: 15.50, 16.50, 17.50, 18.40 Pustolovščine družine Bigfoot - animirani, družinski sobota, nedelja: 15.00 Top Gun: Maverick - akcijski, drama od četrtka do torka: 15.40, 17.00, 18.15, 19.45, 20.50 sreda: 15.40, 17.15, 18.15, 19.30, 20.50 Zadnjič videna živa - triler od četrtka do srede: 19.00 ČETRTEK 20.00 Pariz, 13. okrožje mantična drama PETEK in NEDELJA 18.30 Luzzu - drama 20.00 Pariz, 13. okrožje mantična drama SOBOTA 18.00 Pariz, 13. okrožje mantična drama 20.00 Luzzu - drama ro- ro- - ro- KINO VELENJE PETEK 17.00 Futura - mladinski dokumentarni film 19.00 Zadnjič videna živa - triler 20.00 Jurski svet: Prevlada - epska akcijska avantura, 3D SOBOTA 17.00 Ježek Sonic 2 - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Poletje, ko sem se naučila leteti - družinska, mladinska komedija 20.00 Polje strahu - srhljivka NEDELJA 16.00 Kozmoblisk - animirana pustolovščina, sinh. 18.00 Ena sekunda - komična zgodovinska drma 19.00 Top Gun: Maverick - akcijski, drama PONEDELJEK 20.00 Pustolovščine družine Bigfoot - animirana pustolovščina, sinh. 19.00 Pariz, 13. okrožje - komična romantična drama Kulturne prireditve ČETRTEK, 16. 6. 17.00 Občinsko dvorišče Laško Območno srečanje otroških in mladinskih pevskih zborov 17.00 Knjižnica Šmartno ob Paki Presneti deveti Predstavitev knjige in druženje z avtorico Darjo Arh Centrih 18.00 Vodni stolp Celje_ 7. knjižni festival Slovenski dnevi knjige Predstavitev knjige Tat masla (založba Jnana Bhakti Prada Trust) 19.00 Velenjski grad Potovanje v senci zlatega faraona Odprtje razstave PETEK, 17. 6. 10.00 Ploščad pred knjižnico Celje_ Edi Goršič (1937-2002) Odprtje spominske razstave avtorice dr. Alenke Hren 12.00 Foto studio Rizmal V Celju se gradi Odprtje fotografske razstave novih gradenj v Celju 17.00 Vodni stolp Celje_ 7. knjižni festival Slovenski dnevi knjige Predstavitev pesniške zbirke Mlado bitje, ki diha, avtorja Aljoše Peperka 19.00 Atrij Velenjskega gradu Letni koncert Rudarskega okteta Glasbene gostje bodo članice Vokalne skupine Cvetke. 19.00 Vodni stolp Celje_ 7. knjižni festival Slovenski dnevi knjige Predstavitev knjige Malik, celjske pisateljice Alme Karlin 20.00 Pri upravi Kozjanskega parka v Podsredi 16. večer pod češnjo Predstavitev slikanice za otroke avtorice Polone Šergon in gledališka predstava »Nič ni nemogoče«, avtorice Polone Šergon v izvedbi domačega gledališča družine Šergon 20.30 Park Rimske nekropole Šempeter BosaZnova (Matjaž in Vanja Romih) Koncert zasedbe 21.00 Pred Domom kulture Velenje Batista Cadillac Koncert SOBOTA, 18. 6. 11.00 Staro mesto jedro Celja Mladi talenti se predstavijo Nastop komornih skupin v projektu 13.00 Koča na Svetini Mednarodno srečanje ljudskih godcev Nastopilo bo približno 150 nastopajočih v organizaciji Društva harmonike, kitare in basistov. 16.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec_ Irenini učenci se predstavijo - Zapoj z nami Nastop učencev Irene Vrčkovnik 16.00 in 18.00 Dom kulture Velenje, velika dvorana 49. Spin show -celebration Poletna plesna produkcija Plesne šole Spin. 18.00 Fontana piv Zeleno zlato Žalec_ Prestop Ulični performans v izvedbi Društva Gibatorij. 19.00 Občinsko dvorišče Laško Pomladni koncert Laške pihalne godbe 19.30 Dom II. slovenskega tabora Žalec Maroltovo srečanje Državno tekmovanje odraslih folklornih skupin. 20.00 Vrt Ipavčeve hiše Zgornji trg Šentjur Pocket Edition Koncert butične etno-jazz zasedbe z gostom Primožem Pečarjem. 20.00 Vodni stolp Celje_ 7. knjižni festival Slovenski dnevi knjige Predstavitev fotografske monografije Sramota, publikacijo bo predstavila in komentirala dr. Barbara Rajgelj. 20.00 Restavracija Žigola Slovenske Konjice Striptiz Stand up komedija Matjaža Javšnika NEDELJA, 19. 6. 11.00 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Grofje Celjski Javno vodstvo po razstavi. 18.00 Dvorec Novo Celje ŽePZ Savinjski cvet Gotovlje Koncert ob 40-letnici zbora 20.00 Mestni trg Šentjur_ Ta noč bo ... Prireditev ob dnevu državnosti s koncertom Pihalnega orkestra Šentjur, v primeru slabega vremena v Športni dvorani OŠ Hruševec PONEDELJEK, 20. 6. 18.00 Občinsko dvorišče Laško Zaključni koncert ErasMUSica s podelitvijo priznanj Zlata nota Koncert TOREK, 21. 6. 18.00 Glasbena šola Velenje, Marinova dvorana Pojemo, plešemo in igramo Koncert ob zaključku pouka 18.00 Anina galerija Rogaška Slatina Umetniki za Karitas -Naj si lepota in dobrota podata roko Odprtje likovne razstave DOGODKI in OBVESTILA Četrtek, Lapidarij 16. junij, Flussaufwärts/ Po reki navzgor/ Contro corrente ob 19. uri Večer v poklon Berti Bojetu Boeta Petek, Odprtje razstave pri splavarju 17. junij, Edi Goršič (1937-2002) ob 10. uri Avtorica razstave je dr. Alenka Hren Medved Razstava bo na ogled od 17.6. do 15.7. in 1.8. do 15.9. Sobota, Delavnica izdelovanja nakita za mlade 18. junij, Mentorica je Darja Trivan ob 10. uri Za otroke od 6. leta dalje Torek, Lapidarij 5. julij, Koncert sopranistke Andreje Zakonjšek Krt ob 19. uri Vstop prost! 19.00 Velenjska promenada Plesni studio M-dance Večeri v amfiteatru 19.00 Občinsko dvorišče Laško Regijsko srečanje veteranskih godb Koncert 19.30 Gledališče Celje_ Alexandra Wood: Dolg Abonma po posebnem razporedu in izven; tudi v sredo ob istem času SREDA, 22. 6. 19.30 OŠ Šempeter_ Pozdrav poletju Koncert otroškega in mladinskega pevskega zbora s solisti in gosti 20.00 Pred Domom kulture Velenje Sara Lamprečnik in Alen Kovše Koncert; v primeru slabega vremena odpade Poletje v Celju ČETRTEK, 16. 6. 18.00 Mestna plaža_ Hop v pravljico Lutkovna predstava 18.00 Lapidarij ob Savinjskem nabrežju Po reki navzgor: Poklon Berti Bojetu Boeta Sodobni slovenski in avstrijski pesniki, pisatelji in umetniki se poklanjajo Berti Bojetu. 19.00 Vodni stolp_ Ne zmorejo več sami Predstavitev knjige PETEK, 17. 6. 19.30 Glavni trg_ Čarobnost mestnih trgov Modna revija blagovnih znamk in trgovcev mestnega jedra ter večerno druženje SOBOTA, 18. 6. 9.00 Umetniška četrt Umetniška tržnica Ulično dogajanje 11.00 Galerija Volk Celje_ Slikarska dela 3. lik. extempora poletje, IV. celoletne likovne kolonije Štirje letni časi Otvoritev razstave slikarskih del na temo poletje 17.00 Mestno središče Te lušte in razvade? TEDENSKI SPORED RADIA CELJE 90.6 I 95.1 95.9 100.3 MHz ČETRTEK, 16. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Ribja tržnica; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Novi tednik - aktualna številka; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Intervencija; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Jezikalnica; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice 14:15 Komercialna oddaja; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Ribja tržnica (ponovitev); 19:20 Intervencija PETEK, 17. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Razmišljamo zeleno; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Šolski radio; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:00 Discomania radio celie SOBOTA, 18. junij 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 Milenium (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Od petka do petka (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 12:20 Šolski radio (ponovitev); 13:00 Globalne novice; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 14:00 Globalne novice; 14:20 Razmišljamo zeleno (ponovitev); 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Zverinice iz regije (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v soboto; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice NEDELJA, 19. junij 7:10 Koledar svetnikov; 7:40 Časoplov; 8:00 Pozdrav jutranje ekipe; 8:05 Elektro obvestila; 8:30 Servisne informacije; 8:50 Obvestila živali; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine (ponovitev); 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:30 Servisne informacije; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio (ponovitev); 11:50 Obvestila živali; 12:00 Globalne novice; 12:05 Obvestila; 13:00 Globalne novice; 13:10 Naši poslušalci čestitajo in pozdravljajo; 14:00 Globalne novice; 14:30 Servisne informacije; 15:00 Globalne novice; 15:30 Servisne informacije; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:20 Jezikalnica (ponovitev); 16:50 Obvestila živali; 17:00 Na kratko v nedeljo; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice PONEDELJEK, 20. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 V srcu domovine; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:20 Reporter; 10:30 Regija danes; 10:35 Športnih 30; 11:00 Globalne novice; 11:20 Floradio; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:40 Reporter; 13:00 Poročila 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Športnih 30 (ponovitev); 19:00 Katrca TOREK, 21. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Za zdravje; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Poudarjeno; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:20 Za zdravje (ponovitev); 19:20 Poudarjeno SREDA, 22. junij 5:30 Vreme - astro; 6:00 Jutranji ritem; 6:30 Regija danes; 7:00 Globalne novice; 7:05 Obvestila; 7:30 Regija danes; 8:00 Globalne novice; 8:30 Regija danes; 9:00 Globalne novice; 9:20 Povezujemo generacije; 9:50 Pozdrav dopoldanske ekipe; 10:00 Globalne novice; 10:05 Osmrtnice; 10:15 Koledar svetnikov; 10:20 Občina Vojnik javljanje; 10:30 Regija danes; 10:35 Komercialna oddaja; 11:00 Globalne novice; 11:20 Gospodarski utrip regije; 11:50 Obvestila živali; 12:05 Obvestila; 12:20 Zverinice iz regije; 13:00 Poročila; 13:20 Kulturni mozaik; 13:30 Servisne informacije; 13:40 Šport danes; 14:00 Globalne novice; 14.30 Regija danes; 15:00 Globalne novice; 15:30 Regija danes; 15:35 Elektro obvestila; 16:00 Globalne novice; 16:10 Moji trije; 16:30 Regija danes; 16:50 Obvestila živali; 17:00 Globalne novice; 17:05 Obvestila; 17:20 Koledar svetnikov; 17:30 Osmrtnice; 18:05 Otroci pojejo; 19:05 Povezujemo generacije (ponovitev); 19:20 Gospodarski utrip regije NAPOVEDNIK 23 novi tednik vMm г mm j1. radio celie Plesna predstava se navezuje na svetovni dan Zemlje 17.00 Mestna plaža Drhteče srce Predstavitev knjige avtorice Milene Simunič 18.00 Oder pod Drevesno hišo v Mestnem gozdu 2. opera v gozdu: Don Giovanni (prisluhi v Mestnem gozdu) Priredbo Mozartove zadnje in najuspešnejše opere bodo izvedli vrhunski slovenski glasbeniki mlajše generacije. 19.00 Muzejski trg Otvoritev Poletja v Celju 2022 Spominski koncert Edvardu Goršiču 20.00 Trg pri Metropolu Orkester Akord Koncert ob 77 letnici delovanja NEDELJA, 19. 6. 19.00 Na Špici_ Piknik Katrce Radia Celje in praznovanje 77. rojstnega dne Novega tednika Vstop prost 19.30 Vodni stolp_ Vocal BK Studio & Prijatli Koncert 20.00 Stari grad Celje_ Massimo Savić Koncert TOREK, 21. 6. 10.00 Različne lokacije v mestnem jedru Praznik glasbe 10.00 Vodni stolp_ Mojstri pajki Glasbena pravljica SREDA, 22. 6. 10.00 do 20.00 Glasbena šola Celje_ 2. Celjski dan jazz-a 18.00 Oder pod Drevesno hišo v Mestnem gozdu Lisička je prav zvita zver (Prisluhi v mestnem gozdu) Predstavili se bodo učenci Glasbene šole Škofja Loka in Celje 21.00 Stari grad Celje_ Zbogom korona, mi gremo na dopust Sov poln smeha s Perico Jerkovičem in Robertom Petanom Poletna muzejska noč SOBOTA, 18. 6. 14.00 Muzejski trg, pred Staro grofijo Predstavitev starodobnih vozil Kluba starodobnikov Celjski Knezi 18.00 Ekomuzej Žalec Likovna delavnica za otroke 18.00 do 22.00 Ipavčeva hiša, Galerija Zgornji trg Šentjur in Muzej Južne železnice Šentjur Prost vstop v šentjurske zbirke 18.00 do 22.00 Galerija Velenje Javno vodstvo po aktualnih razstavah, stare zimzelene uspešnice z originalnih vinilnih plošč ter samostojni večerni ogled aktualnih razstav Vstop prost 18.00 do 24.00 Pokrajinski muzej Celje Brezplačen vstop v muzej 18.00 do 24.00 Muzej novejše zgodovine Celje Brezplačen ogled stalnih in občasnih razstav 18.00 do 24.00 Ekomuzej Žalec Brezplačen ogled muzejskih zbirk 18.00 do 24.00 Velenjski grad, Hiša mineralov in Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Brezplačen večerni obisk razstav na Velenjskem gradu(18.00-24.00), v Hiši mineralov (18.00-22.00) in v Muzeju usnjarstva na Slovenskem (10.0023.00) 19.30 Grad Podsreda_ Posijal je žar Koncert skladb skladatelja Andreja Makorja v izvedbi MePz Bistrica ob Sotli 20.00 Galerija sodobne umetnosti PREMIERA 2022 - 5. trienale mladih umetnic in umetnikov Odprtje razstave 20.00 Stara grofija, dvorana pod Celjskim stropom Petra Bračko Koncert čembalistke; vstop prost 20.00 Zgornji trg Šentjur Pocket Edition Koncert butične etno-jazz zasedbe z gostom Primožem Pečarjem; vstop prost 20.00 do 24.00 Muzej Laško Brezplačen vstop v muzej 21.00 Ekomuzej Žalec Aši in Bradaši Koncert skupine 20.30 Ploščad pred Knežjim dvorom Prikaz oblikovanja stekla nad plamenom Steklo bo oblikoval Zvonko Drobnič 21.30 Galerija AQ GCC (umetniška četrt) Zaprtje vizualne instalacije, performans in koncert Druge prireditve ČETRTEK, 16. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Hermanov kulturni teden - izdelava družabne igre Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine 9.00 do 11.00 Hiša generacij Laško Rože iz krep papirja delavnica 9.00 do 21.00 Stari grad Celje Novo doživetje na Starem gradu VR TELESKOP - pogled v zgodovino Celja s pomočjo tehnologije virtualne resničnosti; vse dni v tednu 11.00 do 12.30 Hiša generacij Laško Srečanje skupine za samopomoč Ozara Slovenija 16.30 Medobčinska splošna knjižnica Žalec S knjigo skozi čas negotovosti Druženje študijsko-bralnega kluba v sodelovanju MSK Žalec in UPI Ljudske univerze Žalec 18.00 Muzej usnjarstva na Slovenskem Šoštanj Klepet pod Pustim gradom: Marjan Stvarnik Pogovorni večer bo vodil Jernej Hozjan. PETEK, 17. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Moj prvi pogrinjek Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton, primerno za vrtec in 1. triletje OŠ; za skupine 10.00 Prireditveni prostor pri MC Šmartno ob Paki SAŠA kolesari Otvoritev festivala 11.00 Prireditveni prostor pri MC Šmartno ob Paki Začuti dirko po Sloveniji Spremljanje etape s spremljevalnim programom 11.15 Šlandrov trg Žalec Dirka po Sloveniji Start 3. etape kolesarske dirke 16.00 Govce nad Sedražem Otvoritev in ogled rudarskega mesta Govce 18.30 Cerkev sv. Jožefa Celje Sklep šolskega leta Orglarske šole sv. Jožefa Celje, s sveto mašo in predstavitvijo učencev Vstop prost SOBOTA, 18. 6. 9.00 Park Šole za hortikulturo in vizualne umetnosti Celje IV. celoletna likovna kolonija 3. likovni ex-tempore, slikarjem bo v pomoč mentor Tomaž Milač, slikar in likovni pedagog 9.00 Celjska kulturnica Pogovor o fotografijah Brezplačna fotografska delavnica pod vodstvom Zdenka Podlesnika, prijave: delavnice.svit@ gmail.com 10.00 Velenjsko jezero Odprtje Velenjske plaže Tradicionalna otvoritev kopalne sezone z bogato gostinsko ponudbo, športnimi aktivnostmi in zabavo za otroke 10.30 Pokrajinski muzej Celje, Knežji dvor Zgodbe knežjega mesta 1 - Igrivo in kreativno z otroki po Celju Vodenje je namenjeno otrokom do 5. razreda, prijave: muzej@pokmuz-ce.si; v primeru slabega vremena odpade 10.55 Aškerčev trg Laško Dirka po Sloveniji - Start 4. etape Laško 11.00 do 20.00 Stari grad Celje Živa zgodovina na Starem gradu Viteški tabor, klepet z grajsko damo, šale grajskih glumačev; v nedeljo od 9.00 do 19.00 NEDELJA, 19. 6. 8.00 Start: Ekomuzej Žalec Kolesarjenje po Spodnji Savinjski dolini Cilj: Fontana Žalec 14.00 do 17.00 Kartuzija Jurklošter Vodstvo po kartuziji Jurklošter PONEDELJEK, 20. 6. 10.00 Ipavčev kulturni center Šentjur, avla Kviz - Ali poznaš svojo občino? Epik teater in Mladinski center Šentjur; vstop prost 17.00 Medobčinska splošna knjižnica Žalec Pravljično druženje knjižnice s Sožitjem, društvom za pomoč osebam z motnjami v duševnem razvoju 17.00 Dom sv. Jožefa Celje, spletni dogodek Pogovori o življenju in smrti Vodita Metka Klevišar in Julka Žagar, preko Zoom aplikacije; prijave: info@ jotzef.si 18.30 Park pri Fontani piv Zeleno zlato Žalec Športnik leta 2021 s podelitvijo priznanj najboljšim športnikom TOREK, 21. 6. 9.00 Muzej novejše zgodovine Celje_ Bonton v naravi Hermanova otroška ustvarjalnica ob občasni razstavi Hermanov bonton; za skupine 16.30 Knjižnica Šmartno ob Paki Pogovorna skupina Šmartnice 18.00 Občinska knjižnica Tabor Pravljična urica s poustvarjanjem 19.30 Cerkev sv. Jožefa Celje Orgelski koncert iz sklopa ob 20-letnici Slovenskega orgelskega društva: Klara Kovač Vstop prost SREDA, 22. 6. 9.00 Fotoatelje in galerija Pelikan Spomin v fotografskem okvirju Fotografska ustvarjalnica 17.00 Cerkev sv. Valentina Žusem Občutim megalite Žusma Ustvarjalni dogodek za družine s predšolskimi in šolskimi otoki ter mlade 19.30 Kardinalova dvorana Doma sv. Jožef Celje Mohorski večer; Franc kardinal Rode: Vse je dar. Spomini. Pogovor ob knjigi Podatke za napovednik je zbrala Tea Podpečan. Dobrodelne prireditve 12.00 Mestna tržnica Celje Znani Celjani kuhajo S članicami Linos kluba Celje Mozaik bodo kuhali: glasbena skupina LPS, pevka Tatjana Dremelj in violinistka Inga Ulokina. Zbrani prispevki bodo namenjeni za štipendiranje mladostnikov, ki živita v hudi stiski. Razstave Pokrajinski muzej Celje - Stara grofija: Dr. Juro Hrašovec, prvi slovenski župan Celja, do junija 2022, Zloščeno do visokega sijaja - Kositrno posodje iz zbirk Pokrajinskega muzeja Celje, do oktobra 2022 Pokrajinski muzej Celje - Knežji dvorec: Od groba do groba -načini pokopa skozi čas, do nadaljnjega Otroški muzej Hermanov brlog: nova občasna razstava: Hermanov bonton; do konca leta 2022 Fotoatelje in galerija Pelikan Celje: Obrazi; do konca leta 2022 Muzej novejše zgodovine Celje: Hermanov bonton; do konca leta 2022, P(o)stati ženska; do 31. 8, »Tu se je smrt utrudila do smrti ...« Slovenske žrtve Auschwi-tza, gostujoča razstava Centra judovske kulturne dediščine Sinagoga Maribor; do 25. 9.; do 25. 9.. ter spletna razstava: Biti ženska v času korone; do nadaljnjega Zgodovinski arhiv Celje: razstava Memento mori: Smrt in odnos do nje v arhivskem gradivu; do nadaljnjega Osrednja knjižnica Celje, preddverje: Mozaik tišine, plakatna razstava poezije članic Društva oseb z okvaro sluha celjske regije; do nadaljnjega Celjska kulturnica: razstava likovnih del Cvetke Pestiček iz Slovenske Bistrice; do 30. 6. Likovni salon Celje: Pomladna preobrazba, razstava španske umetnice Camile Tellez v sodelovanju z Eszter Katalin; do 31. 7. Krekov trg Celje: Celjski peloton - etape razvoja cestnega kolesarstva v Celju, avtorja dr. Boruta Batagelja; do 17. 6. Dvorec Novo Celje: razstava Dialog: Fantastika - Geometrija ali Preteklost in Prihodnost v igri Realnosti; do 2. 10. Dom kulture Slovenske Konjice: razstava Rajski vrt, avtorice Barbare Demšar; do nadaljnjega Velika galerija Doma kulture Slovenske Konjice: razstava Sanje, avtorji Leonida Bernetič Zelenko, Rok Zelenko in Mojca Cerjak; do 1. 7. Mestna galerija v Kulturnem centru Rogaška Slatina: Poletje, likovna razstava Društva ljubiteljev likovne ustvarjalnosti Mavrica; do 10. 7. Anina galerija Rogaška Slatina: razstava Sijajni dosežki športa ujeti v mojstrovinah kristala Rogaška; od 14. do 19. 6. Grad Podsreda: fotografska razstava o biodiverziteti; do 30. 6. in steklarska razstava Jasne Lukanc in podjetja BovianPlus; do 30. 6. Hiša generacij Laško: razstava na prostem Cvetoči vrt poezije; do nadaljnjega TIC Rimske Toplice: razstava Zdravilišče Rimske Toplice na razglednicah; do nadaljnjega Dom kulture Velenje, preddverje male dvorane: Naše leto 2021, fotografska razstava Ksenije Mikor, Petra Žagarja in Luke Štefulja; do 30. 6. Galerija Velenje: Klavdija Zu-panc, razstava grafik Inventura 22, razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje; do 26. 6. Muzej na Velenjskem gradu: Potovanje v senci zlatega faraona; Frančišek Foit in Jiri Bauman, razstava fotografij in dokumentarnega gradiva s potovanja po afriškem kontinentu; do 30. 9. Podhod pošta Velenje: Kultura za vsak čas, razstava ob tednu Ljubiteljske kulture; do 30. 6. Galerija na prostem, pešpot med pošto in Kardeljevim trgom Velenje: razstava Podobe kultne zgradbe skozi čas - ob 50. obletnici Galerije Velenje; do 30. 8 Podhod Pesje: razstava, Škale, ki jih ni več; do oktobra 2022 Razstavišče Standard Velenje: razstava Nova podoba Starega trga; do 30. 6. Podhod pri Vili Bianci Velenje: fotografska razstava Mesto se spominja; do 30. 6. Knjižnica Velenje, sončna stena: Čebele, fotografska razstava Franca Šivica; do 30. 6. Knjižnica Velenje, domoznanski oddelek: Od starih knjig, razglednic in fotografij do poslovne dokumentacije nekdanjih šaleških podjetnikov in trgovcev, razstava iz zbirke zbiratelja Frenka Špilerja; do 30. 6. Knjižnica Velenje, mladinska soba: razstava likovnih del dijakov Umetniške gimnazije Velenje, do 30. 6. Knjižnica Velenje, steklena dvojčka: razstava Bralec meseca: Miroslav Brešar; do 30. 6. Knjižnica Velenje, otroški oddelek: Če se smejem, vse razgre-jem, razstava likovnih del otrok vrtca Velenje; do 30. 6. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, vezna soba: Velenjske glinene ploščice - Herbarij, brezčasni zapis narave avtorice Kate Laštro; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, črna garderoba: India Welcome, Hanibal Salvaro, do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, podzemni del muzeja 1: Podzemni Nezemljani -Stane Špegel, razstava skulptur; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Ligijev salon - jamski del salona: razstava Poetična podzemna proga - poezija na predstavitvenih tablah avtorjev, ki so ustvarjali v podzemlju: Tatjana Pregl Kobe, Zlatko Kraljić, Božica Jelušić, Tomaž Letnar, Kristian Koželj, Vlado Poreduš in Stojan Špegel; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije Velenje, Muzejski park: Rudarji, fotografska razstava Aleksandra Kavčnika; do 31. 12. Muzej premogovništva Slovenije, Upravna stavba Premogovnika Velenje: Dva avtorja na kosu premoga, Aleksander Kavčnik in Miran Beškovnik; do 31. 12. Avla Mestne občine Velenje: Oker, Zemlja: slikarska razstava velenjske ustvarjalke Done Pra-tnekar; do 30. 6. Razstavišče Vila Bianca Velenje: Teden ljubiteljske kulture, razstava likovnih del članov Društva šaleških likovnikov; do 17. 6. S Podjetje NT&RC, d.o.o. opravlja časopisno-založniško, radijsko in agencijsko-tržno dejavnost Naslov: Prešernova 19, 3000 Celje, telefon (03) 42 25 100, fax: (03) 54 41 032. Direktor: Drago Slameršak Tisk: Salomon, d. o. o. Novi tednik sodi med proizvode, za katere se plačuje 5-% davek na dodano vrednost. NOVI TEDNIK Odgovorna urednica: Manca Mirnik E-mail uredništva: tednik@nt-rc.si RADIO CELJE Odgovorna urednica: Saša Pukl E-mail: radio@nt-rc.si, v studiu: info@radiocelje.com UREDNIŠTVO Bojana Avguštinčič, Tatjana Cvirn, Janja Intihar, Lea Komerički Kotnik, Špela Ožir, Tina Strmčnik, Simona Šolinič, Dean Šuster, Luka Žerjav AGENCIJA Opravlja trženje oglasnega prostora v Novem tedniku in Radiu Celje ter nudi ostale agencijske storitve. Telefon: (03) 42 25 100 Fax: (03)54 41 032, (03)54 43 511 Sprejem oglasov po elekt. pošti: agencija@nt-rc.si Vodja marketinga: Bojan Kunc NAROČNINE Telefon: (03) 4225 171 E-pošta: narocnine@nt-rc.si Mesečna naročnina je 11,72 EUR (4 izvodi) oz. 14,66 EUR (5 izvodov). Za tujino je letna naročnina 311,04 EUR. Številka transakcijskega računa pri NOVA KBM: SI56 0400 1005 0141 617. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne vračamo. MALI OGLASI, OSMRTNICE IN ZAHVALE Telefon: (03) 4225 144, e-pošta: oglasi@nt-rc.si Vsak obiskovalec gostinske verige Mediabar z nakupom pijače, ne pa hrane in cigaret, prejme določeno število točk, za katere lahko dobi brezplačen izvod revije, časopisa ali križank. Vsak tiskan izvod ima na naslovnici označeno vrednost v točkah. Za vsak porabljen evro stranka pridobi eno točko. Več informacij o gostinski verigi Mediabar na www.mediabar.si. 24 INFORMACIJE 8 SEZONA . PROJEKTA OTROCI POJEJO SLOVENSKE PESMI IN SE VESELIJO 2. POLFINALE Petek, 17. junij, ob 17. uri Europark Maribor Glasbeni gost: Sebastian 3. POLFINALE Sobota, 18. junij, ob 10. uri Qcenter Ptuj Glasbena gosta: Tilen Lotrič in Metod Munda Bodite z nami in uživajte v družbi najboljših, v družbi otrok. Vstop je prost. Generalni pokrovitelj 2. polfinala o^ii^iaiiii ^wjvi w v iL^ij z,, ^wiiiiiaia ШИТЈЈШ G. Qcenter Ptuj 5AZA5 Štajerski LUnOS fmsm^rijsL ECOAGRO RADIOPTUJ novi tednik radio celie IIKOV^ ZCIOi Tednikove шzgodbe Št. 24 / Leto 77 / Celje, 16. junij 2022 Sprinterji imajo raje dobro vzdušje kot divjo vodo. „ Foto: Andraž Purg - Gr upA Kulinarični potep in Ogenj uničil žulje Maturanti 70 let nostalgija v Laškem trdega dela str. s5 kasneje str. 37 26 INTERVJU Inštitut Mediana v supervolilnem letu »Ko si najbolj na tleh, se moraš najbolj odriniti« Za Mediano, inštitut za raziskovanje trga in medijev, je letošnje leto prežeto z obilico dela in izzivov. V super volilnem letu smo vendar! Priprave na jesenske predsedniške in lokalne volitve so v polnem teku, vtisi z aprilskih parlamentarnih pa še niso povsem poniknili, saj so bile zadnje volitve v več pogledih ekstremne. In tudi tokrat je ekipa Mediane po vodstvom direktorice Janje Božič Marolt znova postregla z natančno napovedjo rezultatov, še preden so bili prešteti vsi volilni lističi. BARBARA FURMAN Božič Maroltova, ki je otroštvo preživela v Družmirju pri Šoštanju, si bo, kot priznava s kančkom grenkega priokusa, zadnje volitve osebno zapomnila tudi po skrajno žaljivih podtikanjih in osebni diskreditaciji. Sama si celi rane, pravi. V čem se torej kaže ekstremnost nedavnih parlamentarnih volitev? Za jasno ponazoritev bom nanizala nekaj dejstev - najvišja udeležba na predčasnih volitvah, kar 7,7-odstotna, po letu 2000 najvišja volilna udeležba, 70,92-odstotna, največ volivcev po letu 1992 in 300 tisoč več kot nazadnje, več kot 1,2 milijona skupaj, največja zmaga Gibanja Svoboda z 41 poslanskimi mesti in najmanj strank v parlamentu, samo pet. Poznavalci in tisti, ki jih politika nadpovprečno zanima, so iz naših raziskav lahko izvedeli tudi, da se je 40-odstotkov udeležencev odločilo za izbiro v zadnjem mesecu, četrtina v zadnjem tednu in vsak deseti na dan volitev. A tako očitnega zmagovalnega naskoka Gibanje Svoboda ni predvidel nihče. Bolj kot kadarkoli prej so se v zadnjih dneh glasovi osredotočili na favorita, dr. Roberta Goloba, saj so še tri dni pred volilno nedeljo vzporedne volitve? Kako številna je ekipa sodelavcev? Priprave trajajo pol leta, intenzivne tri mesece, v nizkem startu smo tri tedne, ko bolj malo ali nič ne spimo in bolj malo ali nič ne jemo. Prvi izziv je oblikovati najožjo interno ekipo, vsak s svojo odgovornostjo in vsi s skupnim, jasnim ciljem, da raziskavo izvedemo odlično. Drugi izziv je prenos znanosti v prakso, to je izmed več kot 3000 volišč izdelati naključni reprezentativni vzorec tokrat 125 volišč, da bodo to ravno tista in takšna, ki najbolje možno izražajo vsa volišča, in na vsakem izmed teh natančno oceniti, koliko ljudi in koga anketirati. Tretji izziv je zasnova in izdelava programskih orodij za vnos in obdelave podatkov. Četrti izziv je poiskati, izbrati, osebno izobraziti in zaupati vsem sodelavcem na terenu. Peti je tehnična priprava vseh materialov in vseh 88 različnih volilnih glasovnic in jih razporediti za to izbranim anketarjem. Šesti izziv je usklajevanje z volilnimi komisijami na terenu. Sedmi izziv je nagovarjati in pregovoriti po navodilih volilne udeležence k sodelovanju. Sedmi izziv je sprotno na večjih pa lahko vsakega desetega in več. Anketarji imajo jasna navodila za povabilo in nagovor, uspejo pa z upoštevanjem pravil, vljudnega nagovora, z iskrenim pristopom in ne nazadnje kot pooblaščeni in certificirani predstavniki Inštituta Mediana, kar jim daje dodatno oporo. Seveda nekateri povabljeni tudi zavrnejo sodelovanje, saj spoštujemo Eso-marjev kodeks, ki navaja, da je sodelovanje re-spondentov v raziskavah prostovoljno. V teh primerih nagovorimo rezervo. »Na Mediani se na volitve pripravljamo približno pol leta, intenzivno tri mesece, v nizkem startu smo tri tedne, ko bolj malo ali nič ne spimo in bolj malo ali nič ne jemo. Prvi izziv je oblikovati najožjo interno ekipo, vsak s svojo odgovornostjo in vsi s skupnim, jasnim ciljem, da raziskavo i izvedemo odlično.« i Kolikšna je verjetnost, da vas sodelujoč volivec na vzporednih volitvah namerno zavede? Poleg zavračanja sodelovanja bi neresnični podatki lahko bili največja nevarnost, da bi naša ocena ne bila tako dobra oziroma natančna, kot je bila 16-krat doslej. Neizmerno sem hvaležna državljankam in državljanom, da v korist televizijske objave ob 19. uri, ko se volišča zapro, domača in tuje javnosti izve izid Medianinih vzporednih volitev, ki je ma-lodane enak dejanskemu izidu oziroma zelo blizu. Seveda v primeru izogibanja ali zavajanja volivcev oni sami nikakor ne bi bili oškodovani, bili bi pa mi in vse javnosti. Kdaj rezultate vzporednih volitev prejmejo mediji? Tik pred 19. uro ali bistveno prej? Rezultate vzporednih volitev pripravljamo čez ves dan. Mediji jih sprejmejo po dogovoru, vsekakor ob 18.30, prej pa čim redkeje, doslej smo jih prej posredovali največ dvakrat. Kaj pa volilni štabi političnih strank? Želijo podatke še prej? Izvajajo kakšne pritiske na vas? Sploh ne. Me že tako dobro poznajo, da verje- Janja Božič Marolt, ki je odraščala na v Celjskem, je direktorica in solastnica Mediane že 30 vse raziskave sicer nakazovale njegovo zmago, vendar ne s tolikšno razliko. To je ena izmed posebnosti s strokovnega vidika, ampak anketirancev, ki še niso odločeni ali jasno povedo, da bodo verjetno svojo odločitev še spremenili, ne moremo neosnovano popredalčkati. Menda ste bili deležni tudi žalitev. Te volitve si bom najbolj zapomnila po skrajno žaljivih podtikanjih, po osebni diskreditaciji mene in ekipe Mediane ter premišljeno sprevrženih objavah navijaških podatkov s pristranskimi objavami rezultatov. Sama si rane celim, sploh ni problema. Ostal pa bo črn madež na stroki, saj redki opazijo, da se rezultati nanašajo samo na »opredeljene«, med katerimi so tudi mesec dni pred volitvami prevladovali podporniki stranke z najbolj zvesto volilno podporo, ne pa na celotno javno mnenje. Volitve 2022 so bile res ekstremne v presežnikih, žal tudi v toksičnosti okolja, ki smo ga čutili raziskovalci. Nekoliko pozno, pa vendar. Iskrene čestitke vam in vašim sodelavcem za odlično opravljeno delo. Najlepša hvala v imenu vseh sodelavcev, naših strokovnjakov in celotne ekipe na terenu. Hvaležna sem vsem, kar 200 in več jih je. Hvala tudi v imenu več kot 15 tisoč udeležencev volitev, naših anketirancev, da so nam zaupali svoje enake glasove kot na uradno veljavnih glasovnicah. Vam je čestital tudi kateri izmed politikov oziroma katera izmed političnih strank? Od politikov ali političnih strank jaz osebno nisem dobila pohvale. Smo jih pa dobili od zvestega naročnika Pro Plus in posebej od 24ur, od RTV Slovenija ter številnih drugih naročnikov, tekmecev, strokovnjakov, diplomatov, tujih medijev, znancev, prijateljev. Številni se sprašujemo, kako Mediani uspe tako natančno predvideti rezultat parlamentarnih volitev. Kako torej potekajo zbiranje in analiziranje podatkov. Osmi izziv je moj telefon, naravnan na letalski način povezave, ker sem kazensko odgovorna, da podatki ne pridejo iz Mediane drugam kot naročnikoma. Deveti izziv je dnevno prilaganje vzorca glede na volilno udeležbo. In deseti izziv je počakati na (delne) rezultate DVK, da so skladni z našimi. Vi ste torej vpleteni ves čas? Že teden dni prej počivam na sanjskem otoku v toplih krajih brez telefona in interneta. (smeh) No, zares sem vpletena ves čas. Pa ne zato, ker sem nepogrešljiva, bolj zato, ker smo tim in kapetan pač ne zapusti barke v neurju in razburkanih valovih. Naša ekipa je izjemna, še vedno pa se je izkazalo, da je poleg moralne podpore, spodbudnih besed in dobre postrežbe potrebna kakšna nenadna rešitev nepredvidenega problema, ki presega vsakodnevne izzive. Kako izbirate volišča za izvedbo vzporednih volitev? Po kakšnem ključu izbirate sodelujoče volivce? Tudi zavračajo sodelovanje? Vsa modrost je v naključnem reprezentativnem vzorcu, tako volišč kot tudi volivcev. Povabimo vsakega n-tega, ki je že opravil volilno dolžnost, na manjših voliščih prav vsakogar, INTERVJU 27 V mladosti sta jo mikala poklica učiteljice telovadbe in turistične vodnice. tno niti ne poskušajo. Pravzaprav ne vem, ker imam telefon izklopljen, nazadnje pa sem ga imela na letalskem načinu. (smeh) Tako se rešim zadrege, prosilčeve in moje. Sem pa že večkrat pomislila, da bi lahko ta dan postala datamilijonarka. (smeh) Kako komentirate očitke nekaterih politikov, da agencije med predvolilno kampanjo ustvarjate javno mnenje? Na Mediani javno mnenje merimo! Zato v medijih, ki objavljajo naše podatke, Pop TV in Delo, letos tudi RTVS, vedno objavijo rezultate javnega mnenja na celotni volilni populaciji, vključno z neopredeljenimi. Skrajno zavajajoče je tri leta pred volitvami objavljati sestavo parlamenta ali rezultate samo pri opredeljenih volivcih, kar sem pojasnila že v uvodu. Ko pa se ljudje vendar odločajo šele v zadnjih dneh oziroma tednih. Na koliko volitvah je Mediana pripravljala vzporedne volitve? Na katerih je bila vaša napoved najbolj točna in na katerih najmanj? Doslej smo sodelovali 16-krat. Prvič je bila naša ocena za gospoda Milana Kučana prenizka, vendar smo ga napovedali kot zmagovalca. Na lokalnih volitvah v Izoli smo pravilno napovedali zmagovalca celo, ko je bila dejanska razlika en sam glas. Vsaka znanost ima pozitivno, a žal tudi negativno konotacijo. Znanost lahko manipulira z javnostjo. Najbrž se manipulira tudi s statistiko. Vsekakor da. Kar zadeva raziskave trga, potrošnikov, javnega mnenja, bi ravno zato morali biti toliko bolj pozorni, kdo, katera ustanova je podatke zbrala in kdaj, s kakšnim namenom, kdo je naročnik, katera metoda je bila uporabljena, kako velik in reprezentativen vzorec za katero populacijo je osnova. Statistika sama po sebi je zelo uporabna veda. Statistika ni laž. Je koristna, na splošno pa premalo razumljiva v vsakdanjih objavah in pogovornem jeziku. Živimo v poplavi informacij in raznovrstnih podatkov oziroma napovedi. Kako ločiti verodostojno informacijo od manipulativne? Pravijo, da so podatki nova nafta. Koristijo samo prečiščeni. Ustvarjamo jih tudi sami na vsakem koraku in zlasti puščamo bogate sledi na spletu, kjer se nezavedno razprodajamo. »Ponosna sem na nov Medianin projekt Mediana Rising Future, ki za izzive družbene odgovornosti naših naročnikov povezuje profesorje fakultete in študente, da pri zmagovalnih projektih raziskovalnih načrtov, ki jih je izbrala zunanja strokovna žirija, dobijo možnost mentoriranja, prakse in prodora v svet. Izvajamo ga pro bono, s čimer prispevamo k družbeno odgovornemu ravnanju.« V preobilju informacij nam lahko pomagajo le pozorno branje, razumevanje konteksta in zaupanje v osnovni vir. Žal je v naši državi prisotna razdvojenost na leve in desne. In tudi javnomnenjske agencije nosijo tovrstne predznake. Menite, da so prisotne tudi manipulacije na osnovi ideoloških preferenc? Želela bi si, da me tega sploh ne bi vprašali, da sploh ne bi bilo podlage za to. Mediana je mednarodni inštitut. Kam segajo začetki? Kako ste se razvijali? Letos praznujemo že 30 let, odkar smo s še štirimi soustanovitelji začeli z raziskavo Medi- Pravi, da so jo največje ovire v življenju pahnile v najboljše možnosti. t f . j / ' j M w / t / / ' /i f/ ' t f J / < / / / s / i ф 4 4/ Z 1 t / M џ M w 4 4 f t m m v A m 4 i t f f 9 { t / f 9 4 9 9 { A Љ A i / • 1 s I i 9 f 9 9 9 9 ^ љ л љ A Љ 4► i w Ф • * љ • » t * » I # # * 4 » ♦ » ♦ ♦ ...... V. 11 ' ♦ ----v* *♦ , Janja Božič Marolt pravi, da ima na dan volitev telefon vedno izklopljen. ana BGP, branost, gledanost, poslušanost, s ciljem zagotavljanja transparentnosti medijskega trga v Sloveniji. Sama sem bila takrat noseča s prvorojenko, že po dveh oziroma treh letih pa sem na njihove želje izplačala soustanovitelje. Poslovno sploh nisem vedela, v kaj se spuščam, strokovno pa sem osnove črpala iz dotedanjih šolanj in zlasti znanj in prakse v svoji prvi, sijajni službi v najuglednejši oglaševalski agenciji, Studiu marketing Delo. Danes podjetja Mediana delujejo tudi na Hrvaškem, v Srbiji in Makedoniji, sicer pa mednarodno po vsem svetu. Mediana je edina slovenska članica združenja WIN. Kaj to pomeni? V vse mednarodne povezave Mediane so me osebno povabili na strokovnih konferen- »Parlamentarne volitve si bom najbolj zapomnila po skrajno žaljivih podtikanjih, po osebni diskreditaciji mene in ekipe Mediane ter premišljeno sprevrženih objavah navijaških podatkov s pristranskimi objavami rezultatov.« cah svetovnega formata. Poznali so naše delo, bili seznanjeni z našimi naprednimi rešitvami in uspešnimi projekti. Iz istih razlogov so me na Esomarjevem kongresu v Nici že leta 2014 povabili, da se vključimo v Worldwide Independent Network, ki je valilnica izmenjave najboljših praks celega sveta. Kakšen je danes spekter vaših aktivnosti? Kdo so vaši naročniki? Spekter naših aktivnosti je zelo širok, glavna dejavnost so trženjske raziskave za različne sektorje, od prehrane, trgovine, avtomobilske industrije, bančništva, sodobnih plačilnih sredstev, iger na srečo, zavarovalništva, iz- delkov vsakodnevne rabe in medijev. Ne nazadnje pa ne smem pozabiti oglaševalskih, medijskih in drugih agencij, specializiranih za vse vrste komuniciranja in oglaševanja. Kaj štejete za največji uspeh Mediane do zdaj? Za največji uspeh štejem vsakega sodelavca in sodelavko posebej in celotno ekipo skupaj. IT-oprema in programske rešitve so naprodaj na klik, strokovna in predana ekipa se gradi lahko tudi leta. In ja, naši uspehi so marke-tinški in poslovni uspehi naših naročnikov, ki so v veliki meri vodilni v svojih panogah. Snujete s svojo ekipo kakšne posebne, nove, drugačne izzive v prihodnosti? Vsekakor. Ponosna sem na nov projekt Mediana Rising Future, ki za izzive družbene odgovornosti naših naročnikov povezuje profesorje fakultete in študente, da pri zmagovalnih projektih raziskovalnih načrtov, ki jih je izbrala zunanja strokovna žirija, dobijo možnost mentoriranja, prakse in prodora v svet. Na Mediani smo projekt zasnovali in ga izvajamo pro bono, s čimer še sami aktivno prispevamo k družbeno odgovornemu ravnanju. Čeprav ostajamo zvesti klasičnim raziskovalnim metodam, uvajamo in sami razvijamo nove pristope, povezovanje obsežnih baz podatkov, iz katerih luščimo koristne algoritme, povezujemo realno s spletnim življenjem, kar je pospešilo obdobje zaprtja v času korone. Vas je kdaj mikala politika? Vas je kdaj v svoje vrste vabila katera izmed političnih strank? Se izogibam. (smeh) Menda ste želeli postati učiteljica telovadbe ali turistična vodnica. In zakaj niste? Ja, kje ste pa to našli? Res je. Od takratnega DIF me je odvrnila profesorica slovenščine z izjavo, da telovadi lahko vendar vsak, pisati kot jaz pa ne more. Od sanjskega dela turistične vodnice pa me je odvrnil profesor francoščine rekoč, da so to samo falirani študenti. Čeprav danes vem, da nič od tega ne drži, sta me oba značilno preusmerila. Pa naj še kdo reče, da profesorji nimajo vpliva! Očitno ste izbrali pravo poslanstvo. Zdi se, da res uživate v svojem delu. Kaj vam je v največje zadoščenje? Zadovoljstvo naročnikov in njihovi uspehi, strastna in odgovorna ekipa sodelavk in sodelavcev, stalen razvoj in nenehno novi izzivi. In kaj vas osrečuje v družinskem življenju? Da se imamo radi, da smo iskreni, da imam najboljšo družino na svetu, ki je ne bi zamenjala za druge najboljše, da sta otroka odrasla v odrasli, samostojni, odgovorni osebi z izrazitim socialnim čutom, da sem že tudi babica prvemu vnuku. So načrti za letošnji poletni dopust že znani? Za naše dopuste pa vedno poskrbi moj mož, nikoli še ni razočaral. In verjamem, da bo letos tudi nepozabno lepo. Kako bi naslovili svoje dosedanje življenje? Ko si najbolj na tleh, se moraš najbolj odriniti. Največje ovire so me pahnile v najboljše možnosti. Foto: Miran Juršič za revijo Obrazi Avenija, Primož Lavre za revijo Reporter 28 AKCIJA Navdušite nas s p©t©pis©m: Vaše prispevke pričakujemo na elektronskem naslovu tednik@nt-rc.si najpozneje do 15. julija 2022. Z Novim tedniKom naokrog a npiite vtise s svojega potovanja z nami in se potegujte za nagrado! Navodila Prizor z Royal Islanda na Maldivih koga smo izvolili? 29 Poslanec Anton Šturbej je ljubitelj kulture in navdušen zbiratelj Od vojaške do politične misije Anton Šturbej iz Rogatca je bil v državni zbor izvoljen v volilnem okraju Šmarje pri Jelšah, kjer je prepričal 4.649 oz. nekaj več kot 26 odstotkov volilnih upravičencev. Vrsto let je bil zaposlen v Slovenski vojski, kjer mu je pod kožo zlezla samodisciplina. Slednja mu pride prav tudi v vlogi poslanca. Čeprav je njegovo delovno mesto sedaj v prestolnici, si želi kot politik prispevati k temu, da bi mladi dobili dovolj spodbud, da bi ostali v domačem kraju. Tudi za tradicionalne dejavnosti, kot je kmetijstvo, bi po njegovem prepričanju lahko s pridom izkoristili tehnološki napredek in digitalizacijo. »Marsikdo ne razume, da kot državljan nima le pravic, ampak da mora tudi sam kaj prispevati k družbi.« TINA STRMCNIK Politika in odnosi med levimi, sredinskimi in desnimi strankami ga zanimajo že vrsto let. O tovrstnih temah rad bere dnevni tisk in spremlja druge medije. »Ko je beseda kdaj nanesla na politiko, sem videl, da o tem področju vem več, kot bi morali vedeti tisti, ki se sami ukvarjajo s politiko,« pravi Rogačan, ki se dolgo časa ni želel politično opredeljevati. V politiko se je vključil, saj je želel tudi sam dejavneje prispevati za boljšo prihodnost naše družbe. Nekaj izkušenj ima z lokalno politiko. Leta 1994 je bil izvoljen v občinski svet Občine Rogatec. Vloga občinskega svetnika se mu zdi zelo pomembna. Je pa na lastni koži občutil, da mnenja manjšine velikokrat ne pridejo v ospredje. »Tudi stranke, ki imajo v občinskem svetu le enega ali dva predstavnika, lahko dajo kakšno dobro pobudo. Motilo me je, če večina ni upoštevala kakšnega koristnega mnenja manjšine.« Prednosti samodiscipline V preteklosti je bil med drugim zaposlen v Železarni Štore, kasneje pa v Slovenski vojski, kjer je bil častnik. Prav v vojaški uniformi je razvil samodisciplino, ki mu je pomagala tudi pri tem, da se je z lahkoto privadil vlogi poslanca. »Na seje državnega zbora se rad dobro pripra- jr vim in poskušam vnaprej predvideti, kaj bo še posebej pomembno. Skrbno pre- <£a berem gradivo, ki je pomembno za določeno točko ali za delo pri kakšnem odboru,« pravi. Delovni čas poslanca je drugačen, pogosto se obveznosti raztegnejo čez ves dan. Šturbej vmesne proste ure porabi za pripravo na naslednje dejavnosti. Je član komisije za poslovnik, odborov za obrambo, za zadeve Evropske unije, za kulturo ter odbora za notranje zadeve, javno upravo in lokalno samoupravo. »Obramba je trenutno zelo pomembna tema. Vsi smo verjeli, da na evropskih tleh ne bo več vojne, a se je zgodila. Napore je treba vložiti v to, da bi se ta vojna končala,« poudarja. Na Misiji na Kosovu Njegova žena je zaradi njegovega dela v Slovenski vojski že navajena, da je pogosto odsoten od doma. Pred leti je osem mesecev preživel na misiji na Kosovu. V tej delno priznani republiki v jugovzhodni Evropi je služboval v času, ko je nastajala Islamska država. Mnogi mladi fantje so takrat zapuščali tamkajšnje območje in se pridruževali omenjeni vojaški skupini. Zato so pripadniki mednarodnih sil čutili nekaj napetosti pri zagotavljanju miru. »Gre za območje, ki ga lahko že mala iskra, majhen incident pahne v nemire in vojno,« je pojasnil Šturbej. Ker ima rad zgodovino, je tudi med službovanjem na Kosovu srkal bogastvo tamkajšnjih krajev. V spominu mu je ostal ogled samostana Visoki De-čani, pa obisk starih mest, Po končani osnovni šoli se je sprva vpisal na poklicno šolo. Kasneje je obiskoval srednjo tehnično šolo. Na Mednarodni fakulteti za družbene in poslovne študije v Celju je postal magister menedžmenta. »Oba otroka sta že samostojna, sin živi v Švici, hči v Šmarju pri Jelšah. Ko smo z drugimi člani družine narazen, se seveda pogrešamo, ko pridemo skupaj, skušamo vse to nadoknaditi.« kot so Prizren, Priština in Peč. Seznanil se je s tem, v katero upravno območje so v različnih obdobjih spadali tamkajšnji kraji, osvežil je svoje znanje o kosovski bitki. Pomen neodvisne države Med službovanjem na Kosovu se je večkrat srečal z intelektualci, ki so mu pomagali širiti obzorja. Beseda je velikokrat nanesla na njihovo videnje prihodnosti te države. »Govorili smo tudi o tem, kako je, če državna uprava ne deluje. Na Kosovem takrat niso imeli ministrstev. Leta in leta so živeli od humanitarne pomoči, ne pa od lastnega dela.« Ko vleče vzporednice med tamkajšnjim življenjem in življenjem v Sloveniji, se mu zdi, da se Slovenci še premalo zavedamo pomena svoje neodvisnosti. »Tega, da smo lastno državo dobili z dokaj malo prelite krvi, ne cenimo dovolj. Mladi premalo vedo o lastni državi ter o naši zgodovini,« je prepričan Šturbej, ki je tudi veteran vojne za Slovenijo. Dediščini vdahniti življenje Eno od področij, ki ga zelo zanima, je kultura. Na Kozjanskem in v Obsotelju je po njegovem opažanju ogromno stavb nepremične kulturne dediščine, ki jo je treba vzdrže- vati in ohranjati, da bo od nje kaj ostalo zanamcem. »Dober primer je Grad Podsreda, pozitivno je, da občina obnavlja Grad Podčetrtek, poseben biser je kraj Pilštanj. V Rogatcu imamo dobro obnovljen Dvorec Strmol, kjer bi bile morda dobrodošle kakšne dodatne vsebine. Ogromno možnosti je tudi za šmarski Jelšingrad.« Sogovornik v povezavi s kulturo vidi možnosti ustvarjanja novih zaposlitev za svobodne umetnike in druge poklice. Zdi se mu, da je kulturni turizem pri nas še premalo razvit. Medtem ko znajo v Švici, kjer živi Šturbejev sin, nepremično kulturno dediščino bolje povezovati z umetniki, ki ustvarjajo na različnih področjih. Več spodbude za podeželje Zelo ga zanimajo tehnološki napredek in možnosti, ki jih prinaša digitalizacija. Vse te novosti bi bilo po njegovem prepričanju smiselno vključiti v prizadevanja po večji samooskrbi, kjer bi pomembno vlogo lahko odigrali mlade družine ter manjša družinska podjetja. Navdušen je nad eno od raziskav, iz katere sledi, da bi 200 hektarjev tehnološko naprednih pokritih rastlinjakov Sloveniji omogočilo popolno samooskrbo z zelenjavo. Prepričan je, da bi sodoben način dela zanimal tudi mlade. »Pridelava zelenjave je danes nekaj drugega, kot je bila nekoč, ko je bilo v ospredju fizično delo. Država lahko to spodbuja s subvencijami in poskrbi, da bi mlade družine raje ostale v zelenem, čistem in varnem okolju.« Številni zanimivi konjički V prostem času rad igra šah, z veseljem se odpravi tudi na kakšen pohod po naravi. Veliko ur nameni obnovi svojega vikenda. V ta namen si je pripravil svoje načrte, iz česar je razvidna njegova ljubezen do arhitekture. »Zanimajo me statika, načini gradnje, znanja o racionalizaciji prostora, kar pomeni, da lahko tudi majhni prostori ponujajo veliko. Rad berem knjige o mojstrih arhitekture, med drugim dela o Jožetu Plečniku.« Na vprašanje, ali je bila morda tudi arhitektura ena od želja za poklic, iskreno pove, da družba v času njegove mladosti osnovnošolcev ni tako skrbno usmerjala v njihova močna področja. »Doma me niso spodbujali, da bi več časa preživel za knjigami. Moji starši so si zame želeli, da bi hitro prišel do poklica in se zaposlil.« Ima tudi nekaj zbirateljske žilice. V lasti ima nekaj predmetov, starih več kot sto let, med drugim staro harmoniko in vojaško skrinjo. Spoštljivo skrbi tudi za nekaj starih kosov pohištva. Če se na kakšni od starin premočno pozna zob časa, poskrbi tudi za restavratorstvo v skladu z obdobjem, iz katerega izvira posamezen predmet. Foto: Osebni arhiv ~^ ■''л' -—--- »Številni mladi ^^ 1 odhajajo v Ljubljano, omogočajo le skromno preživetje. Poskrbeti moramo, da se bo mladim življenje eželju bol, o.« - • ^ —is*. Rad ima naravo. Na sprehod se odpravi tudi do vzletišča za jadralno padalstvo na Donački gori. Ob občinskem prazniku z županjo Ano Rebernik Po dolgih letih so dočakali gradnjo krožišča Občina Rečica ob Savinji praznuje občinski praznik 17. junija kot spomin na leta 1899 ustanovljeno kmetijsko društvo. Hkrati se na ta dan spominjajo podelitve trških pravic leta 1585. V času praznika pripravljajo številne kulturne, športne in druge prireditve. Ob tej priložnosti smo poklepetali z županjo Ano Rebernik. SPELA OZIR »Dogodki se vrstijo cel mesec, od začetka junija do začetka julija. Mesečni napovednik prireditev smo poslali vsem gospodinjstvom v občini. Največ ljudi bo zagotovo na prireditvi ob obeležitvi 140-letnice Prostovoljnega gasilskega društva (PGD) Rečica ob Savinji, na Igrah med zaselki in na sklepni prireditvi z naslovom Rečica praznuje. Vabljeni, da se nam pridružite in doživite praznični utrip naše občine s progami, kjer sodelujejo vsa društva,« je ob tej priložnosti povedala županja Ana Rebernik. Letošnje praznovanje je v znamenju 140-letnice PGD Rečica ob Savinji. Kako pomembna je dobra organiziranost gasilcev za vašo občino? Gasilci so marljivi, pogumni in nepogrešljivi pri reševanju najrazličnejših stresnih situacij, naj bo to obramba pred podivjano naravo ali človeška nepazljivost. Na gasilce se res lahko zanesemo in ob tem visokem jubileju si zaslužijo vso pozornost ter hvalo. Občina Rečica Ob Savinji je proti koncu leta 2020 z gradbenim podjetjem Voc Celje podpisala koncesijsko pogodbo za opravljanje lokalne gospodarske javne službe rednega in naložbenega vzdrževanja občinskih javnih cest. Koliko občinskih cest ste že uspeli obnoviti? Voc Celje bo v približno dveh letih obnovil približno 13 kilometrov dotrajanih cest. Celotna vr ednost koncesije za obdobje 15 let znaša približno 5,4 milijona evrov. Zaradi raz- MENINfl uwwCflMPINQMENIHflcon d) Vabljeni na izlet v Menino. Na kopanje, na plezanje in naaaa fajn se met. ličnih nepredvidenih okoliščin sicer nekoliko zamuja, medtem ko je asfaltirana že približna polovica predvidenih cest. V tem turbulentnem času nenehnih napetosti in sprememb so se vsi gradbeni materiali zelo podražili. Koncesionar nam je predložil podražitve, ki so za naš proračun zelo obremenjujoče, vendar so na nedavni seji občinski svetniki potrdili nadaljevanje izvajanj naložb v ceste. Ce bodo občani brezplačno odstopili zemljišča za širitev cest, bomo obnovo lahko nadaljevali. Zadnji prenovljen odsek je na pobreški cesti. Pobrežani bodo odprtje obnovljene ceste pripravili v času letošnjega občinskega praznika. Pobreška cesta je dolga približno štiri kilometre in je bila ena najbolj dotrajanih, zdaj je ena najsodobnejših in varnih. Na veselje vseh bo slavnostno odprtje 18. junija. Voc Celje je lani obnovil cesto proti Dol-Su-hi (2,3 kilometra). Starega porušenega kozolca na Reneku ni več. Letošnjo pomlad se je začela obnova tamkajšnjega križišča. Kako dolgo se je za to zavzemala občina? Občina se je zavzemala za gradnjo krožišča že od leta 2012. Po dolgih letih čakanja smo jo le dočakali. Zdaj bomo varnejši pri uvozih s stranskih na državno cesto. Naložba je težka približno milijon evrov, glavna vlagateljica je Direkcija Republike Slovenije za investicije. Gradnja bo končana avgusta. Novo podobo je dobilo tudi občinsko središče ... Občina Rečica ob Savinji je na javni poziv Lokalne akcij ske skupine Zgornje Savinjske in Šaleške doline uspešno prijavila operacijo Energija: iz modre preteklosti v zeleno sedanjost. S pomočjo te operacije smo v prvem sklopu uredili Amfite-ater, za varčnejšo smo zame-njalni osvetlitev cerkve, kar bo pripomoglo k zmanjšanju porabe energije. Tako je končno podobo dobil rečiški trg, ki bo odslej še posebej gostoljubno pozdravljal številne obiskovalce in nudil občanom kraj zbirališča ob različnih priložnostih. Kateri projekti so poleg tega zaznamovali preteklo leto? S sofinancerskim denarjem ministrstva za okolje in prostor smo uspeli obnoviti mostova pri gostišču Lesjak v Spodnji Rečici in v naselju Vimpasle ter zaustaviti plaz. Vključeni smo tudi v operacijo Mreža brezplačnih e-prevozov. Gre za skupno operacijo večine občin Zgornje Savinjske doline. Pridobile smo tri električne avtomobile za nudenje brezplačnih prevozov po vzoru Prostoferja. Obnovljen je bil tudi del državne ceste, zgrajena sta bila pločnik in avtobusno postajališče v Spodnji Rečici. Kar nekaj denarja smo namenili za izdelavo potrebne protipoplavne študije in prostorskih načrtov za nakup zemljišča za gradnjo doma za integrirano oskrbo starostnikov. Ker ni prišlo do obljubljenega delasofinanci-ranja, bomo morali poiskati sredstva iz drugih razpoložljivih virov. Kateri projekti bodo zaznamovali leto, ki prihaja, oziroma čemu boste namenili največ pozornosti? V prihodnjih dveh letih bomo morali največ denarja nameniti gradnji prizidka k zdravstvenem domu v Nazar- Županja Ana Rebernik pravi, da mora nekaj pozitivne energije ponovno pridobiti in jo hraniti zase, za zdravje in širšo družino, zato bo vroč stol po jesenskih volitvah prepustila drugemu zanesenjaku. (Foto: SHERPA) jah. Gradnjo sofinanciramo v dogovorjenih deležih vse občine Zgornje Savinjske doline, prav tako obnovo zdravstvenih postaj v Mozirju in na Ljubnem. Kot občina soudeleženka bomo v prihodnjih letih sodelovali pri celoviti obnovi vodovoda Letošč. Če bomo uspešni s pridobivanjem denarja na raznih razpisih, se bomo lotili obnove Tavčarjevega dvora, ki ima za razvoj naše turistične ponudbe velik pomen. Ministrstvo za okolje in prostor nam je obljubilo nekaj de- narja za obnovo povsem dotrajanega mosta v Spodnji Rečici. Javno naročilo za izbor izvajalcev je ravno končano, izvajalec naj bi naložbo končal leta 2023. Vsi načrtovani projekti so »pretežki« za naš proračun. Prednostne bomo določili na podlagi pridobivanja sredstev s pomočjo raznih razpisov. Kaj je v občini po vašem mnenju največja prednost in kaj največja težava? Največjo prednost vidim v medsebojnem poznavanju, največjo težavo v nezaupanju do občin na splošno. Neprestano poudarjam, da smo občina ljudje, kar ni floskula, temveč ima globok pomen. Ni napredka brez sodelovanja in pogosto tudi »žrtev«, kot na primer pri brezplačnem prenosu zemljišč na občino, če so potrebna za širitev cest, ali pri pridobivanju različnih služnostnih pravic. Vse, kar počnemo, je v dobrobit vseh nas in to pogosto nekateri občani težko razumejo. Vodenje občine ste prevzeli leta 2018. S kakšnimi vtisi končujete prvi mandat? Se boste jeseni potegovali za drugega? Kdor me zelo dobro pozna, ve, da sem sedla na vroč županski stol z velikim entuziaz-mom po izboljšanju našega že tako lepega naravnega okolja, da sem samokritična, kritična, pravična, subtilna, vztrajna s težnjo po novostih, a morda nekoliko nevšečna zaradi svojega dokaj koleričnega značaja ter neposrednosti in trpeča zaradi subtilnosti in nezaupanja občanov. Če se lotiš del z odgovornimi projektanti in drugimi strokovnjaki na pobudo in s soglasjem občanov, med procesom pa prihaja do neo-dobravanj, ti pozitivna energija odteka skozi vse pore in na koncu si težko priznaš, da si storil nekaj pomembnega in dobrega. Če pa s trdim delom ne prideš do tega zadovoljstva, ostaneš neizpolnjen. Nekaj pozitivne energije moram ponovno pridobiti in jo hraniti zase, za svoje zdravje in širšo družino, zato bom vroč stol prepustila drugemu zanesenjaku. »Biti gasilec je poslanstvo« Prostovoljno gasilsko društvo Rečica ob Savinji letos obeležuje 140 let. Ob tej priložnosti je v soboto pripravilo slovesnost, ki se je je udeležil minister za obrambo Marjan Šarec. V nagovoru je poudaril, da so bila gasilska društva vedno gonilo napredka, razvoja in družabnega življenja v kraju. Spomnil je, da je društvo z Rečice ob Savinji vedno skrbelo tudi za narodno zavednost. Slovensko gasilstvo se je po besedah ministra v vseh letih močno spreminjalo in razvijalo, zato danes lahko mirno rečemo, da so v Sloveniji gasilci dobro opremljeni. Vendar sta vsa sodobna tehnika in oprema mrtvi brez ljudi, ki so hrbtenica vsakega sistema. »Biti gasilec je poslanstvo. Biti gasilec ni služba. Prostovoljno gasilstvo nosi naziv prostovoljno samo v imenu. Sicer pa sta prostovoljna vstop in izstop, vse drugo pa je na visoki profesionalni ravni,« je izpostavil Šarec. Čeprav se morda gasilci marsikdaj ne zavedajo, kako pomembno poslanstvo opravljajo ter koliko premoženja in življenj so rešili, je minister Šarec prepričan, da pri krajanih vse to ne ostane neopaženo. Zato hvaležnosti in pomoči slovenskim gasilcem, čeprav sami besede hvala po končanih posredovanjih ne iščejo, ne bo nikoli dovolj. Po ministrovem mnenju se društvo z Rečice ob Savinji dobro razvija, posebej pa ga veseli, da je v njem tudi veliko mladih. »Želim vam še naprej, nadaljnjih 140 let, pogumno, smelo in odločno v službi sočloveka,« je še zaželel minister. ŠO občina REČICA OB SAVINJI praznuje 31 Janez Železnik je član Planinskega društva Rečica ob Savinji, v katerem so poleg njega še štirje markacisti. Markacisti skrbijo za prijetno izkušnjo uporabnikov poti. K temu zagotovo prispevajo tudi klopi. Janez Železnik, prejemnik srebrnega občinskega grba Markacist, ki peče dobre potice Da se na poti z Rečice ob Savinji do Mozirske koče ne izgubite, ima največ zaslug Janez Železnik, ki že približno desetletje kot markacist skrbi za dobro vidnost markacij in urejenost planinskih poti v reči-ški občini. Ob tem je še predan gasilec, član Zavoda Stanislava iz Gornjega Grada in spreten izdelovalec potic z najrazličnejšimi nadevi, brez katerih ne mine nobeno praznovanje v občini Rečica ob Savinji. Lokalna skupnost se mu bo za njegovo prostovoljno udejstvovanje na različnih področjih ob letošnjem občinskem prazniku zahvalila s srebrnim grbom. SPELA OZIR Tega bo prejel ravno v letu, ko Knafelčeva praznuje sto let. Kartograf in planinec Alojz Knaflič je leta 1922 vpeljal enotno označevanje planinskih poti, torej belo piko z rdečim kolobarjem, ki jo danes imenujemo Knafelčeva markacija in velja za enega od simbolov slovenskega planinstva. Na Rečici ob Savinji zanje skrbi Janez Železnik. Če so vremenske razmere naklonjene, kot markacist poti pregleduje celo leto. Še posebej zaviha rokave spomladi, ko je njegova naloga, da preveri, ali so na poti še vedno dobro vidne markacije, ko drevesa ali grmi ozelenijo in zrastejo. »Markacije si sledijo vso pot, posebej na gosto so posejane na delih, kjer se steza razcepi na dva ali celo več delov. V prvi vrsti gre za gozdne vlake, zaradi katerih kakšna dodatna markacija zagotovo ni odveč,« pravi načelnik reči-ških markacistov. Poleg njega za dobro vidne markacije skrbijo še štirje člani Planinskega društva Rečica ob Savinji. Za prijetnejšo izkušnjo Železniku je vloga markaci-sta tako zelo zlezla pod kožo, da se med planinarjenjem v drugih krajih z enim očesom neprestano ozira po urejenosti tamkajšnjih poti. »Marsikdaj »Večina pripravlja orehovo, medtem ko se sam lotim peke potice z najrazličnejšimi nadevi. »Markacije si sledijo vso pot, posebej na gosto so posejane na delih, kjer se steza razcepi na dva ali celo več delov. V prvi vrsti gre za gozdne vlake, zaradi katerih kakšna dodatna markacija zagotovo ni odveč.« dobim dobro idejo, da postane tudi domača pot bolj zanimiva,« kratko in jedrnato pove. Za še boljšo izkušnjo uporabnikov rečiških planinskih poti so rečiški markacisti na nekaterih delih postavili klopi, na katerih se lahko pohodniki od-počijejo in občudujejo zgornje-savinjsko naravo. Železnik je pred leti sodeloval tudi pri časovnem merjenju poti, s čimer je pomagal zagotoviti podatke za navigacijske sisteme, ki jih lahko planinci vedno pogosteje uporabljajo kot kažipot med obiskom slovenskih hribov. A se na tovrstnega »vodiča« ne gre brezkompromisno zanašati. Dobro je, da se obiskovalci ozirajo tudi na kažipote na večjih križanjih poti. Mojster korenčkove potice Tako domač kot je na planinskih poteh, je tudi za kuhinjskim pultom. Znan je po tem, da izpod njegovih rok nastajajo potice z najrazličnejšimi nadevi. S tem se je začel ukvarjati, ko je prenehal delati v pekarni in je njegova nekdanja služba naenkrat postala njegov konjiček. Ni praznovanja ali drugega dogodka, da so-krajanov ne bi razvajal s temi sladkimi dobrotami. »Večina pripravlja orehovo, medtem ko se sam lotim peke potice z najrazličnejšimi nadevi. Rad pečem lešnikovo, pehtranovo, makovo, rožičevo, mandljevo, kokosovo ali celo korenčkovo potico. Ta je moja posebnost,« pove sogovornik, ki ima s peko še posebej veliko dela v času praznikov in praznovanj. S svojimi izdelki se je dvakrat udeležil festivala potic v Preboldu, kjer ga je prepričala v prvi vrsti njegova dobrodelna narava. Predan gasilec Svoje bogato pekarsko znanje prenaša na druge. V sklopu Zavoda Stanislava iz Gornjega Grada je že dvakrat vodil delavnici peke potic. Kot pridružen član je sicer dejaven tudi na drugih podro- Kot načelnik markacistov skrbi, da so planinske poti v rečiški občini dobro označene. čjih. Bolj kot za ustvarjanje je zadolžen za organizacijsko in tehniško pomoč. Z veseljem udeleženke vsebin odpelje na kakšno ekskurzijo. Ali jih pri tem razvaja tudi s kakšno potico, ne vemo, zagotovo pa so njegovih sladkih dobrot veseli člani Prostovoljnega gasilskega društva Grušovlje, kjer Železnik opravlja naloge orodjarja. Skrbi, da je orodje brezhibno in ob vsakem trenutku pripravljeno za posredovanje. Foto: SHERPA 32 roboti so naša prihodnost Prvo državno prvenstvo v robotiki Moj robot - moj prijatelj »Naloge letošnjih misij so povezane z idejo, kako lahko robotek rešuje svet ljudi.« V Rdeči dvorani v Velenju je bilo 3. junija prvo otroško državno prvenstvo v robotiki. Glavna tema je bila Moj robot - moj prijatelj. Tekmovalo je 30 ekip v treh starostnih kategorijah, in sicer od 8 do 12 let, od 12 do 15 let ter od 15 do 19 let. Na dogodku so poskrbeli tudi za obiskovalce, ki so lahko ustvarjali v delavnicah, povezanih z novimi tehnologijami, in se preizkusili na različnih simulatorjih. BINA PLAZNIK Gre za edino licenčno tekmovanje za Svetovno olimpijado robotov v Sloveniji - World Robot Olympiad (WRO). V sklopu tega tekmovanja vsako leto za vsako starostno skupino določijo novo področje in poslanstvo. Na dan tekmovanja razkrijejo pravilo presenečenja, ki doda nalogam dodaten izziv. Z njim sta na preizkusu ustvarjalnost in spretnost hitrega razmišljanja ekip. Združevanje mladih iz sveta robotike Svetovno olimpijado robotov so prvič organizirali leta 2004 v Sin-gapurju. V skladu s svojim poslanstvom tekmovanje združuje mlade z vsega sveta. S pomočjo izzivov in izobraževalnih tekmovanj v izdelavi robotov jim pomaga pri razvoju ustvarjalnosti, spretnosti oblikovanja in reševanja problemov. S pomočjo olimpijade želijo z robotiko seznaniti mlade po vsem svetu ter navdihniti prihodnje inovatorje. Globalno tekmovanje je posvečeno znanosti, tehnologiji in izobraževanju. Prvič v Sloveniji Turnirje WRO organizirajo v več kot 70 državah. Tekmovanju se vsako sezono pridružijo tudi nove. Letos je bilo v Sloveniji organizirano prvo državno prvenstvo, ki ga je v Velenju pripravila ekipa Vzorčnega mesta v organizaciji z Andragoškim zavodom Ljudske univerze Velenje in ob podpori Mestne občine Velenje. Tekmovanje je odprl Peter Dermol, župan Mestne občine Velenje, ki je tekmovalcem zaželel veliko sreče ter med drugim poudaril, da je robotika eden od temeljev razvoja gospodarstva v prihodnosti: »Mladi lahko tudi na tem področju razvijajo kompetence in ustvarjajo dodano vrednost znotraj naše lokalne skupnosti.« Miha Cojhter, organizator WRO 2022 iz Vzorčnega mesta Velenje, je povedal, da gre pri državnem prvenstvu za mešanico ustvarjalnosti, izobraževanja, programiranja, iskanja rešitev in idej, da lahko učenci na različnih površinah rešujejo misije, ki so razporejene po kategorijah: »Z ustvarjalnim, iznajdljivim in metodičnim pristopom k reševanju problemov mladi razvijajo spretnosti, s katerimi se bodo lahko znašli v katerikoli situaciji. Naloge letošnjih misij so povezane z idejo, kako lahko robotek rešuje svet ljudi.« Med najboljšimi dve ekipi iz Velenja Zatem so razglasili zmagovalce. V kategoriji najmlajših Elementary so zmagali Gusteki 1, v kategoriji Junior v starosti od 12 do 15 let so zmagali Šilih Ekipa 2, med najstarejšimi, v kategoriji Senior je dosegla največ točk Ekipa X. Vsi se bodo pomerili na Svetovni robotski olimpijadi 2022, ki bo od 17. do 19. novembra v Dortmundu v Nemčiji. S pomočjo olimpijade želijo seznaniti z robotiko mlade po vsem svetu ter navdihniti prihodnje inovatorje. Foto: Bina Plaznik »Robotika je eden od temeljev razvoja gospodarstva v prihodnosti.« Le kakšne ideje se skrivajo v pametnih glavah? Zmagovalci se bodo pomerili na robotski olimpijadi v Nemčiji. V dvorani je vladalo študiozno in sproščeno vzdušje. kulinarika, kultura in druženje 33 »Gušt povezujemo z zadovoljstvom ob dobri hrani, guštati pa opredeljujemo kot uživanje v jedi. Točno takšen je tudi naš Guštfest, ki povezuje dva stebra - nostalgične spomine in kulinariko,« so pojasnili v Turističnem društvu Laško. Na Aveniji Okusiti Laško so številni ponudniki oziroma kmetije predstavljali bogato ponudbo certificiranih izdelkov Okusiti Laško, ki so sinonim vrhunske kakovosti in lokalnega porekla. Modna nostalgija s predstavitvijo pričesk, kakršne so bile v modi od 50. do 80. let prejšnjega stoletja. Pri tem so kot modeli na pomoč priskočile Zelene dive, mažorete veteranke Mažoretne skupine Laško. Društva, združena v Zvezo Možnar, so obujala spomin na življenje in delo nekoč. V Nostalgični ulici so članice Strelskega društva Celjska četa Mala Breza obudile običaj ličkanja koruze. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji starih računalnikov, ki so lahko med drugim preverili, ali še obvladajo računalniške igrice iz svoje mladosti. V Knjižnici Laško so na ogled postavili razstavo starih računalnikov, kot sta ZX Spectrum in Commodore 64. LAŠKO - Kulinarični potep s ščepcem nostalgije Bilo je guštno in luštno Ulice in trgi starega mestnega jedra Laškega so se v soboto popoldne spremenili v središče kulinaričnih užitkov, sproščenega druženja z znanci in s prijatelji ter obujanja nostalgičnih trenutkov. V Turističnem društvu Laško so po dveh letih premora ponovno pripravili Gu-štfest - kulinarično nostalgičen festival z vrhunskimi šefi JRE, s številnimi lokalnimi ponudniki dobrot ter s pestrim kulturno-etnološkim dogajanjem, ki so ga obogatila številna društva, ki delujejo v Laškem in širše. Obiskovalci so bili zadovoljni in v en glas so se strinjali, da bi morali biti takšni dogodki večkrat na leto. BOJANA AVGUŠTINCIC Tako kot je buča v pravljici o Pepelki postala kočija, tako so se mestni trgi in ulice v Laškem za nekaj ur spremenili v prizorišče živahnega dogajanja. Aškerčev trg se je tako prelevil v Guštni JRE trg, kjer so vsak svojo ulično jed ustvarjali vrhunski šefi JRE (Marko Pavčnik, Uroš Štefelin, Marko Magajne, Jakob Pintar in Filip Breznik), pri čemer so sestavine (pivo, med, zelišča in pregreta smetana) črpali z vrha kulinarične piramide Laškega. Avenija, Sladki in Ta kratka Na Aveniji Okusiti Laško so številni ponudniki oziroma kmetije (Pr'Kofetl, Dimec, Sinkovič, Pertinač, Krokarca, Korbar, Cepuš) predstavljali bogato ponudbo certificiranih izdelkov Okusiti Laško, ki so sinonim vrhunske kakovosti in lokalnega porekla. Za vse sladke skomine so poskrbeli na Sladkem trgu. Obiskovalci so se lahko posladkali z vrhunskimi slaščicami, med katerimi sta nosilki certifikata Okusiti Laško - laška medenka in špica sladica. Prva je destinacijska slaščica Laškega in hišna slaščica Ther- mane, pripravljena iz orehov, medu in pregrete smetane. Špica sladica pa je zavihek iz maslenega testa z jabolki in s pregreto smetano, z vaniljino omako in malinovim želejem. Pripravljajo jo v Hotelu Špica. Predvsem najmlajši so bili navdušeni nad sveže pečenimi domačimi vaflji na palčki. Na Sladkem trgu sta se s svojim sladkim programom predstavljala tudi ponudnika, certi-ficirana z znakom kakovosti Okusiti Laško: Čebelarstvo, lectarstvo in apiturizem Šolar ter Medeni butik in čokoladni-ca Škorja. Za sladke užitke so poskrbeli tudi v LCHF Anja in slaščičarni Refik. Ta kratka ulica je bila namenjena »ta kratkim« zdravilnim napitkom. Predstavljala sta se Žganjekuha Kneja in Žganjar-stvo Zajec. Ličkanje in igranje računalniških igric Dogajanje na Guštfestu so obogatila tudi številna društva, združena v Zvezo Možnar, ki obuja spomin na življenje nekoč. Za pestrost dogajanja so v Nostalgični ulici poskrbeli ljudski pevci KUD Šentrupert, Vaška godba Vrh nad Laškim, »šuhe« so popravljali »šuštarji« KD Ofirovci in koledniki, za red so skrbeli orožniki KD Jurklošter, članice SD Celjska četa Mala Breza so obudile običaj ličkanja koruze, najmlajši so se preizkusili v tem, kako dobro mečejo »kuln v hunt«. Pri tem so jim pomagali člani Rudarskega društva sv. Barbare iz Sedraža. Pravo doživetje je bila vožnja po mestu s kočijo Konjerejskega društva Vrh nad Laškim, dogajanje so popestrili tudi »zakmašno« oblečeni člani KD Antona Tanca ... Za malo nostalgične zabave je s predstavitvijo svoje glasbene skrinje poskrbel Muzej Laško. Eden najstarejših, odlično ohranjenih in še delujočih glasbenih avtomatov, ki ga hrani laški muzej, je bil izdelan leta 1903. Na svoj račun so prišli tudi ljubitelji starih računalnikov, ki so lahko med drugim preverili, ali še obvladajo računalniške igrice iz svoje mladosti. V Knjižnici Laško so namreč na ogled postavili razstavo starih računalnikov, kot sta ZX Spectrum in Commodore 64, ki poosebljata prihod računalnikov v naše domove v osemdesetih letih prejšnjega stoletja. Poleg igranja iger sta omogočala tudi poganjanje uporabnih programov in programiranje ter s tem začetek računalniškega opismenjevanja mladih. Navdušenci nad starimi vozili so na svoj račun prišli v ulici Retro wrum wrum, kot so jo Lokalno, sezonsko, vrhunsko Kuharski šef Marko Pavčnik (restavracija Pavus) je znan po tem, da jedi ustvarja z lokalnimi sestavinami, posebno pozornost namenja divji hrani, saj je prepričan, da je ravno tu izvor novih okusov, ki spodbujajo nove ideje in izzive. Uroš Štefelin (Hiša Linhart, Radovljica) obuja pozabljene tradicionalne slovenske jedi in napitke. Za njegovo kuhinjo je značilno prepletanje več okusov na enem krožniku. Jedi, ki jih pripravlja Marko Magajne (Galerija okusov, Petrovče), so vedno »mladostniško odbite in ravno prav sofisticirane«. Filip Breznik (Hiša Raduha) pri iskanju novih okusov uspešno združuje okolje, inovacije in tradicijo. Jakob Pintar (Ta-Bar, Ljubljana) pa ustvarja nove in oživlja pozabljene jedi v sozvočju z letnim časom in s prostorom, iz katerega prihaja. Okusi Laškega Na kmetiji Pr'Kofetl gojijo, nabirajo, sušijo in pakirajo zelišča ter industrijsko konopljo za čaje in čajne mešanice ter kuhajo domače marmelade iz sadja starih sort. Kmetija Dimec je butična sonaravna kmetija, ki se ukvarja s trajno-stno pridelavo aronije, zelenjave in tudi zelišč. Na kmetiji Sinkovič ohranjajo tradicionalno pridelavo tatarske ajde ter ponujajo kavni nadomestek iz praženih zrn omenjenega žita, otrobe, moko in vzglavnike z luščinami tatarske ajde. Na kmetiji Pertinač pridelujejo sezonsko zelenjavo, posebej izpostavljajo česen in stročji fižol. Nina Koščak s Kmetije Krokarca peče krušne izdelke in potice na tradicionalen način. Na letošnjem Guštfestu je bilo na voljo pecivo, v katerega je Nina zamesila štiri temeljne prvine laške kulinarične dediščine - termalno vodo, med, zelišča in krušno moko - ter jih povezala v zgodbo o ogroženi ptici vodomec, ki gnezdi na bregovih Savinje. Laška vodomka je sladko pecivo z dodatkom pehtrana, laški vodomec pa je s ščepcema soli in timijana lahko odličen prigrizek ob laškemu pivu. Na višinski kmetiji Korbar diši po pregreti smetani, iz katere gospodinja Lidija speče odlično potico. Na stojnici kmetije Zeme so se obiskovalci lahko oskrbeli z bukovim ostrigarjem, na kmetiji Cepuš pa z ekološkimi mili in mazili. poimenovali. S starodobniki so se obiskovalci lahko tudi popeljali po Laškem. Številne dame pa so si Pri Nataši uredile pričeske, kakršne so bile v modi od 50. do 80. let prejšnjega stoletja. Godba in Beatli Za pravi »štimung« seveda ne sme manjkati glasba. Ta je za različne okuse poskrbela tudi na Guštfestu. Nastopile so Laška pihalna godba z ma- žoretami, Vaška godba Vrh nad Laškim, Mažorete Laško in veteranska skupina Zelene dive, Vokalna skupina Vodomke ter talentirane mlade pevke Taja Padežnik, Manja Leskovar in Zarja Nemec, ki jih je na klavirju spremljal Dejan Jakšič. Dogajanje so zaokrožili na-pevi legendarnih Beatlov s koncertom zasedbe Help! A Beatles Tribute na občinskem dvorišču. Foto: Andraž Purg - GrupA 34 častitljiva obletnica 101-letnik iz Doma ob Savinji »V življenju je treba delati vse po vrsti in vse po vrsti tudi jesti« Ivan Cencen se je rodil 17. maja 1921 kot šesti, najmlajši otrok v družini v vasi Prekopa pri Vranskem. Imel je tri sestre in dva brata. Otroštvo je preživljal v rodni vasi vse do konca osnovne šole, ko se je za vedno odselil v Celje. Spominja se, da je že kot otrok moral trdo delati, saj so doma imeli veliko kmetijo, pri čemer dela ni zmanjkalo. Vsak dan je gnal krave na pašo, jih tam pazil, da niso pobegnile, zvečer pa jih je pospremil nazaj v hlev. BINA PLAZNIK Osnovno šolo je obiskoval na Vranskem, kamor je vsak dan pešačil, le pozimi, če je bilo veliko snega, je oče naredil izjemo in njega ter njegove sovrstnike peljal v šolo s sanmi, ki so jih vlekli konji, se spominja. Pri štirinajstih letih je nadaljeval šolanje v Celju, kjer je štiri leta obiskoval poklicno šolo za krojača, vendar tega dela ni nikoli opravljal. Šolanje za krojača je bilo namreč brezplačno, zato so ga starši vpisali, saj niso imeli denarja za drugo šolanje. Želel je postati P avtomehanik in voznik Ker je želel postati avtomehanik, je takoj po poklicni šoli opravil še šest- Bojana Mazil Šolinc, direktorica Doma ob Savinji, mu je podarila šopek in dobre želje. V celjskem Domu ob Savinji biva že od leta 2013. Vsak dan je gnal krave na pašo, jih tam pazil, da niso pobegnile, zvečer pa jih je pospremil nazaj v hlev. mesečno šolanje za avtomehanika in opravil vozniški izpit za tovornjak. »Včasih si moral biti najprej avtome-hanik, če si želel voziti tovornjak, saj je bilo treba vozilo pogosto popravljati kar na cesti,« pravi Ivan. Najprej je bil štiri leta zaposlen v veletrgovini Zangger, kjer je s tovornjakom razvažal trgovsko blago manjšim trgovinam. Po štirih letih je smel opraviti vozniški izpit za avtobus. Tako se je zapo- »Včasih si moral biti najprej avtomehanik, če si želel voziti tovornjak, saj je bilo treba vozilo pogosto popravljati kar na cesti.« slil kot voznik avtobusa v takratnem podjetju Avtobusni promet Celje, ki se je kasneje preimenovalo v Izletnik Celje. Tam je opravljal delo voznika avtobusa do upokojitve leta 1981. Poroka in družina Leta 1943 se je poročil in z ženo Angelo sta si najprej ustvarila družino v Šempetru v Savinjski dolini. V zakonu se jima je rodila hči Dragica. Skupaj so si leta 1966 ustvarili nov dom na Polulah. Žal je hči leta 2007 umrla. Devet let že biva v domu upokojencev Leta 2013 se je odločil, da bo živel v Domu ob Savinji, kjer je letos dočakal 101. rojstni dan. Obiskali so ga mnogi. Najprej ga je pozdravil župan Mestne občine Celje Bojan Šrot z delegacijo, kmalu po kosilu so ga obiskali še direktorica doma Bojana Mazil Šolinc, predsednik Krajevne skupnosti Pod gradom Sašo Farčnik, župnik Župnije svete Cecilije Celje, pater Marjan Gačnik, predsednica Rdečega križa Pod gradom, Pavla Tamše, zapeli so mu člani Kvarteta Grmada. Popoldne so ga obiskali še svojci. Vnuk Robi ga pogosto obiskuje Vsak, ki pozna Ivana, pove, da imata z vnukom Robijem Vodu-škom posebno vez. Robi nam je zelo velikodušno pomagal pri sestavljanju pogovora za časopis. O svojem dedku pravi: »Obiskujem ga zelo pogosto, saj sem njegov edini najožji sorodnik. Vso svojo mladost sem preživel z njim, saj smo živeli v isti hiši. Kot dečka me je pogosto peljal v podjetje Izletnik, kjer sem smel biti v delavnicah, kjer so popravljali avtobuse, ali sedeti v avtobusu, medtem ko je zapeljal v avtopralnico. Ker sta bila oba z mojim očetom člana Godbe Liboje, sem pogosto hodil zraven na vaje in tam preizkušal različna glasbila. Dedek je bil strog, vendar je pogosto ušpi-čil kakšno bedarijo, da smo se mu otroci in odrasli od srca nasmejali.« Če bi bil še enkrat mlad, ne bi nič spremenil Ivan se spominja, da ga je oče učil, da je v življenju treba delati vse po vrsti in da je treba vse po vrsti jesti. To je tudi njegov življenjski slogan. Če bi bil še enkrat mlad, bi šel po isti poti, saj mu za nobeno stvar ni žal. Foto: SHERPA Če bi bil še enkrat mlad, bi šel po isti poti, saj mu za nobeno stvar ni žal. ognjeni udarec 35 Pogorela kozolec in hlev s skednjem - Gospodarico je na ogenj opozoril pes Ogenj uničil žulje trdega dela Silva Trupej iz Hrušovja v občini Šentjur je sredi maja doživela hud šok. V plamenih sta se znašla njen kozolec in hlev s skednjem. Na požar stavbe, dolge 23 metrov, jo jo z nenavadnim oglašanjem opozoril pes Reks. Gospa, ki se vse življenje preživlja s kmetovanjem, je uspela rešiti živino in traktor. Ostalo so uničili ognjeni zublji. V trenutku je ostala brez sena, strojev, orodja in pripomočkov, ki so nepogrešljivi pri njenem delu. »Celo življenje delam. Na jesen življenja sem zdaj dobila še ta udarec. Tako nesrečna sem, da ne morem povedati. Ob vsakem pogledu na pogorišče me boli srce,« je dejala. TINA STRMCNIK Silva Trupej in njena sestra Darinka Lavrič sta se 14. maja zvečer, ko sta opravili delo v hlevih, odpravili v kuhinjo. Takrat je tja vdrl pes Reks in ju s svojim nenavadnim oglašanjem opozoril, da nekaj ni v redu. Pomislili sta, da je morda kakšna žival pobegnila iz hleva. Ko sta stopili ven, sta videli, da sta se v plamenih znašla kozolec in 250 let star hlev s skednjem. Silva je kar bosa stekla proti prizorišču in ven odpeljala starejši traktor, drugih strojev in kmetijskega orodja ni mogla rešiti. Zgorelo je listje za živino, plameni so vzeli tudi vso sveže seno, ki je bilo pripravljeno za živali. V ognjenih zubljih so bili med drugim uničeni orodje za sajenje krompirja in koruze, pripomoček za čiščenje žita, vozovi ter na-kladalka, poškodovana so bila kolesa kmetijske prikolice in še marsikaj. K sreči ji je ob pomoči soseda uspelo rešiti vseh enajst glav živine. »Dokler na prizorišče niso prispeli gasilci, je leseni del kozolca in hleva gorel tako bliskovito, da sploh ne morem opisati. Plameni so bili še posebej močni zaradi velike količine suhega sena. Segali so več metrov visoko. Da gori, so videli vse iz Pla- nine pri Sevnici,« je dejala Silvina sestra Darinka. Uredila nadomestni hlev Živino je pod streho svojega hleva začasno sprejel sosed, ki svoje živali pase na prostem. Silva in sestra sta hlev zanje uredili v nadomestnem prostoru. »Pred leti sem sestri svetovala, naj ne gradi še enega prostora, saj je s svojima dvema rokama sama za vsa opravila. A se je vseeno odločila za gradnjo poslopja. Sedaj je bilo treba v enem tednu prostore preurediti za živali. Velika sreča je, da je imela na voljo ta prostor, ki v enem delu služi kot garaža in kot skladišče za različne reči,« je dejala Darinka. Ker je zgorelo vse seno, sestri skrbi, kako bosta zagotovili dovolj hrane za živali. Sušenje sena je oteženo zaradi dežja, ki pogosto zajame naše kraje. Če bosta uspeli pripraviti bale, potrebujeta za njihovo skladiščenje tudi primeren pokrit prostor. Silva Trupej si želi, da bi lahko obnovili pogoreli hlev, ga znova ometali in naredili betonsko ploščo. A ob skromni pokojnini, ki še zdaleč ne zadošča za preživetje, bo obnova pogorišča velikanski »Ko sem izvedela, da poslopje gori, me je zajela panika. Nisem mogla ne govoriti ne kričati,« je opisala Darinka Lavrič. Kmetijska poslopja v zadnjem času niso bila zavarovana za primer požara, zato lastnico skrbi, kako bo ob pomanjkanju denarja lahko prostore obnovila, da bi v njih skladiščila pripomočke in seno. »Po smrti staršev in kasneje moža, ki je preminil v traktorski nesreči, je ostala sama. Ni obupala, živela in garala je naprej. Njena dobrota, skrb za živali in soljudi, človečnost, empatija, poštenje so vrednote, ki krasijo ponižnega, delovnega človeka, ki ne zna niti za trenutek pomisliti nase, ampak želi najboljše vsem od blizu in daleč,« je o gospe, ki jo je prizadel požar, dejala njena sorodnica. zalogaj. Tudi zato, ker kmetijska poslopja za primer požara niso bila zavarovana. »Če ne bi tudi na starost delala na kmetiji, ne bi imela od česa živeti. A stroškov je še in še,« je dejala obupana sogovornica. »Tega ne bom nikoli prebolela« Po požaru jo je obiskala predstavnica Rdečega križa in ji pomagala pri plačilu prvih stroškov, ki so nastali ob sanaciji pogorišča. Krajevna skupnost je Silvi Trupej donirala nekaj prikolic peska, eno prikolico peska ji je podaril še lokalni podjetnik. Pesek je potrebovala za ureditev nadomestnega hleva za živali. Gospa, ki je v 72. letu starosti, poudarja, da ne ve, kako bo lahko še naprej kmetovala brez ustreznih prostorov in kako se bo pobrala po nedavnem udarcu. »Če bi v poslopja udarila strela, bi ta udarec narave in boga morda lažje sprejela. Tega, da je pomladi zagorelo seno, ne verjamem. Prav tako ne verjamem, da bi bila kriva napaka na električni napeljavi. Uradnega odgovora kriminalistov še nisem prejela. A požara ne bom nikoli prebolela, še na drugem svetu ne.« Foto: Andraž Purg - GrupA Pri Silvi Trupej se vsako poletje oglasi 73-letna sestra Darinka Lavrič in ji pomaga pri kmetijskih opravilih, na primer pri okopavanju krompirja in pri spravilu sena, konec avgusta pa se vrne v Nemčijo, kjer živi že 50 let. Ob psu, ki je s svojim oglašanjem opozoril na požar, in traktorju, ki ga je kar bosa odpeljala iz gorečega poslopja. Hi Prizadeta v požaru se vse življenje preživlja s kmetovanjem. Odkar je v nesreči umrl njen mož, sama poprime za vsa opravila, od košnje, obračanja sena, do dela v hlevu. Hvaležna je, da ji je ob pomoči soseda uspelo rešiti živali in da slednje ob izbruhu ognja niso trpele. »Na tem svetu se je treba ves čas boriti,« pravi obupana Silva Trupej. Ä^lfe^: s* - Ogenj je uničil številne stroje. Silva najbolj nujno potrebuje nakladalko in še nekatere pripomočke. 36 na tirih Mednarodni arhivski teden v znamenju vlakov Krvavo tudi brez Poirota Verjetno ni nikogar, ki še ne bi slišal za sloviti vlak Orient Ekspres, in sicer predvsem po zaslugi znanega detektivskega romana s Herculom Poirotom v glavni vlogi, ki je razrešil uganko o umoru na znamenitem vlaku. Ta je nekoč povezoval Pariz z Istanbulom in je vozil tudi skozi naše kraje. Na železniški postaji Raj-henburg (danes Brestanica) je leta 1929 vlak doživel hudo nesrečo, dotlej eno najhujših pri nas. TATJANA CVIRN Podrobnosti o tem so izbrskali v Zgodovinskem arhivu Celje, kjer hranijo fotografijo omenjene nesreče. Besedilo o njej je objavljeno na spletni strani arhiva v rubriki Iz hiše pisanih spominov in tudi v posebnem katalogu v elektronski obliki, ki je izšel ob letošnjem Mednarodnem arhivskem tednu, ki so ga arhivi obeležili med 6. in 10. junijem, in sicer že osmo leto. Letos na temo železnic Na pobudo Zgodovinskega arhiva Celje in Mestnega arhiva iz Iepra (Belgija) so arhivi že tretje leto predstavili projekt International Archives Week Challenge. Prvo leto 2020 je v njem sodelovalo enajst arhivov, ki so predstavili zamivo gradivo izpred dvesto let. Lani, ko je bila tema kolesarjenje, se Dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje, pravi, da za prihodnje leto tema arhivskega tedna še ni izbrana. (Foto: GrupA) je vključilo šestnajst arhivov, letos jih je sodelovalo že 21 iz držav EU. V digitalnem katalogu v angleškem jeziku so predstavili izbrane kos gradiva, ki jih arhivi hranijo na temo žele- znic in vlakov. Urednika publikacije sta dr. Rik Opsommer iz belgijskega arhiva in dr. Borut Batagelj, direktor Zgodovinskega arhiva Celje. Kot je pojasnil Batagelj, so sodelujoči v projektu morali predstaviti izbrani kos arhivskega gradiva, ki se navezuje na izbrano tematiko. Urednika sta za letošnjo temo izbrala železnice in k sodelovanju povabila po en arhiv iz posamezne države Evropske unije. Arhivi se tako povezujejo, predstavljajo raznoliko in bogato gradivo, ki ga hranijo ter opozarjajo na zelo pomembno vlogo, ki jo imajo v družbi. Zanimivi dokumenti Ponovno se je izkazalo, da hranijo arhivi bogate zbirke različnih gradiv, tudi o zgodovini železnic. »Najstarejši zabeleženi dokumenti izvirajo iz sredine 19. stoletja, ko je železnica postala način prevoza, medtem ko drugi arhivski zapisi kažejo, da so vlaki v 20. stoletju bili in ostali prevozno sredstvo, ki je navduševalo mnoge in povezovalo evropske dežele,« ugotavlja Batagelj. Sam je na osnovi arhivske fotografije železniške nesreče v Brestanici pripravil zapis o nesrečnem dogodku, o V času Mednarodnega arhivskega tedna je izšel katalog v angleškem jeziku (International Archives Week Challenge: Railways), v katerem 21 arhivov iz posameznih držav Evropske unije predstavilo izbrani kos gradiva, ki ga hrani na temo železnic in vlakov. Gradivo za publikacijo so prispevali: štajerski deželni arhiv iz Gradca, mestni arhiv iz Iepra v Belgiji, centralni državni arhiv iz Sofije, državni arhiv v hrvaškem Pazinu, državni arhiv s Cipra, mestni arhiv iz Kopenhagna, filmski oddelek estonskega državnega arhiva, Pokrajinski arhiv iz češkega Plzna, finski državni arhiv, mestni arhiv iz Saint-Omerja v Franciji, mestni arhiv iz Göppingena v Nemčiji, osrednji grški arhiv iz Aten, madžarski državni arhiv iz Kecskemeta, arhiv iz Corka na Irskem, državni arhiv iz Gorice v Italiji, latvijski državni arhiv, mestni arhiv iz Luksemburga, državni arhiv z Malte, arhiv iz Haarlema na Nizozemskem, državni arhiv iz Varšave in Zgodovinski arhiv Celje. katerem so leta 1929 poročali časopisi. V brošuri si je mogoče ogledati fotografije in risbe lokomotiv, vlakov in zgradb železniških postaj ter kopije dokumentov, povezanih z železnico. »Vsak predstavljen kos gradiva predstavlja unikatno zgodbo, ki bi jo bilo vredno podrobneje raziskovati, vsi kosi, združeni v >železniško kompozicijo<, pa predstavljajo pestro pripoved, v kateri lahko iščemo številne podobnosti, a obenem tudi posebnosti, vezane na historično in kulturno ozadje nastanka gradiva,« ugotavlja Borut Batagelj. Usodna nedelja V nedeljo, 3. novembra 1929, je iz Zagreba proti Zidanemu Mostu vozil znameniti vlak Orient Ekspres, v nasprotni smeri pa tovorni vlak. Manjša postaja Rajhen-burg, današnja Brestanica, je služila predvsem kot izo-gibališče nasproti vozečim vlakom. Kot je dogajanje po časopisnih zapisih povzel dr. Borut Batagelj, naj bi dežurni železniški uradnik Rantaša na postaji v Rajhenburgu prepozno dal znak za umikanje in Orient Ekspres je tovorni vlak presekal na dvoje. Njegova lokomotiva se je zarila v vagone tovornega vlaka, nato je s službenim (poštnim) in jedilnim vagonom vred zdrsnila s tira ter strmoglavila z mostu v globoko strugo potoka Brestanica tik pred njegovim izlivom v Savo. V nesreči so bili razbiti tudi zadnji trije vagoni tovornega vlaka. Mrtvi in ranjeni Glede na velikost vlaka in na podatek, da je s proge zdr- snil jedilni vagon, bi pričakovali veliko mrtvih in ranjenih, a na srečo ni bilo tako. A žrtve so bile, in sicer med osebjem vlaka. Trije so takoj umrli. »O tem, koliko potnikov je bilo na vlaku, časopisi niso poročali. Nesreča se je zgodila okrog 3. ure zjutraj in verjetno zato v jedilnem vagonu ni bilo potnikov. Poročali so, da je strojevodja zaviral in zato niso zleteli v globel potoka še drugi vagoni, ampak le lokomotiva in poštni vagon za njo ter jedilni, ki je bil tretji v kompoziciji. Potnike v vagonih zadaj je po mojem >le< pošteno pretreslo,« meni avtor zapisa. Strojevodja tovornega vlaka Vodlak in kurjač Jeromen sta bila takoj mrtva. Strojevodja ekspresnega vlaka Medle je v zadnjem hipu skočil z lokomotive in je preživel, a je bil v ljubljanski bolnišnici še naslednje dni v kritičnem stanju. Medle naj bi s hitrim zaviranjem preprečil večjo katastrofo in iztirjenje celotnega Orient Ekspresa. Eden od ponesrečencev je bil tudi Železniška nesreča pri Rajhenburgu, današnji Brestanici, leta 1929. Fotografijo hrani Zgodovinski arhiv Celje. sprevodnik Tavčar, ki so ga prepeljali v zagrebško bolnišnico. Kot ugotavlja Batagelj, je bila najbolj tragična smrt strojevodje Rudolfa Arzen- ška, ki takrat sploh ni bil v službi, pač pa se je med kolegi vračal iz Zagreba, kjer je bil na tekmovanju v rokoborbi. Kot član mariborskega špor- tnega kluba Železničar je bil namreč prvak Jugoslavije v rokoborbi. Ko je uradnik Rantaša videl posledice svoje napake, si je sodil sam. Prerezal si je žile na rokah, a so ga prepeljali v krško bolnišnico, kjer je kasneje okreval, je zapis zaključil dr. Borut Batagelj. večno mladi 37 Maturanti 70 let kasneje Trdoživi devetdesetletniki Blizu 90 let že štejejo nekdanji dijaki Ekonomske srednje šole Celje, ki so se nedavno srečali na praznovanju 70-letnice mature. A kljub častitljivim letom je bilo dvajset udeležencev srečanja čilih in veselih, da so se lahko ponovno družili in obujali spomine na šolske dni. TATJANA CVIRN V štirih razredih je med letoma 1948 in 1952 približno sto dijakov, od tega le 14 fantov, nabiralo znanja v programu ekonomski tehnik. Bili so prva generacija, ki je obiskovala štiriletni program, prej takega ni bilo. Zaradi vojne, ki je prekinila izobraževanje mnogih mladih, so se po njej skupaj znašli v razredu dijaki različnih starosti, ki so prihajali iz krajev regije in tudi zunaj nje. Bili so povezani, saj so do takrat preživeli že veliko hudega. Danes pravijo, da so še vedno pri močeh tudi zato, ker so skromno živeli in so morali veliko prestati, s čimer so postali trdoživi. Skromna generacija Najprej so se nekdanji maturanti srečevali vsakih deset, nato vsakih pet let, od 40-letnice se dobivajo vsako leto. Nekateri so povezani tudi v vsakdanjem življenju, pravi organizatorica srečanj Alenka Križnik iz Laškega, ki ima skrbno izdelane sezname z imeni in naslovi ter telefonskimi številkami vseh nekdanjih sošolk in sošolcev. Ob tem poskrbi tudi za to, da rojstnodnevne slavljence vsako leto razveselijo s cvetjem. »Naša generacija je bila zelo skromna pri vsem, sama sem imela dve krili, eno poletno in drug zimsko,« se spominja Križnikova. Oče je bil med vojno izseljen v Srbijo, mama in trije otroci so kot begunci šli živet k stari mami v Ljubljano. Kruha ni bilo, namesto tega so jedli krompir. Po vojni je bilo treba začeti na novo. Alenka Križnik vsako leto organizira srečanje sošolcev. Leta 2015 so nekdanji dijaki celo izdali brošuro s fotografijami prejšnjih srečanj. »Ko danes poslušam, kaj vse se dogaja, ne morem verjeti, kako so mladi danes razvajeni. Iz Laškega sem morala v šolo navsezgodaj in trikrat na teden sem prišla domov šele zvečer, ker ni bilo povezav. V šoli smo si sami izdelali skripte iz stenografiranih zapiskov predavanj,« se spominja. Ob koncu šolanja so imeli prav tako kot današnji maturanti predajo ključa mlajšim in maturantski ples, ki je bil v nekdanjem dijaškem domu v Maistrovi ulici. »Ko smo končali šolanje, je bilo težko dobiti zaposlitev. Nekateri so šli študirat, drugi smo si iskali službo. Kreditna banka Celje je takrat odprla podružnico v Laškem, širila se je tudi v Celju in precej nas je dobilo zaposlitev. Sama sem kasneje delala v finančni službi rudnika v Laškem.« Navdušena šoferka Na vprašanje, ali so v razredih tudi kakšno ušpičili, Kri-žnikova pravi, da ni bilo nič hujšega. Sama se spomni svoje prigode. »Takrat smo imeli še tintnike, stekleničke črnila za polnjenje nalivnih peres. Ob koncu šolskega leta sem zbirala te stekleničke. Sošolci so mi jih metali in sem vsako ujela, ena pa je padla na druge in počilo je, kot bi nekdo ustrelil. Profesor je bil v razredu in mi je zagrozil z ukorom, a na koncu ga nisem dobila.« Pri svojih 90. še vedno vozi avto in ko je leta 1965 opravila vozniški izpit, je bila med prvimi šoferkami pri nas. »Moški se niso upali z mano voziti,« se spominja v smehu. Sama je zelo rada vozila in v življenju je zamenjala dvanajst avtomobilov in brez težav našteje vse znamke. »Ko sem delala izpit, ni bilo v teh krajih še nobenega semaforja. Z bratom sva se nato peljala v Ljubljano, da bi se navadila voziti tudi skozi semaforje. Prvi je bil pri stadionu, kjer je gorela zelena luč, in gladko sem peljala naprej, enako pri vseh drugih semaforjih. Tako sem premagala strah. Danes se peljem v Celje in po Laškem, drugam pa ne grem,« je Alenka Križnik delila z nami delček svojega zanimivega življenja. Na obletnico mature pa se ni pripeljala sama, tudi zato, da je lahko brez strahu nazdravila z zbranimi sošolkami in sošolcem, kar se ob tako visokem jubileju vsekakor spodobi. Foto: Andraž Purg - GrupA Slovesna predaja ključa leta 1952 38 reportaža Dve tekmi svetovnega pokala v kajakaškem sprintu v Celju Sprinterji imajo raje dobro vzdušje kot divjo vodo Vodilni ljudje Kajak-kanu kluba Nivo Celje so na Špici pripravili dvodnevni spektakel. Čeprav ni šlo za olimpijsko disciplino, je bilo na priljubljeni celjski točki veliko gledalcev. Zbrala se je smetana svetovnih veslačev v sprintu. Po pečeni hrani je dišalo z več strani, pijačo je bilo mogoče dobiti kjerkoli, rokerski mojster je s svojo skupino navdušil prisotne. DEAN SUSTER Po obiskovanju evropskih gorskih vasic so se tekmovalci in tekmovalke čudili, kako se lahko pri nas peš odpravijo od najbližjega hotela do tekmovališča. Navdušeni so bili tudi nad cenami prenočitev, hrane, pijače ... Že v petek so blesteli slovenski reprezentanti. Med zmagovalci tudi Lovšin Nejc Žnidarčič je v petek zmagal med kajakaši, za trinajst stotink sekunde je bil hitrejši od Anžeta Urankarja, ki je bil drugi. Četrti je bil Simon Oven. V soboto je bilo še »huje«. Težko bi bilo še lepše: slovenski kajakaši na divjih vodah Nejc Žnidarčič, Anže Urankar in Tim Novak so poskrbeli za trojno zmago! V petek je med kanuisti zmagal Blaž Cof, naslednji dan je bil tretji. Med kajakašicami je Ana Šteblaj prvi dan osvojila tretje mesto, v soboto je za eno mesto izboljšala uvrstitev. Mlada kajakašica je nastopila z zlomljeno peto, zato ji je pri zapuščanju čolna moral pomagati trener Maks Frančeškin. »Tistim, ki so rekli, naj ne tekmujem, sem želela dokazati, da lahko. Med veslanjem nimam bolečin. Tretjega mesta sem res vesela. Pomeni mi enako kot zmaga. To niso moje prve zmagovalne stopničke, ampak sem jih res vesela in upam, da jih bo še več,« je povedala Šteblajeva, ko se je naslanjala na opornice. Po zadnji vožnji se je z desnega brega Savinje sprožil ognjemet ob zelo velikem nenavadno oblikovanem balonu. Sobotni večer je bil še bolj pester. Stari podpornik celjskega kluba Pero Lovšin je s pomočjo Španskih borcev rokersko začinil kajakaški rokenrol na Savinji. Pred zadnjimi tremi skladbami je na oder povabil mladega celjskega kajakaša Črta, ki je suvereno pomagal pri petju pesmi Moja mama je strela, in tri njegove prijatelje. Zadnji sta bili Bandiera rossa in Slovenija gre naprej. Foto: Andraž Purg - GrupA Francoska navijačica je bila razposajena ob odličnih uvrstitvah svojih rojakov. Šestkratni svetovni podprvak v sprintu Nejc Žnidarčič je z izjemno močjo metal ogromne količine vode okoli svojega čolna. Na divji vodi se lahko marsikaj pripeti. Desno je avantgarda svetovnega kajaka Dušan Konda, levo od njega sta nekdanja predstavnika avantgarde jugopunka Pero Lovšin (Pankrti) in jugoroka Bora Đorđević (Riblja čorba). Trojno sobotno slovensko zmagoslavje v kajaku Proga je krasna na fotografiji, a je bila lepa tudi v resnici. Celjski kajakaši so večni dolžniki Pera Lovšina, saj je že leta 2006 igral v dvorani Zlatorog v dobrodelni akciji za novo celjsko čolnarno. informacije 39 EK 'SEN Specialisti za IR-ogrevanje www.ekosen.si <»080 3010 S info@ekosen.si ekosenSI 4 r Prihodnost je sončna Z grelnim sistemom EKOSEN % IR-grelni sistem Ekosen se dviguje nad okvirje tradicionblnih tipov ogrevanja, saj z 10-päheli kot grelnimi telesi zagotovi visoko bivalno ugodje brez vsakršnih skrbi in prikritih stroškov, ob tem pa poskrbi, da prostore ogrevate z varčnim in okolju ter zdravjhuprijaznim tipom ogrevanja. V Sloveniji se z IR-paneli Ekosen ogreva že več 10.000 zadovoljnih uporabnikov, in sicer zaradi: • preproste tehnologije, ki je okolju in zdravju ljudem prijazna; • preproste namestitve in celovite podpore izkušenih strokovnjakov; • možnosti postopne investicije; • dolge življenjske dobe IR-panelov, lahko tudi več kot 40 let; • dolge garancije, na določene najboljše panele tudi do 15 let; • investicije, ki je nižja v primerjavi z drugimi konvencionalnimi oblikami ogrevanj - tudi do 2,5-krat, in ker ni vzdrževanj; • porabe, saj je v primerjavi s kurilnim oljem ta lahko tudi do 50 % manjša. Predvsem zdaj, ko se plin in kurilno olje dražita, je razlika še toliko bolj občutna, navsezadnje cena elektrike raste počasneje kot cene pri drugih oblikah energij za ogrevanje; • lastne proizvodnje, ki jo ponuja podjetje Ekosen, kar pomeni strog nadzor nad postopkom izdelave produktov in kakovost uporabljenih materialov vse od začetka do konca; • hitre odzivnosti IR-panelov, saj ko dosežejo želeno temperaturo v prostoru, ti toploto vzdržujejo in dogrevajo prostore po potrebi; • sušenja: IR-paneli namreč sušijo stene, suhe stene pa imajo večji izolacijski učinek in zmanjšujejo možnost za nastanek plesni; • pretvorbe električne energije v IR-toploto, ki je skoraj 100 %, saj ni izgub na razvodih, v peči, dimniku ...; • še dodatnih prihrankov ob kombinaciji s fotovoltaiko; • varčevanja s prostorom, saj ni potrebe po dodatnem prostoru za zalogovnik vode in toplotno črpalko, panelov namreč ne montiramo na stene, ampak večinoma na strop; • možnosti conske regulacije temperature po prostorih z IR Sun WiFi regulatorjem in tudi upravljanja z ogrevanjem na daljavo; • estetskega vizualnega izgleda z brezčasno obliko, ki omogoča, da se paneli odlično podajo vsakemu prostoru. Nekatere vrste panelov lahko v kopalnici služijo tudi kot ogledalo ali v dnevni sobi kot dekorativna slika; • individualnega svetovanja, ki je prilagojeno vam in potrebam vašega doma. Trend IR-ogrevanja se povečuje Ogrevanje z IR-paneli je gotovo ogrevanje prihodnosti, saj je IR-grelni sistem zdrav do okolja in ljudi, varčen, stroški vzdrževanja so nizki. Ker pa je na trgu več ponudnikov IR-panelov, je dobro, da se pred odločitvijo podrobno pozanimate o proizvajalcu in kakovosti panelov, ki jih ponujajo. IR-paneli so lahko različnih kakovosti in zato tudi cene med njimi variirajo. Kakovosten IR-grelni panel načeloma ne more biti poceni. S cenejšimi paneli se krajša življenjska doba, posledično pa zaradi pogoste menjave panelov zavržemo več materiala, kot bi ga bilo potrebno, s čimer ne varujemo okolja. Ker zaposlenim pri podjetju Ekosen okolje veliko pomeni, so se odločili, da bodo njihovi produkti trajnostni, kar pa zahteva višje cene materialov, uporabljenih pri izdelavi panelov. Težava cenejših panelov je tudi, da so izdelani iz cenejših materialov, ki z leti izgubljajo storilnost, kar vodi do povečane porabe energije, saj nižja storilnost pomeni, da za enak učinek porabimo več moči. Pri podjetju Ekosen izbirajo samo visokokakovostne materiale za izdelavo panelov, zato je njihovo ogrevanje zdravju in okolju prijazno. Ekosenov trojček, s katerim prihranite na stroških ogrevanja Ob grelnem sistemu so v Ekosenu razvili tudi IRSun WiFi regulator, ki izračuna, kolikšna moč panela je potrebna za ogrevanje posameznih prostorov, kar posledično vpliva na manjšo porabo, tudi do 20 %, seveda odvisno od objekta in višine stropov v prostorih. Za dodatne prihranke so razvili še termoizolacijsko barvo, ki deluje kot varčna barva, ki zaradi lastnosti, ki jih vsebuje premaz, nazaj v prostor odbija toploto, zaradi česar je stena toplejša. Dvorec Rakičan se že nekaj let ogreva z IR-paneli podjetja Ekosen Zakaj ste se odločili za grelni sistem z IR-paneli? Robert Celec, direktor RIS Dvorec Rakičan: "Razlogov je bilo več. Glavni je bil, da ima podjetje Ekosen odlično razmerje med kakovostjo in ceno ter da so zagotovo najboljši na trgu. Prav tako nam IR-paneli hitro ogrejejo prostore, ki jih uporabljamo zgolj občasno - takrat ogrevanje prižgemo zjutraj in popoldne je prostor že ogret. Naslednji razlog je tudi, da so IR-paneli estetsko primerni za zgradbe, ki so pod kulturno dediščino, kot na primer naš dvorec. Seveda pa je pomembno poudariti, da imajo IR-paneli tudi druge funkcije - lahko ob gretju služijo kot dekorativna slika in se povežejo v zaključeno zgodbo, kot na primer pri nas kočijaški muzej, kjer skozi grelne panele prikažemo tudi razvoj kočij skozi čas!' Želite izvedeti več o IR-ogrevanju? Za pripravo rešitve z IR-grelnim sistemom Ekosen pokličite na brezplačno telefonsko številko 080 30 10 ali pišite na e-naslov: info@ekosen.si. Lahko pa nas obiščete v salonih: • v Miklavžu na Dravskem polju (pri Mariboru), Ptujska cesta 17, • v Mengšu (pri Ljubljani), Gorenjska cesta 19, • v Kopru, Piranska cesta 2. Donoeljo za VEUKE-maJhne Junake I, TENIŠKI K ШВ VETERANI SKORBA. HAJDOŠE109B, Poletje obeta nepozabne dogodivščine morskega pridiha, vendar mogoče nikoli za tiste, ki samo ne zmorejo. Odločitev je padla, 45 otrok bom peljal na morje in uresničil željo otroškim srcem. Tistim, ki hrepenijo po neslišnih morskih valovih. Postali bodo slišni in bodo slišani od 08.07. do 15.07.2022, Majhnim bučkam bodo prinesli enakost in jim razblinili zgodbo razlikovanja - odhod 07.julija 2022 z avtobusom - za male junake bodo na voljo brisače, majci kape, - poskrbljeno bo za njihovo varnost, ne bodo sami, - uživali bodo v animacijskem programu, - morske valove bodo užili na svoje-vsten način, - obiskali jih bodo Čuki in Ribič Pepe. - bogat animacijski program 2288 HAJDINA. ID ZA DD V 91573211 I: GREMO VSI 2022 VODJA PROJEKTA: Sašo Dobnik v sodelovanju z TENIŠKIM KLUBUM VETERANI SKORBA 40 otroci pojejo Spet je bilo veselo Prvi polfinale Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo Prvi polfinale 8. sezone projekta Otroci pojejo slovenske pesmi in se veselijo je bil v soboto, 11. junija, v Citycentru Celje. Projekt organizirajo Novi tednik in Radio Celje ter Radio-Tednik Ptuj z občinami in osnovnimi šolami iz Savinjske regije, Podravja, osrednje Slovenije in tudi Primorske. SIMONA BRGLEZ Med tistimi, ki so svoj prvi nastop opravili v studiu Radia Celje, smo izbrali polfinaliste, ki so nastopili v Citycentru Celje. Njihovi nastopi so vidni na Facebooku Radia Celje in na Youtube-ovih profilih Radia Celje in Radia Ptuj. Nekaj mladih pevcev iz naše regije bo nastopilo na drugem polfinalu jutri, 17. junija, ob 17. uri v Europar-ku v Mariboru, kjer bo gost Sebastian, tretji polfinale bo v soboto, 18. junija, ob 10. uri v Qcentru Ptuj, kjer bosta gosta Tilen Lotrič in Metod Munda. Neverjetno energijo je bila zaznati na prvem polfinalu, otroci so nastope opravili kot pravi profesionalci. Nekateri so peli skladbe znanih izvajalcev, nekaj se jih je predstavilo tudi s svojo avtorsko skladbo, z igranjem na kitaro oziroma harmoniko. Superfinale bo konec avgusta. 23. junija bomo vse otroke predstavili v posebni prilogi v Novem tedniku in Štajerskem tedniku, zanje pa bo mogoče glasovati tudi s sms--i. Izbori talentov, ko mladi zasijejo kot prave zvezde, puščajo pečate pri nastopajočih, v srcih mnogih obiskovalcev pa prav tako ostanejo nepozabni spomini na skladbe, ki jih osnovnošolci zapo-jejo več kot izvrstno. Foto: GrupA Navdušeni obiskovalci PROJEKT JE OMOGOČILA MESTNA OBČINA CELJE ter pokrovitelji: /azaner Lja ECOAGRO^ вш SAZAS triglav Generalni pokrovitelj: ity7« clty/center Vse najboljše otroci pojejo 41 Otroci od 6. do 9. razreda osnovnih šol Savinjske regije Glasba je vedno dobra izbira, kar bo Domen Kumer dokazal tudi to nedeljo, ko bo nastopil na pikniku Katrce Radia Celje iin 77-letnici Novega tednika na Prireditev si lahko ogledate na FB Radio Celje in Youtube profilu Radia Celje. Špici v Celju. Med tistimi, ki so spremljali prireditev, je bila tudi najbolj fatalna ženska leta 2022 Hajdi Korošec Jazbinšek z družino. 42 podlistek ZGODBE IZ DOMOZNANSKE KAMRE Dopisovanje Karla Destovnika Kajuha s Silvo Ponikvar V zapuščini Karla Destovnika Kajuha je ohranjena obsežna korespondenca z različnimi prijatelji (s Francem Primcem, Konstantinom Nahtigalom, Dušanom Pirjevcem, Dušanom Šebjaničem, Dušanom Bor-donom, Janezom Platzer-jem in še mnogo drugimi) in tudi s pomembnimi literati (z Miškom Kranjcem, Tonetom Seliškarjem, Rado-vanom Zogovićem, Ferdom Kozakom). Med najlepšo pa prav gotovo sodi korespondenca Karla Destovnika Kajuha z njegovo veliko ljubeznijo Silvo Ponikvar. Po Kaj uho vem prihodu iz gestapovskega zapora v Šmartnem pri Slovenj Gradcu (maj 1941), kjer je bil zaprt nekaj tednov (zaprli so ga 28. aprila 1941), so Nemci še intenzivneje spremljali vsak njegov korak, zato se je septembra 1941 umaknil v Ljubljano, takrat središče odpora proti okupatorju. V Ljubljani je uporabljal ponarejene dokumente z imenom Drago Jeran, kar mu je omogočalo dokaj brezskrbno sprehajanje po Ljubljani. V Ljubljani je najprej navezal stike s kulturnimi delavci, ki jih je poznal že pred vojno, pripravljal in sodeloval je na literarnih večerih ter se vključil v ljubljansko partijsko organizacijo. Konec decembra 1941 so s prijatelji pripravili praznovanje novega leta 1942. Udeležili so se ga Zdenko Zavadlav, Milan Pogačnik, Lucija Pozzeto, Bojan Štih, kitarist Leon Ponikvar s sestrama Fanči in Silvo, Kajuh in še neki harmonikar. Na tem praznovanju je Kajuh spoznal Silvo Ponikvar in se predstavil, kot da je star 27 let, čeprav je bil star 20 let. Se nadaljuje ... Andreja Jurkovnik, Knjižnica Velenje Rubriko pripravlja Osrednja knjižnica Celje. ALBUM S CELJSKEGA v Člani kolesarskega društva »Savina« iz Gornjega Grada, 1909 Prispevek domoznanskega oddelka celjske knjižnice ob aktualni kolesarski dirki po Sloveniji Rubriko pripravlja: Domoznanski oddelek Osrednje knjižnice Celje INFO: srecko.macek@knjiznica-celje.si Medijski pokrovitelj: Novi tednik Vir: www.kamra.si, Album Slovenije - osebni spomini 20. st IJSIMMOVIRA MOŽINA / NINA KRAJNIK - Z noži napadla partnerja župana in pretepla f njegovega svetovalca POLITIKA - Kako se izbranci Roberta Goloba že prerivajo na oblasti INTERVJU - Miha Kovač: SDS je eden zadnjih ostankov prejšnjega sistema STOJAN PETRIČ - Poslovna hobotnica Delovega tajkuna iz Idrije www.reporter.si BRANJE Z ZANOSOM 43 bralci porocevalci Dan odprtih vrat v celjski enoti društva Ozara - ir Udeleženci dneva odprtih vrat V Ozari Slovenija, Enota Celje, smo v torek, 31. 5., pripravili dan odprtih vrat, saj želimo prispevati k desti-gmatizaciji duševnih bolezni. Ljudem želimo odpreti naša vrata, da spoznajo delovanje Ozare Slovenija, slišijo zgodbe naših stanovalcev oz. uporabnikov in si ogledajo naše prostore na Kocenovi ulici, ki smo jih prenovili s pomočjo prostovoljcev. Dogodka se je udeležila tudi podžupanja Mestne občine Celje Breda Arnšek in tako podprla delovanje Ozare Slovenija. Za popestritev dogodka so poskrbeli otroci iz vrtca Tončke Čečeve, enote Center, ter glasbenika Ana in Jernej. Za nami je dolgo obdobje, ko smo se soočali z epidemijo Covid-19, sprejemali smo ukrepe za zajezitev te epidemije, ki je zelo zarezala v naša življenja, naše odnose in nam spremenila vsakdan. V tem času smo še globlje spoznali, kako pomembna vrednota je zdravje in kako zelo potrebujemo drug drugega. Stisk je bilo veliko, negotovost je prebudila tudi precej strahu. V tem obdobju smo v Ozari bili odprti in se tudi nenehno prilagajali ukrepom ter se pogumno soočali z vsemi izzivi, ki jih je ta čas prinesel. Med drugim smo se vse bolj posluževali uporabe novodobne tehnologije in bili tudi s pomočjo tehnologije lažje v stiku z našimi uporabniki in izvajali dejavnosti. Na dnevu odprtih vrat smo obiskovalcem predstavili program Mreže stanovanjskih skupin. Stanovanjske skupine so namenjene osebam oz. uporabnikom z dolgotrajnimi težavami v duševnem zdravju, ki potrebujejo občasno ali stalno podporo pri bivanju in organiziranju življenja. Uporabniki so nastanjeni v urbanih središčih, v običajnih stanovanjih ali stanovanjskih hišah, v njih pa v povprečju bivajo od 3 do 5 stanovalcev, ki imajo po navadi svoje sobe, skupen dnevni prostor, kuhinjo in sanitarije. V Ozari izvajamo tudi program Pisarne za informiranje in svetovanje, ki ponujajo organizirano obliko psihosocialne pomoči in podpore osebam s težavami v duševnem zdravju, ljudem, ki doživljajo stisko in prav tako njihovim svojcem. Pomoč se izvaja tako v naši organizaciji kakor tudi v njihovem življenjskem okolju, torej v okolju, kjer uporabnik živi in dela. V ta namen izvajamo na enoti v Celju redne tedenske skupine za samopomoč, ustvarjalne delavnice, orga- niziramo izlete, ekskurzije in pohode v naravo. V sodelovanju s Centrom za socialno delo Celje smo na novo ustanovili skupine za samopomoč v prostorih centra za socialno delo na enotah v Laškem in Šmarju pri Jelšah. Strokovne delavke in delavci smo pomembna podpora in pomoč našim uporabnikom. Zavedamo se, da je naše delo poslanstvo in tako ga tudi občutimo. Našim uporabnikom smo na voljo, pokličejo nas lahko vedno, ko potrebujejo pomoč in so v stiski. Včasih potrebujejo le pogovor, le tisti čas, da jih samo poslušamo in slišimo. Strokovna podpora pomeni tudi, da krepimo moč naših uporabnikov, z njimi iščemo njihove močne točke, soustvarjamo rešitve in poti, da se lažje soočajo z različnimi izzivi in jih hkrati podpremo pri uresničevanju njihovih želja. Dan odprtih vrat je ena izmed oblik povezovanja z lokalnim okoljem, je priložnost, da lahko obiskovalci spoznavajo področje duševnega zdravja in njegovo pomembnost. Je pot do vključevanja ljudi s težavami v duševnem zdravju, saj želimo, da se njihov glas sliši, širi in seže do drugih ljudi. Prav tako velja omeniti, da je duševno zdravje tisto področje, ki postaja vse bolj prepoznavno, kajti vse več ljudi se udeleži dneva odprtih vrat pri nas. Vse to nam daje potrditev, da je o duševnem zdravju potrebno glasno govoriti in se povezovati z okoljem. Potrebujemo drug drugega, kajti naše življenje je nenehno soustvarjanje poti, ki je nikoli ne prehodimo sami, ampak vedno skupaj z drugimi. ŠPELA JOVAN Okoljski dnevi v maju Slovenija je država, kjer je narava izjemno ohranjena, zavarovana območja pa so izjemne lokacije, kjer sta bi-otska in krajinska pestrost še posebej izraziti. Od leta 2011 smo povezani v Skupnost naravnih parkov Slovenije. Ob okoljskih dnevih v maju smo v vseh zavarovanih območjih izvedli številne dejavnosti in dogodke. Poleg Evropskega dneva parkov, ki smo ga praznovali 24. maja, smo v omenjenem mesecu praznovali še svetovni dan čebel (20. maj), dan Nature 2000 (21. maj) in dan biotske raznovrstnosti (22. maj). V petek, 20. maja, smo imeli v Župjeku ob na gnezdišču čebelarja dan odprtih vrat. Naravovarstvena nadzornika sta obiskovalce seznanila z načinom življenja ptice. Izvedeli so, zakaj je pomembno pri opazovanju upoštevati pravila, ki ne motijo ptic pri njihovih vsakdanjih opravilih. Obiskovalci, med katerimi je bilo kar nekaj naravoslovnih fotografov, so obiskali gnezdišče med 8. in 16. uro. Obenem smo se ta dan v okviru Skupnosti naravnih parkov Slovenije predstavljali na stojnici v Ljubljani. Mimoidoče obiskovalce smo seznanjali z divjimi opraše-valci in bivališči zanje. V soboto, 21. maja, smo na gradu Podsreda v okviru projekta Life Naturaviva odprli Med opazovanjem čebelarja fotografsko razstavo Magična narava in imeli letos prvo predstavo v okviru grajskega kina pod zvezdami z naslovom Medena dežela (makedonski dokumentarni film). V nedeljo, 22. maja, smo organizirali pohod na Vetrnik in dan cvetočega travnika. S trga Kozje smo se po urejeni poti odpravili proti vrhu Vetrnika, kjer smo lahko uživali v opazovanju številnih kukavičevk in drugih rastlin, značilnih za suha travišča. Seveda ni manjkalo številnih metuljev, ki so se sprehajali s cveta na cvet. Tako udeležencem pohoda kot drugim obiskovalcem Vetrnika smo strokovni delavci Kozjanskega parka nudili in- formacije o pomenu ohranitve suhih travišč. Letošnje praznovanje Evropskega dneva parkov je bila pod sloganom Eno z naravo - premisli in se ponovno poveži. Stik z naravo ima zelo pozitiven vpliv na ljudi. V majskih dneh naše zavarovano območje obiščejo številni učenci, ki v okviru različnih izobraževalnih vsebin spoznavajo pomembne zakoni- tosti narave, seznanijo se z njeno raznolikostjo in s pomenom njenega varovanja ter ohranjanja. Vse svoje znanje z veseljem prenašamo na vse generacije. MOJCA KUNST Praznovanje v občini Štore Člani veteranske in častniške organizacije smo pripravili že 16. predstavitev Slovenske vojske in policije v športnem parku na Lipi. Prepričani smo, da nam je saj so bili obiskovalci zelo predstavitev izjemno uspela, navdušeni nad vsem, kar sta Dogajanje je bilo del prireditev ob letošnjem občinskem prazniku. nam predstavili vojska in policija. Razumljivo, da so največje zadovoljstvo in navdušenje izražali otroci ob nizkih preletih in akrobacijah vojaškega lovca Pilatus. Vojska in policija sta se predstavili s svojo mehanizacijo in z osebno oborožitvijo. Prisotna sta bila tudi policijska službena psa, do katerih imaš kar nekakšno strahospoštovanje. Otrok iz vrtca in OŠ je bilo nekaj sto. Veseli smo bili tudi obiska iz Doma Lipa. Tamkajšnji oskrbovanci so vedno naši redni gostje. Seveda se vedno razveselimo obiska stanovskih kolegov iz sosednjih občin. To predstavitev smo letos organizirali ob občinskem prazniku, ki ga naša občina praznuje 1. junija, in ob 20. obletnici uspešnega delovanja občinskega združenja slovenskih častnikov. Izjemno smo ponosni, da je naša častniška organizacija prejela srebrni grb Občine Štore. SREČKO KRIŽANEC PiSMA BRALCEV - PREJELi SMO Plečnik in kavarna Metropol Z zaskrbljenostjo smo spremljali spremembo lastništva Plečnikovega vogala in usodo kina Metropol v središču Celja. Zgodovinsko pomemben objekt, za katerega Mestna občina Celje ni našla dovolj sredstev. In vendar bi moral imeti prednost pred vsem ostalim. In potem privatizacija, kjer ima vedno prednost profit in ne tisto, kar je pomembno za ljudi našega mesta. Zavod za varstvo kulturne dediščine Celje naj bi »zagotavljal« najvišji režim varovanja, ki velja tako za zunanjo podobo stavbe kot kavarno in kinodvorano s stopniščem, ki vodi na galerijo z balkonom. Hej, tudi kavarno! Naši dvomi so bili upravičeni. Kaj se je zgodilo z njeno podobo? Že res, da je bila temeljito potrebna obnove, vendar v smislu restavriranja notranje opreme in točilnega pulta, ki je imel že zgodovinsko vrednost. Namesto tega je kavarna popolnoma izginila in se spremenila v navaden »kafič«, kakršnega najdeš povsod in v zgodovinskem objektu nima kaj iskati! Nekaj v slogu oddaje »Ambienti«. Belo, nekaj lesa in barvnih detajlov, lahek in cenen točilni pult. Že stokrat videno in brez duše. Pa so investitorji poceni prišli skozi. »Kafič« bo tako in tako dobro delal, saj je na najboljši lokaciji v mestu. Oblikovalci notranjega prostora bi vseeno še imeli možnost dati prostoru pridih kavarne. Da si drznem sploh kaj takšnega predlagati? Mogoče obliko- valski lestenci, stilne tapete, točilni pult brez desk, mogoče s kovinsko prevleko, košček žametne zavese in ven foteljčki lovsko zelene barve. Mogoče bi se s tem sprijaznila, saj se starega točilnega pulta ne da več priklicati nazaj. Kinodvorano bo možno tudi dati v najem, kar do zdaj ni bilo mogoče. Zanimivo, kako novi lastniki vedno uspejo stare in neprofitne objekte oživeti, družba in država pa ne. Vse to me zelo žalosti in nisem edina, ki ji ni vseeno, da izginjajo stare vrednote nekega kraja, ki se v prihodnosti ne bo imel s čim ponašati. Nisem le žalostna. Ogorčena sem! Da ne začenjam naštevati, kaj vse smo že izgubili ... IVANA ZUPANC 44 bralci poročevalci Prek trnja do zvezd Na Srednji šoli za strojništvo, mehatroniko in medije vsako leto pripravimo sprejem za najboljše dijake in njihove mentorje - Prek trnja do zvezd. Letos smo se po dveletnem premoru ponovno zbrali, in sicer v ponedeljek, 30. 5. 2022, v celjskem Narodnem domu. Na odrske deske so stopili dijaki, ki so v letošnjem šolskem letu nadvse skrbno, marljivo in prizadevno tekmovali, raziskovali in ustvarjali ter tako dokazovali, da zmorejo več od povprečja. Tako je soj odrskih žarometov obža-ril več kot 80 dijakov in 22 mentorjev. Za njihove dosežke je ravnateljica Simona Črep podelila 50 zlatnikov, 35 srebrnikov in 11 knjižnih nagrad. TK Uspešno v mednarodnih vodah Glasbena šola Celje je v letošnjem šolskem letu uspešno izpeljala mednarodni projekt v okviru Erasmus KA 1 naslovom Združevalna moč glasbe. Učitelja Eva Miheu in Rok Pelc sta od 8. do 13. maja gostovala v glasbeni šoli Fernitz--Mellach v Avstriji. V okviru izobraževanja sta spoznavala avstrijski učni sistem, metode poučevanja in literaturo. Seznanila sta se s primerom dobre prakse zgodnjega učenja pihal in trobil v obliki skupinskega pouka v bližnjih osnovnih šolah, zelo zanimiv in razgiban je bil tudi pouk predšolske glasbene vzgoje za otroke od tretjega do šestega leta. Nove kompetence sta pridobivala pri individualnemu pouku pihal in trobil, vaji zbora ter vaji pihalnega orkestra. Čas sta namenila tudi ogledu mesta Gradec, ki je bogato z italijansko arhitekturo, obisku univerze za glasbo in upodabljajočo umetnost ter ogledu opere Leteči Holandec Richar-da Wagnerja in pri tem utrjevala znanje nemščine ter nove avstrijske prijatelje naučila tudi kakšno slovensko besedo. Projekt Združevalna moč glasbe smo 16. do 22. maja nadaljevali v Glasbeni šoli Josipa Hatzeja ter na Akademiji Umas v Splitu. Učiteljici Katarina Arlič Leban in Mojca Hladnik sta v okviru izobraževanja spoznavali hrvaški učni sistem, metode poučevanja in literaturo na treh ravneh izobraževanja - osnovni, srednješolski in akademski - pri čemer sta se osredotočili na področje poučevanja zboro- vskega petja, solopetja, klavirja ter orgel. Videli sta primer dobre prakse združevanja različnih zborov v glasbeni šoli ter različne oblike strokovnega sodelovanja med poukom petja in zborovske vokalne tehnike. Glasbena šola Josipa Hatzeja v Splitu je namreč znana po tem, da skrbno neguje vse oblike solističnega in zborovskega petja. V soboto sta imeli priložnost obiskati hrvaško naro- dno gledališče v Splitu, kjer je bil koncert Filharmonija bu-dućnosti, na katerem so sodelovali dijaki srednje glasbene šole ter člani profesionalnega orkestra HNK. Koncert, ki postaja tradicionalen zaključek koncertne sezone (od leta 2012) splitskega narodnega gledališča, združuje profesionalne glasbenike, ki so nastopili v vlogi mentorjev mladih nadarjenih glasbenikov, ki imajo možnost kot solisti prvič nastopiti na velikem odru HNK. Koncert vodi vsako leto drugi gostujoči dirigent. Čeprav sta bila njuna urnika zelo polna, sta našli čas, da sta si ogledali Dioklecijanovo palačo (enega najbolje ohranjenih antičnih spomenikov rimske arhitekture na svetu), Gozdni park Marjan ter znano plažo Bačvice, kjer je nastala igra, ki spominja na spoj odbojke, tenisa in vaterpola, danes pa je način življenja - picigin. Vsi učitelji so se domov vrnili polni vtisov in novih idej, ki jih bodo vključili v svoj sistem poučevanja. Pridobljene kom-petence bodo predstavili tudi sodelavcem in širše. ML Celjska glasbena šola se uspešno povezuje tudi z njej sorodnimi organizacijami v tujini. Srebrno priznanje V ponedeljek, 16. maja, so se dijaki Ekonomske šole Celje Denis Štiglic, Nea Žolgar in Mark Ribič z mentorico Andrejo Tanšek udeležili 56. srečanja mladih raziskovalcev Slovenije s področja ekonomije. V raziskovalni nalogi so želeli ugotoviti, ali dijaki vedo, kdo je podjetnik in kdo to želi postati. Zanimalo jih je, katero organizacijsko obliko družbe bi najbolj želeli imeti v prihodnosti ter s katerimi omejitvami se pri razmišljanju o lastni podjetniški poti srečujejo dijaki. Z raziskavo, izvedeno med dijaki Ekonomske šole Celje, so ugotovili, da večina ve, kdo je podjetnik. Kot pravno organizacijsko obliko bi si najbolj želeli imeti družbo z omejeno odgovornostjo, na poti do podjetništva bi jih najbolj oviralo pomanjkanje finančnih sredstev. Dijakom se je ustanavljanje podjetja zdelo manj tvegano pred pandemijo kot po njej. Menijo, da država nameni premalo spodbud podjetnikom, ki se šele odločajo za lastno podjetniško pot. Čeprav v Ekonomski šoli Celje redno organizirajo številne podjetniške dogodke, bi jih dijaki poleg ogledov podjetij in delavnic želeli še več. Še posebej si dijaki želijo več stikov s podjetniki, ki so iz svojega konjička ustvarili podjetje, ne glede na njihovo starost. Za spodbudo na poti do podjetništva so se mladi raziskovalci povezali z nekdanjim dijakom naše šole, sedanjim lastnikom uspešnega podjetja Kemoplast Petrom Lapornikom, in z Boštjanom Jagrom, solastnikom podjetja Jager, s katerim so organizirali tudi podjetniški dogodek. Z obema podjetnikoma so dijaki razvijali timski in podjetniški duh. Za pripravljenost in odlično sodelovanje so jima avtorji naloge in mentorica zelo hvaležni. Dijaki Denis Štiglic, Nea Žolgar in Mark Ribič so kljub okužbam s koro-navirusom nalogo uspešno dokončali in bili na 56. srečanju mladih raziskovalcev Slovenije za svoje vztrajno in prizadevno delo nagrajeni z srebrnim priznanjem. Na državno tekmovanje se je iz ekonomske šole uvrstila tudi naloga Učinek glasbenih zvrsti na delovni spomin. Avtorici Julija in Hana Dermol pod mentorstvom Barbare Slatenšek sta prejeli bronasto priznanje. Sledil je naslednji vesel dogodek. Mladi raziskovalci so se 8. junija udeležili svečane podelitve priznanj in zahval v Narodnem domu Celje, kjer je župan Bojan Šrot dijakom Ekonomske šole Celje podelil pohvalo za osvojeno srebrno in bronasto priznanje na državnem tekmovanju. ANDREJA TANŠEK Desetletje bralne značke za odrasle Samo en cvet, en češnjev cvet smo poimenovali zaključno prireditev bralne značke za odrasle, ki jo imamo že 10 let na III. OŠ Celje in združuje učitelje, starše in prijatelje branja. Jubilejna 10. sezona je bila v znamenju 100. obletnice rojstva rojaka Karla Destovnika Kajuha, po domače Karlija. V ta namen so pri nas s svojimi likovnimi deli gostovali otroci iz vrtca v Karlijevem Šoštanju. Prekrasna prireditev nas je spomnila, da Kajuh vseh svojih pesmi nikoli ni izpel. Samo slutimo lahko, koliko je v njegovih prsih ostalo gor-kih čustev in neizgovorjenih besed. Ni še imel 22 let, ko je zapisal poslednji verz. Karli je bil človek z dušo pesnika, bil je pesnik, ki ni nikoli pozabil, da je človek, občutljiv za krivice. Ljubil je strastno in kričal obenem. Rasel je v času, ki ni bil naklonjen niti ljubezni niti poeziji. Mi, bralci 21. stoletja, Kaju-ha beremo kot ljubezenskega pesnika in ljubezni v njegovi poeziji smo dali glavno vlogo v tokratni prireditvi. Če je zgodba o našem velikem pesniku vedno malo otožna, pa je za veseli del prireditve poskrbela mlada kulturna moč, prav taka, kot je bila nekdaj Karlijeva. Ljubezen do glasbe, mladost in kultura - vse um« ta tttl, es Kl«!''.№« Gipsy kvintet je najmlajša glasbena zasedba na Gimnaziji Celje-Center. Gre za inštrumentalno zasedbo v sestavi violine, klarineta, kitare, kontrabasa in cajona. M i to je tisto, kar povezuje naše goste s Karlom Destovnikom Kajuhom. Gipsy kvintet je najmlajša glasbena zasedba na Gimnaziji Celje-Center. Gre za inštrumentalno zasedbo v sestavi violine, klarineta, kitare, kontrabasa in cajona. Zasedba je nastala v želji po igranju akustične glasbe z . Ji v romskim prizvokom. Njen program sestavljajo priredbe klasične glasbe ter slovenskih in tujih priljubljenih skladb ter jo sestavljajo David Marinšek, David Polanc, Nika Kačičnik, Manca Maslo, njihov mentor pa je profesor glasbe Sašo Šonc. Prečudovito se je njihova inštrumentalna glasba prepletla s Kajuhovo poezijo ' jf rar in zanimivostmi o njegovem prekratkem življenju. Prireditev smo zaključili s podelitvijo priznanj in drobnih darilc naših prostovoljcev, ki jih vedno izdelamo v želji, da večer še dolgo ostane v spominu. In tudi s tokratnim ne bo nič drugače. Volja do življenja je tisto, kar lahko od Kajuha prevzamemo, če pa nam delajo družbo še isto misleči ljubitelji branja in knjige, je vera v boljši svet zagotovljena. Zato dobrodošli v II. sezoni bralne značke na III. OŠ Celje! »Kadar pa sneg bo po poljih skopnel, takrat bo vsak izmed nas zaživel, srečen bo takrat, da še živimo!« URŠKA SOTLER bralci poročevalci 45 Nepozabna zaključna Harlekinova produkcija Ob zaključku plesnega šolskega leta so plesalci Harlekina - društva za umetnost plesa Celje ponosno pokazali svoje plesno znanje. V izvirnih plesnih točkah so se predstavili prav vsi plesalci, od najmlajših do plesalcev mladinske skupine Akt, ki so s tekmovalno koreografijo »Infinitus« koreografinje Andreje Šraj energično zaključili plesno produkcijo. Večer plesa je vključeval mešanico izraznega in sodobnega plesa kot tudi predstavitev razredov klasičnega baleta, vse pod vodstvom pedagoginj in koreografinj Ane Vovk Pezdir, Vide Vovk Pezdir, Tanje Verglez, Andreje Šraj in Metke Beguš. Pogled na 47. plesno sezono Harlekina bo tako ostal vsem plesalcem in ljubiteljem plesa v nepozabnem spominu v upanju, da v enakem ustvarjalnem ritmu nadaljujejo še naprej. SD Pridi, dala ti bom pesem »Pridi, dala ti bom pesem« je bil krovni naslov letošnjega literarno-glasbenega večera učencev OŠ Polzela, ki je bil v sredo, 1. junija, v avli OŠ Polzela. Priprav na dogodek pa smo se seveda učenci predmetne stopnje, ki smo se odločili za sodelovanje, lotili že veliko prej. Naše mentorice, ki so večino- razdelil na več sklopov. Prvi ma bile učiteljice slovenščine, so nas že v začetku vzpodbudile, da se priprave večera lotimo čim bolj samostojno, zato smo se starejše učenke skupaj z učiteljico Mojco Cestnik dobile že dober mesec prej. Nanizale smo veliko idej in odločile smo se, katere bomo uporabile. Na podlagi le-teh je učiteljica sestavila program, Nuša Bohak, Neža Saksida ter Manca Pirec pa smo ustvarile vabilo. Namen letošnjega literarnega večera je bil, da mladi odraslim prikažemo svoja razmišljanja o temah, ki so temeljne v življenju, a vendar so včasih še vedno tabu. Tako se je večer, ki sta ga vodili devetošolki Iva Čurkovič in Lana Turnšek, sklop je zajemal naša razmišljanja o naravi, ki nas obdaja. Drugi sklop je nosil naslov Igra življenja. Dekleta so se v svojih spisih lotila tem, kot so smrt, begunstvo, invalidnost, medsebojni odnosi. Svoje zrelo razmišljanje so delile z občinstvom, ki je bilo nad izjemnimi izdelki očarano. Sledil je sklop z naslovom Ne bodi, kar nisi. Za uvod je osmo-šolka Ajša Borovnik tudi zapela to Ditkino uspešnico. Za tem je sledil sklop Brez modre ni zelene, brez vode ni življenja, kar je bil krovni naslov letošnjega nacionalnega natečaja Evropa v šoli, na katerem smo bili učenci naše šole zelo uspešni. Svoje izdelke smo predstavili učenci, katerih izdelki so se uvrstili na državno raven. Večinoma so to bili literarni izdelki, a med njimi tudi dva videoposnetka. Enega izmed njih smo si tudi ogledali, to je bil videoposnetek z naslovom Ni vsem tako kot meni Nuše Bohak in Klare Jug. Zadnji sklop smo namenili ljubezni; učenci smo svoje pesmi prebrali ob glasbeni spremljavi kitaristke Pie Gra-cl. Zadnja točka je bila skupna točka šestih učenk, zapele smo pesem Med iskrenimi ljudmi. Poleg literarnih in pevskih točk ni manjkalo tudi plesnih. Svojo plesno točko džezbaleta je predstavila devetošolka Lina Golihleb, ki v plesu tudi uspešno tekmuje. Druga plesna točka pa je bila baletna, zaplesala nam je namreč baletka Tajda Štorman iz osmega razreda. Drugi sodelujoči skupaj z občinstvom smo ostali odprtih ust. Letošnji literarno-glasbeni večer je bil poseben tudi zato, ker smo ga spet izpeljali po dveh letih. Tako smo na večeru predstavili največje literarne dosežke v zadnjih dveh šolskih letih - da, večina predstavljenih del je bila nagrajenih na mnogih natečajih, na katerih učenci OŠ Polzela redno sodelujemo. Kot se za literarni večer spodobi, smo ob tej priložnosti izdali tudi glasilo. Dela zanj so izbrale učiteljice Mojca Cestnik, Marija Kronovšek, Dobrila Vučenović in Karmen Zupanc, pripravila in uredila pa ga je Karmen Zupanc. Na literarno-glasbenem večeru nas je nastopilo 20 literarno, glasbeno, plesno nadarje- nih učencev. Vsak izmed nas ima področje, ki mu prinaša zadovoljstvo ter v tem uživa in se najde. Naše mentorice skupaj z ravnateljico Bernard-ko Sopčič skrbijo, da se naši talenti razvijajo v pravi smeri, in to učenci cenimo, kajti le tako lahko nastanejo boljši, zrelejši in prodornejši izdelki. NUŠA BOHAK Na literarno-glasbenem večeru v avli OŠ Polzela je nastopilo 20 literarno, glasbeno, plesno nadarjenih učencev. Jožetovi šolski plesni prvaki letos iz Hruševca Jože Jecl z državnima prvakoma in podprvakoma Na državnem tekmovanju Šolski plesni festival so letos slavili učenci Osnovne šole Hruševec. Njihov mentor je bil Jože Jecl iz Šmarja pri Jelšah, ki je pri 79 letih z mladimi plesalci že osmič posegel po najvišjih stopničkah festivala. Mladi plesalci so 1. junija pomerili v Polhovem Gradcu. V standardnih plesih sta zlato lovoriko osvojila Matej Mlač- nik in Taja Gaberšek. Par si je tretje mesto priplesal tudi v la-tinskoameriških plesih. Državna podprvaka v standardnih plesih sta Tadej Mlačnik in Eva Gunzek. »Za izstopajoč plesni korak se morajo otroci najprej naučiti lepe drže pri čisto običajni hoji,« je odločen legendarni plesni učitelj Jože. Delo z mladimi plesalci ga ohranja mladega, ponaša pa se tudi s sposobnostjo, da kljub najstni- škim muham iz otrok izvabi najboljše. »Pred vsem drugim je pomembno, da človek pri plesu uživa. In to je tisto, kar si velja zapomniti za vse življenje,« je popotnica, ki jo plesni mentor ponavlja vedno znova. Izjemen uspeh hruševske šole so s šolsko plesno produkcijo kot državne prvakinje zaokrožile Klara Brenk, Brina Brodej, Alja Eisenkoler, Jasmina Hercog, Neža Hladnik, Vita Jagodič, Zala Peternel, Alja Romih, Tajda Vukan, Ksarina Kopitar Kresnik, Alja Srovin, Gjenisa Gashi, Eva Jezovšek, Neža Kovač, Klara Vipotnik Lorger, Pia Raztočnik, Shem-sije Saramati in Gaja Zupanc. Pod taktirko učiteljice Claudie Rabuza in koreografinje Tjaše Leban je to že njihov sedmi naslov državnih prvakinj zapored. SO Klavirski recital - Klea Testaniere Bilo je pred osmimi leti, a vendar se zdi, kot bi bilo včeraj. V dvorano stare glasbene šole je na preizkus pred vpisom prišla majhna deklica skodranih las. Gotovo se je njena mamica obremenjevala z marsičim, se borila z negotovostjo, kot se pač vsi starši, ko spremljamo svoje otroke na vseh prelomnicah v življenju. Mala deklica pa niti približno. Vstopila je pokončno, odločno, z radovedno iskrico v očeh in soncem na obrazu. »V hipu sem vedela, da je nekaj posebnega. Da bo izjemna. To je lastnost, ki lahko človeka odpelje v eno ali povsem drugo smer, bilo pa mi je jasno, da bo imel njen učitelj z njo polne roke dela,« se danes spominja njena profesorica klavirja Larysa Kocherova. In res. Malo dekletce skodranih las je sedlo za klavir, prvič udarilo po črno-belih tipkah ter v sebi zaslišalo glasbo, ki nikoli več ni utihnila. Pred njo so se odprli svetovi, kjer se je počutila domače od prvega koraka. Vanje je hotela kar poleteti, vse takoj videti, vse takoj spoznati. Nikoli se ni pustila na hitro odpraviti. Če je hotela čemu priti do dna, je roke stisnila v drobne peščice in se udarjala po kolenih, češ da ne bo mogla spati, če tega ne izve zdaj, takoj in čisto zares. Deklico, ki je ob vsakem prihodu v prostor s seboj prinesla sonce, si pač preprosto moral imeti rad. Z inteligentnimi pogovori in širokim obzorjem je sogovornika očarala. In danes ni nič drugače. Tista majhna deklica je vmes zrasla v čudovito mlado dekle in na samostojnem recitalu predstavila svoj glasbeni talent, ki ga je odkrivala in gradila v Glasbeni šoli skladateljev Ipavcev Šentjur in utrjevala na številnih mednarodnih tekmovanjih že od drugega razreda naprej, kjer je bila vsakokrat nagrajena. Na recitalu se nam je predstavila kot solistka na klavirju, v klavirskem triu, kot korepe-titorka, v komorni zasedbi, za družinski trio se je preizkusila tudi v priredbi filmske glasbe, občudovali pa smo jo tudi kot skladateljico. Nastop so popestrili tudi gostje na flavti, klarinetu, klavirju in violončelu. V njenem igranju pridejo do izraza temperament, izpovedna moč, tehnična dovršenost in občutenost glasbe. Klea poleg GŠ skladateljev Ipavcev sicer zaključuje deveti razred OŠ Hruševec in v zlato knjigo najboljših se bo zapisala tudi kot učenka, ki jo zanimajo prav vsa področja od matematike, jezikov, geografije, zgodovine, astronomije in plesa. To je z odmevnimi Klea poleg GŠ skladateljev Ipavcev sicer zaključuje deveti razred OŠ Hruševec in v zlato knjigo najboljših se bo zapisala tudi kot učenka, ki jo zanimajo prav vsa področja od matematike, jezikov, geografije, zgodovine, astronomije in plesa. rezultati potrdila tudi na različnih tekmovanjih. Šolanje bo nadaljevala na glasbeni gimnaziji v Celju. SO 46 razvedrilo Življenjepis je pomanjkljiv. Kaj ste de lali v letih 2020 in 2021? Umival sem si roke Ste slišali kako dobro šalo? Pošljite nam jo na Novi tednik, Prešernova 19, 3000 Celje ali na mail tajnistvo@nt-rc.si in če se bo tudi nam zdela smešna, jo bomo objavili. Primerjava Srečata se prijateljici. Prvi sta se v kratkem času poročila sin in hči. Druga jo zato vpraša, kakšna sta zakona njenih otrok. Iz prve se kar vsuje: »Oh, grozno, da ima ravno moj sin tako smolo in se je poročil s tako leno žensko! On kuha, pere, pospravlja. Za nameček je pa še ves nor nanjo, nosi ji darila, rože, jo vodi na večerje!« Prijateljica: »Ja, to je pa hudo. Kako pa kaj hči?« Prva: »Ta ima pa srečo. Nimaš pojma, kakšnega zlatega moža ima! Vse ji naredi, da ji še s prstom ni treba migniti, pa kako jo ima rad!« Hlačke Mož je ženi kupil deset enakih črnih spodnjih hlačk. Ona: »Zdaj bodo pa ljudje mislili, da sploh ne menjam hlačk.« On: »Kateri ljudje!?« Naloga »Očka, pomagaj mi prosim pri nalogi.« »Seveda, povej!« »Mihec je imel 15 jabolk. Dve je podaril, eno je izgubil, tri je porabila mama za pecivo, ena se mu je odkotalila pod mizo, dve je sam pojedel. Koliko jih je ostalo?« »Hmm ... počakaj malo ... Torej, malemu je ime Mihec ...« Danes sem se odločila narediti nekaj za noge, trebuh in zadnjico ... Palačinke s čokolado! Nekatere ženske si želijo novo obleko, jaz pa, da bi lahko oblekla staro. On: »Vedno ko vidim kakšno čudno >faco<, se moram smejati.« Ona: »Pa te to ne moti pri britju?« Ko mi je vroče, grem na bankomat. Tam je vedno minus ... Oven Tehtni ca Km Kateri letnik si? Tisti, za katerega ne dobiš več originalnih delov... Sinoči sem se napil in sem si rekel: »Ne smeš več piti.« Zjutraj sem se zbudil in sem si rekel: »Pijan človek mi že ne bo govoril, kaj moram delati!« Planeti v vas prebujajo energijo, ki jo lahko uspešno uporabite na vseh področjih. Najpomembneje je, da zaupate vase in si dovolite, da nekatere spremembe samo vstopijo v vaše življenje. Vaš naravni vladar biva v vašem znamenju, kar je dober položaj za ustvarjalno delovanje in ljubezen. Bivanje Venere v znamenju bika do konca tega meseca bo v vas povzročilo velik naval čustev, kar se vam bo pozitivno obrestovalo v ljubezni. Bik Lev Astrologinja DOLORES je dosegljiva na 041 519 265 in na Facebookovi strani Dolores Astro. Izredno boste čustveni, bodite tudi taktni, kajti ljudje v vaši okolici bodo nekoliko bolj občutljivejši kot sicer. Povečala se bo želja po sožitju in ljubezni, zato lahko naredite korak proti sreči. Venera, vaša vladarica, je v znamenju raka. Taktni, čutni in razumevajoči boste, kar bo izredno pozitivno vplivalo na okolje, v katerem boste. Kljub strahu pred neuspehom boste na koncu zadovoljni. škorpijon Bivanje Venere v vašem znamenju vas bo naredilo očarljive in obdane s pozitivno energijo. Venera vam predvsem prinaša srečne okoliščine v ljubezni, a tudi pri financah ne bo slabo. Vaše življenje bo presenetljivo hitro, prepustite se. Vpliv Marsa v ognjenem ovnu bo povzročil, da se boste prav po levje borili za vse spremembe. Ničesar ne boste prepuščali naključju, vajeti boste imeli v svojih rokah. Pritiski se bodo stopnjevali do takrat, ko boste ugotovili, da ste za mnoge zaplete odgovorni sami. Korenite spremembe, ki jih boste vnašali v svoje življenje, se bodo dotikale tudi ranljivih točk, zato bodite močni in ne izgubite glave, ko se bodo pojavile težave. Saturn v retrogradnem gibanju bo vračal zadeve, vezane na preteklost. Nastajale bodo zato, da popravite stvari, ki ne sodijo v vaše življenje. Dvojčka Vpliv energij planetov vas po eni strani dela nedejavne, po drugi strani pa energija kar prekipeva. Včasih se je treba malo bolj potruditi za uspeh. Mars biva v ognjenem ovnu, zato boste dobili nekaj zares originalnih zamisli. Vpliv Merkurja v dvojčkih je dodatno dejaven, zato dobro premislite, katere zadeve morate spreminjati, katere preoblikovati, da boste zaživeli v skladu s seboj. Rak Strel ec Vaša potreba po razgibanosti bo tudi v tem obdobju izredno velika, zato lahko pričakujete spremembo načina delovanja. Dobili boste ponudbo, ki vam bo lahko, če boste dovolj spretni, krojila življenje. Bivanje Venere v znamenju bika vas opozarja, da si vzemite več časa za ljubezen. Mars v ognjenem ovnu vam bo tokrat pomagal, da se boste z veliko mero energije borili za cilje, ki ste si jih zastavili. Kozorog Pred vami je ciklus, v katerem morate uresničiti nove podvige. Preteklost vam povzroča ranljivost in vas v mislih opominja na blokade. Vpliv Marsa vam bo tokrat pomagal, da boste presegli sami sebe. Mars v ovnu vam bo dajal obilo nujne energije. Venera zadeve izpostavlja predvsem na čustvenem področju, na prvi pogled boste ranljivi, vendar odločni, kar bo vaš partner kmalu ugotovil. Venera biva v biku, zato lahko s konkretno akcijo osrečite predvsem sebe. Izkoristite energijo planetov za romantiko. Morebiti bo v nekaterih trenutkih vaš korak zastal, oživljali boste spomine, ki so žal samo spomini. Želeli boste narediti nekaj izjemno drznega, a vam to odsvetujemo. Poglobiti se morate vase, se držati svojih načel in počasi napredovati. Vodnar Mars v ognjenem znamenju bo poudaril vašo prodornost, vendar boste pri zadevah, ki zadevajo finance, izredno praktični. Čutili boste željo, da bi naredili velike spremembe, vendar za nekatere še ni pravi čas. Zaradi vpliva retrogradnega Saturna je nujno, da neko zadevo iz preteklosti spremenite. Venera v biku vam lahko prinese novo ljubezen, zato se ozrite okoli sebe. Zadeve se počasi umirjajo, vi pa občutite neverjetno energijo, ki vas obdaja. Čas je primeren za večje poslovne podvige. Saturn bo še retrograden, zato boste uskladili in umirili nemir, ki se pojavlja v zadnjem obdobju. Kljub oviram na poti boste uspešni. V ljubezni se vam nasmiha prijetna sprememba, Venera, kraljica ljubezni, biva v znamenju bika, daje vam obilo romantike in povečuje strast. Ribi Devica Energija bo prekipevajoča, zato boste v tem tednu veliko naredili. Nikakor se ne boste znali vživeti v vlogo nekoga v okolici. Vaš vladarje v znamenju dvojčkov, kar ima dvojen pozitiven vpliv na vaše znamenje. Iz vsega skupaj lahko potegnete tudi dobro plat, saj ste že v preteklem obdobju zamudili nekaj odličnih priložnosti. Življenje vas bo nagradilo, zato boste srečni. Retrogradno gibanje kar treh planetov vas navdaja z optimizmom in novo dinamiko. Z veseljem boste ugotavljali, da imajo vaši načrti trdno osnovo. Partner vas bo razočaral, saj bo pokazal svojo ranljivo, morebiti tudi tisto drugačno stran svoje narave, zato nikar ne obupajte. Držati se morate pravil in načrtov, ki ste si jih zadali. HOROSKOP JE PRIPRAVILA ASTROLOGINJA GORDANA. Astrologinja GORDANA je dosegljiva na 041 404 935 in na Facebookovi strani Astrologinja Gordana. razvedrilo 47 Nagradna križanka SUDOKU 522 Ni čudno, da so ... 3 K TOVARNA V SLOVENSKI BISTRICI DEL STOPALA GLASBENA OZNAKA ZA TRESOČE VRSTA STRNJENEGA SADNEGA SOKA KRAJ PRI OPATIJI VEČJE DOMAČE ŽIVALI Z ROGOVI NESTROKOVNJAK SPLETKA 16 ALŽIRIJA IMA SKUPNO MEJO Z ... DOBRA ... JE POVEZANA Z GIBANJEM VEZNIK 12 ELIZABETH TAYLOR NEKDANJI UGANDSKI DIKTATOR Križam Ke & ugamKe DEL KAMERE PRIMORSKO ČRNO VINO DVOMI AMERIŠKA ZNAMKA SANDAL TOLSTOJEVA JUNAKINJA KARENINA ... BI ŠE VSAK HUDIČ, PLAČAL PA NIČ GRE PROČ OBLAČILO ZA SPODNJI DEL TELESA 17 DEBEL, MASTEN OTO VRHOVNIK POSNEMOVALEC 18 FORMAT ZA SPLOŠNO PODATKOVNO DATOTEKO NAPRAVLJA HLODE ORGAN,PO KATEREM POTUJEJO SEMENČICE 4 KAR MAČKA RODI, TO MIŠI ... NIKALNICA 2 SLOVENSKI PEVEC (GIANNI) SVETOPISEMSKA DEŽELA HRUP, VPITJE 7 TOVARNA NA MIRNI SL. PISATELJ SUHODOLČAN 19 POSODA S PEPELOM UMRLEGA AMERIŠKI IGRALEC (ALAN) TAK, KI SLUTI SRBSKI REŽISER KUSTURICA PREBIVALEC OMANA ZASLEDOVANJE DIVJADI PROSTOR Z UČILI, ZBIRKAMI APETIT INGO PAŠ ANTIČNA POKRAJINA 8 SVETA GORA V GRČIJI SLIKA Z UPODOBLJENO POKRAJINO CRES IN KORZIKA 6 ZAZNAVA S TIPANJEM 5 TAJSKA REKA TERMOELEKTRARNA TRBOVLJE Povsod z vami ČUDOVIT, ENKRATEN ZMAGA PRI ŠAHU KAPALKA 1 ZNAČILNOST ŽGANCEV VERA ERŽEN ZADNJI DAN V LETU (POG.) PLAČATA (RAČUN) GERMANIJ PRIPOVEDNA PESNITEV OLIMP JE BIVALIŠČE GRŠKIH ... MATERE REKA V SIBIRIJI 23 IZNAJDLJIV, DOJEMLJIV 22 MAJHNA STEZA PRISTANIŠKO MESTO V ZDA 13 DRŽAVA Z GLAVNIM MESTOM TEHERAN 14 PREGLED PISATELJICA MUCK GLAVNO MESTO JORDANIJE RIMSKA 450 11 OVREDNOTIŠ T. DOMICELJ: SLOVENSKEGA ... SIN PRETENZIJA, NAMEN ŽIVAL Z BODICAMI AMERIŠKA TV-SERIJA: ... SAN FANCISCA ZNAMKA KOZMETIKE OPRAVIČILO (KNJIŽ.) RIBIŠKA MREŽA CERKVENI OBRED MAJHNA USTA 24 TONE NOVAK NEPAREN NAMOČEN Z VODO (VRT) ORGAN VIDA 9 UREJA SERIJSKO PROIZVODNJO EVROPSKI VELETOK 21 Z NJIM SVA NA ISTI ... DOLŽINI ROKO IMOBI-LIZIRAMO S ... RUTO ERBIJ STROKOVNJAKI ZA ETIKO BELKASTA ŽIVAL 20 ... MEMIĆ VAJTA VNETJE NOSNE SLUZNICE AMERIŠKA IGRALKA IN PEVKA CARA 15 BOLJ TRDA 10 1 3 9 9 7 3 4 8 6 6 7 3 5 1 9 8 5 5 1 2 6 7 2 3 2 6 SUDOKU 213 4 7 9 7 2 1 4 6 8 5 1 5 4 4 3 6 8 2 3 6 1 5 8 9 2 7 REŠITEV SUDOKU 521 REŠITEV SUDOKU 212 6 4 5 9 3 2 1 7 8 3 7 2 1 8 4 6 9 5 9 8 1 5 6 7 2 3 4 1 5 3 7 2 8 9 4 6 4 2 8 6 9 3 7 5 1 7 9 6 4 1 5 3 8 2 2 1 4 8 7 9 5 6 3 8 3 7 2 5 6 4 1 9 5 6 9 3 4 1 8 2 7 2 5 7 9 3 1 4 6 8 6 4 3 5 8 2 7 1 9 9 1 8 6 4 7 5 2 3 7 9 6 8 5 4 2 3 1 1 8 5 7 2 3 6 9 4 3 2 4 1 9 6 8 5 7 8 6 1 3 7 5 9 4 2 4 3 9 2 6 8 1 7 5 5 7 2 4 1 9 3 8 6 novi tednik VMHÜ г i/wmyj/ KUPON Ime in priimek: Naslov: Telefon: Nagradni razpis 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve -zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majica NT&RC 1 2 3 4 5 6 7 8 9 10 11 12 13 14 15 16 17 18 19 20 21 22 23 24 Obkrožite: a) sem naročnik b) občasni bralec Novega tednika S podpisom tega kupona dovoljujem, da upravljalec podatkov, podjetje NT&RC, uporablja in shranjuje posredovane osebne podatke v skladu z veljavnim zakonom, ki ureja varstvo osebnih podatkov, in s splošno uredbo EU o varstvu osebnih podatkov. Sodelujoči dovoljuje, da NT&RC navedene podatke obdeluje v svojih zbirkah za namen pridobivanja novih naročnikov. Sodelujoči v primeru, da je izžreban, dovoljuje objavo svojega imena, priimka in kraja bivanja v Novem tedniku. Navedene osebne podatke lahko NT&RC hrani in obdeluje do pisnega preklica privolitve sodelujočega. Na podlagi veljavne uredbe lahko posameznik kadarkoli prekliče soglasje za obdelavo podatkov, zahteva popravek ali izbris podatkov, in sicer pisno na naslov: NT&RC, Prešernova 19, 3000 Celje ali na tednik@nt-rc.si. Podpis: Upoštevali bomo samo rešitve nakupo-nu, ki ga lahko pošljete po pošti ali prinesete v uredništvo. Geslo lahko pošljete tudi po elektronski pošti na naslov tajnistvo@nt-rc. si Pri žrebanju bomo upoštevali kupone s pravilnim geslom, ki ga dobite iz oštevilčenih polj. Rešitve nam pošljite na naslov: NT&RC, Prešernova ulica 19, 3000 Celje, do torka, 21. junija. Geslo iz številke 23: Dopusti so pred vrati Izid žrebanja 1. do 3. nagrada: knjiga Kuharske bukve - zdravilna zelišča, čaji in čajne mešanice ter majico NT&RC, prejmejo: Vlado Šuster iz Vrbja, Karolona Gaber iz Ljubečne in Marija Pirš iz Prevorja. Nagrajencem čestitamo. Nagrade jim bomo poslali po pošti. 48 informacije -|AGER (pek/wviteij novi tedniki vMi/iq? г (ллеиој/ [radio celje • www.novitednik.siwww.radiocelje.si a, 19. junij, od 15.00 d& 20.00 NIKA ZORJAN FIRBCI DEJAN DOGAJA ANSAMBEL ŠEPET CHICAS