Uradno ugotcvljeni izid romunskih volitev. Po uradnih podatkih zgleda izid zadnjih parlamentarnih volitev v Romuniji takole: vladna stranka narodnih zaranistov (kmečka stranka) 227 mandatov, staro liberalci profesorja Duce 28, liberalci Jurija Bratianua 13, ljudska stranka (Avarescu) 4, Lupu 12, Goga 7, narodna zveza (Jorga, Argetoianu) 5, krščansko narodna obrambna liga (prof. Cuza) 11, železna garda (fašisti) 5, socialni demokrati 6, židovska stranka 5, madjarska stranka 5. Romunska kmečka stranka zmagala ludi v senatu. Volitve v romunski senat so zaključene s sijajno zmago narodne kmečke stranke, ki je dobila od 113 senatorjev 105 in cela opozicija le osem mandatov. Madžarska policija je 22. julija aretirala komunistične voditelje. Agitatorji pridejo pred preki sod, ki ima za vsa jim o.itana dejanja pripravljeno — smrtno kazen. Nenadna preosnova italjanske vlade. Ker je prišlo v Lausanni do sporazuma med Nemčijo, Francijo in Anglijo brez vpliva in koristi za Italijo, iki je pogorela s svojo dolgoletno zahtevo po spremembi mirovnih pogodb, je odstavil Mussolini nepričakovano pet vodilnih ministrov. Odstopil je zunanji minister Grandi, iki je vodil te posle že od leta 1929; finan.ni minister Mosconi; pravosodni minister Rocco; minister za korporacije Bottai in prosvetni miniter Baldino. Omenjeni ministri so bili Mussolinijevi najožji sodelavci, ki so mu pomagali na najvišje mesto in izdelali vse načrte za razširjenje in poglobitev fašizma. Sedaj je prevzel sam Mussolini zunanje ministrstvo in ministrstvo za fašistične organizacije ob sodelovanju vodje komisarijata za tujski promet Suchija kot državnega podtajnika v zunanjem ministrstvu in bivšega voditelja fa.istovskih strokovnih' organizacij Rossinija ikot državnega podtajnika v ministrskem predsedstvu. Za novega pravosodnega ministra je bil imenovan rektor rimske univerze prof. dr. Francissi; za finančnega ministra dosedanji športni predsednik italjanskega športnega zavoda poslanec Guido Jung in za prosvetnega ministra rektor vseučilišča v Palermu Francesco Ercole. Istotako so bili odstavljeni pri petili omenjenih ministrstvih dosedanji državni podtajniki in imenovani novi. Čehosiovaški parlameut jo cdgoden radi nesoglasij v vladnih strankah preko poletnih počitnic. Izjemni ukrepi v Kemciji. Nemškl predsednik Hindenburg je imenoval 20. julija državnega kanclerja Papena za državnega komisarja za Prusijo. Komaj imenovani komisar je odstavil prtiskega ministrskega 'predsednika Brauna in notranjega mini?tra Severinga. Ker sta se oba ustavljala odstavitvi, je podpisal Hindenburg se ukaz o praglasitvi obsednega stanja nad Berlinom in deželo Brandenburg. Vsa oblast nad tem ozemljem je prešla v vojaške roke. — Za povcljnika policije v Berlinu in Brandenburgu je imenovan generallajtnant Rundstet, poveljnik konjeniške divizije v Vratislavi. S predajo oblasti v vojaške roke je ukinjena tudi svoboda tiska, zborovanj, sestankov itd. Hitlerjevci so dosegli svoje namene in bodo neomejeni gospadarji položaja pred volitvami. Izredno stanje bo trajalo tako dolgo, da se pomirijo politi.no razpaljene strasti rned Hitlerjevimi oboroženimi organizacijami in komunisti. Vojaški poveljnik Rundstet je prepovedal poziv k splošni stavki in bo vsak štrajk kaznovan z zaporno in denarno kaznijo. Ta proglas generala je naperjen proti ikomunistom, Id so pričeli širiti letake, s pozivom na štrajk kot odgovor na vojaško fašistično diktaturo, katero je uvedla von Papenova vlada. Nemški socijalisti so odločno proti nasilnemu in protiustavnemu postopanju državne vlade, kar se tiče pruske deželne vlade, a tudi proti komunistični zahtevi po splošni stavki. Zastopnik centruma Briining je že tudi javno obsodil postopanje berlinske vlade. Ukinitev obsednega stanja v Nemčiji en dan pred volitvami. Nemška vlada bo ukinila izjemno stanje nad Berlinom in Brandenburgom en dan pred volitvami in to bo 30. julija. Flamci v Belgiji dobili svojo pravico v šolali. Vse belgijske vladne krize so se sukale zadnja leta krog zahteve Flamcev po jezikovni avtonomiji v šolah. Zbornica in senat sta sprejela sedaj zakon, ki določa: v vseh pokrajinah' in občinah, ki so po pretežni ve.ini flamske, je flamski jezik edini učni jezik na osnovnih in srednjih šolah in starši ne morejo voliti za svoje otroke drugega učnega jezika. Le nedržavne šole morejo pou.evati kot u.ni jezik tudi francoščino. Odgoditev razorožitvene konference V Ženevi. Dne 23. julija je bila odgodena dalje časa zborujoča svetovna razorožitvena ikonferenca do februarja 1933. Odposlanci v Društvu narodov ,včlanjenih držav so z večino sprejeli resolucijo čehoslovaškega zunanjega ministra dr. Beneša. Resolucija vsebuje: omejitev topov velikega kalibra, odpravljeno je bombardiranje iz zraka, prepovedana je vojna s strupenimi plini in za bodočnost bo oboroževanje pod mednarodnim nadzorstvom. Pri glasovanju je glasovalo 41 odposlaristev za resolucijo. NemCija in Rusija sta bili proti, osem delegacij (odposlanstev) se je vzdržalo glasovanja in med temi: madžarska, avstrijska in italjanska. Poljska je podpisala s sovjetsko RusiJo pogodbo o medsebojnem nenapadanju. Nadaljni japcnski osvojevalni načrti. Japonske čete so pre-koračile mejo mongolske pokrajine Džehol, ki leži severno od Pekinga. Guverner Džehola je bil dosedaj Kitajec Tanjulin in Japonci opravičujejo svoj korak s tem, da so bili prisiljeni vkorakati na mongolsko ozemlje, ker je kitajski guverner Džehola denarno podpiral roparske čete, ki so napadale pod japonsko okrilje spadajoča mesta. Z ukorakanjem Japoncev v Mongolijo je ogrožen tudi PeIdng in važno mednarodno križišče Tjencin. Španski katoličani se cdlo.no borijo. ,V prejšnjem času so katoličani v Španiji delali usodne napake. Omejevali so katolicizem in njegovo udejstvovanje y notranjost cerkva, zunanje življenje, politično in kulturno, pa so prepuščali nekrščansldm strujam. Tako so v javnosti Španije zavladali nasprotniki Ikrščanstva. Katoličani so šele sedaj uvideli, kaj so zanemarili. Trenutno ne morejo položaja za sete izboljsati, pripravJjajo pa se za bodočnost. Z odločnostjo nastopajo v javnosti v obrambo verskih svetinj in pravic Cerkve. Iz njihove borbe hočemo opisati nekaj prizorov. V neki vasi blizu mesta Burgos je občinski zastop sklenil, da bo dal odstraniti Idp Marije Brezmadežne, ki je bil nameščen na sprednji strani občinske hiše. Ko se je vest o tem raznesla po vasi, se je takoj zbralo 300 Članic Marijine družbe, ki so v sprevodu šle proti občinski hiši. Spotoma se jim je pridružilo veliko število mož, žen in mladih ljudi. Ko je sprevod prišel do občinske hiše, so zahtevali od župana, da takoj skliče novo sejo občinskega zastopa, ki mora preklicati svoj sklep o odstranitvi Marijinega kipa. V spremstvu številno zbranih ljudi je moral župan hoditi od hiše do hiše, kjer so stanovali občkiski odborniki. Takoj nato je bila nova seja občinskega zastopa, kjer je bil prejšnji sklep preklican. Tisti odborniki, ki so se protivili, so mo-ali odložiti svoja mesta. Drug prizor: Mestni svet v mestu Burgos je zapovedal, naj še oltarji, verski kipi in podobe odstranijo iz sob bolnišnice. To povelje se ni moglo izvršiti, ker so se ustavljali ne samo bolniki, marve _ tudi zdravniki. Nekateri bolniki so z bergljami prišli nad tiste, ki so hoteli povelje izvršiti. Prizor iz šole: Prosvetni minister je odredil, da se morajo iz šolskih sob odstraniti križi in verske podobe. Učitelji so začeli izvrševati ta ukaz. Ljudstvo pa se je ustavilo. V neki vasi pri mestu Valenciji je učitelj odstranil ikriž ter rekel učencem, da jim ni treba več katekizma nositi v šolo. Otrooi so to povedali staršem. Drugi dan so se starši zbrali pved šolo in zatevali, naj se križi zopet obesijo na stene šolskih sob. Ker se je učiteij obotavljal, so starši šli k županu ter izjavili, da bodo sami šli v šolsko poslopje ter križe zopet namestili po sobah. Na županovo posredovanje je učitelj spravil križe na njihovo mesto v šolskih sobah. Mebika je država, kjer imata javno oblast v svojih rokah framasonstvo in socializem. Ti dve protikrščanski struji izrabljata državno oblast za borbo proti katoliški Cerikvi, iki jo hočeta docela usil_njiti državi. Zakoni, ki so tamkaj od primeroma majhne manjšine vsiljeni ogromni večini katoliškega ljudstva, ki ni politično dovolj organi- zirano, in naredbe vlade stremijo za tem, da omejijo delovanje Cerkve na tisto mero, ki jo dovoljuje država. Tako je med drugimi tudi bil izdan zakon, ki določa, koliko duhovnikov bi smelo biti in delovati v Mehiki. Proti temu zakomi je izdal monsignor Diaz, mehiški nadškof in primas Mehike, poseben pastiiski list. V tem listu vernrkom podrobno tolmači, kako jc ta zakon krivičen, kor posega v delokrog Cerkve. Po zakonu dopuščeno število duhovnikov, ki bi smeli ostati in delovati v državi, je veliko premajhno za urejeno dušeskrbjo. Obenem nadškof zaukazuje duhovnikom, naj vsi vztrajajo na svojih mestih in naj se nikdo ne da zapisati v državni seznam duhovnikov. Vernike opominja, naj ostanejo mirni, hkrati pa naj se zavzemajo za to, da dobi katoliška Cerkev v Mehiki tiste pravice, ki ji pripadajo. Kitajski slikar postal katoličan. Met svojimi rojaki sloveči kitajski slika. Čeng je pred nedavnim stopil v katoliško Cerkev ter se je dal krstiti. Zgodovina njegove spreobrnrtve je jako zanimiva. Apostolski delegat škof Constantin si je ogledal slike, ki jih je razstavil Čeng. Slike so pričevale o velikem slikarjevem talentu. Škof je naročil pri njem nekaj slik, ki naj bi jih naslikal po vzoru in primeri krščanskih umetnikov. Prcdmet teh slik bi naj bili pri- zori iz evangelija. Čeng je naročilo sprejel. Čim dalje je slikal, tem globlje je njegov duh prodiral v evangeljske resnice in v vzvišene krščaaske ideale. Ko je naročene slike dogotovil, je tudi sam že bil v svojem srcu katoličaa. Nedavno je tudi pred javnostjo izvršil svoj pristop katoličaastvu. škof se ponesrečil z avtomobilom. V Italiji v mestu Fano je v prvi polovici meseca julija umrl monsigaor Liviero, škof v mestu Citta di Castello. Bil je aa kanonični vizitaciji ter se v to svrho kot vozila pasluževal avtomobila. Zgodila pa se je med vožnjo aesreča, pri kateri je škof zadobil težke raae. Zapeljali so ga v bolaišaico bližnjega mesta, kjer pa je umrl. Novi bronasti zvonovi na Brezjah (Marija Pomagaj). Kakor drugod, je tudi romarski cerkvi na Brezjah prizadjala svetovna vojaa hudo žrtev. Leta 1916 ji je namreč odvzela tri lepo ubraae zvonove. Leta 1918. je sicer izgotovila kraajska obrtna družba na Savi (Jesenice) tri druge, toda kaj, jeklo ai bron. Ni čuda, da je obstojala zlasti posledaji čas vroča zelja, aaj bi dobila prva božja pot na Sloveaskem zopet prvotao zvoaeaje. In res, s pomočjo blagih dobrotnikov se je omogočilo, da so v jubilejnem letu (ob 25 letnici Marijinega kronanja , 1907—1932) strojae livarae v Ljubljaai vlile štiri nove zvonove. Dispozicija jim je B, d, f, g. Zvonovi so prav dobro uglašeai aa koralao antifoao »Salve Regina« (Zdrava Kraljica). V torek, dae 19. julija, so jih s primerao slovesnostjo moatirali, prihodnjo nedoljo je bila zahvalna služba božja. Upajmo, da bodo novi zvoaovi nele izredni kras romarski cerkvi na Brezjah, temveč tudi mogočao vabilo romarjem, da pridejo počastit Marijo Pomagaj letos, poslej ia vsekdar. Romanje v Zagorje. Takoimenovaaa »Leskovška. aedelja« se bo letos obhajala v Zagorju dne 7. avgusta. Na predvečer bodo vse romarske slovesnosti ia pobožnosti kakor običajno vsako leto! Na veselo svidenje!