GLASNIK OKRAJNEGA LJUDSKEGA ODBORA LJUBLJANA Ljubljana, s. oktobra 195? LETO IV., ŠTEV. 79 Predpisi občinskih ljudskih odborov OBČINA KAMNIK 209. Nu podlagi 1„ 2., 7. in 9. člena splošnega zakonu o ureditvi občin 'o okrajev (Ur. list FLRJ št. 26/55), člena zakona o občinskih ljudeh odborih (Ur. list FLRJ št. 19/52), J' Zvezi z določbami zveznega druž-ega plana za leto 1957 (Ur. list {*“Lj št. 54/56), odloka o spremembah in dopolnitvah zveznega druž-E^iega plana za leto 1957 (Ur. list *'LRJ št. 14/57), z določbami družbenega plana LRS za leto 1957 (Ur. list ‘ RS št. 5/57), odloka o spremembah L® dopolnitvah družbenga plana LR "Jovenije za leto 1957 (Ur. list LRS "L 14/57) ler družbenega plana zn °kraj Ljubljana za leto 1957 (Glasek št. 51, 52 in 58) in na podlagi i točke 24. člena Statuta občine Kamnik, je sprejel občinski ljudski °dbor Kamnik na sejah dne 7. ju-n'ja 1957 in dne 26. julija 1957 DRUŽBENI PLAN občine Kamnik za leto 1957 PRVI DEL RAZVOJ GOSPODARSTVA V LETU 1957 V primerjavi z letom 1956 sc bo Bpspodarstvo na območju ObLO Kamnik znatno razvilo. Glavne Smernice in ukrepi, podani v zvez-družbenem planu, zagotavljajo j^vcčnno stimulacijo proizvajalcev, kar pomeni izboljšanje življenjske-standarda delavcev in uslužben-To pa daje celotni proizvodnji s'avno osnovo za močnejši delovni r°,'ct in stabilizacijo tržišča. V tem ,. u se bodo povečali potrošni skla-lil' ,Krfldila v večji meri stanovanja JI komunalne naprave in povečalo ,lnKanje investicijskih sredstev v tujstvo. Poleg splošnega porasta proizvodnje je dvig življenjskega .standarda odvisen predvsem od hitrejšega naraščanja produktivnosti dela. Daši so že z družbenimi plani republike in okraja zagotovljena večja sredstva občinam in podjetjem, pa bo glavne cilje letošnjega plana mogoče doseči le s trdo borbo družbenih organov komune in organov delavske samouprave. Zaradi splošni ukrepov za stabilizacijo gospodarstva so proračunski izdatki 1957 še vedno omejeni; Zato se bodo razpoložljiva sredstva varčno usmerjala v reševanje najbolj perečih problemov v prosveti, zdravstvu in Komunalni dejavnosti. Skupni družbeni-proizvod občine izkazuje v letu 1956 nazadovanje v primerjavi z letom 1955 zaradi tega, ker je bila zlasti industrija prizadeta z znižanjem izvoznih faktorjev in znatnim znižanjem cen predmetom široke potrošnje. Del izpada proizvodnje po gre na račun občutnega pomanjkanja električne energije v zimskih mesecih lanskega leta. Našteti problemi so predvsem v industriji in obrti povzročili izpad preko 200 milijonov dinarjev družbenega bruto proizvoda, kar je povzročilo nazadovanje nasproti letu 1955. Prav tako je v letu 1956 uspelo izkoristiti komaj 64 predvidenih investicijskih kreditov, kar ji- v precejšnji meri vplivalo na dosežene rezultate v lanskem letu. . I. poglavje SKUPNI DRUŽBENI PROIZVOD V letu 1957 se predvideva porast družbenega proizvoda in narodnega dohodka zaradi povečanja gospodarske aktivnosti na področju občine. Porast družbenega proizvoda se bo gibal v posameznih gospodarskih panogah takole; DRUŽBENI PROIZVOD Družbeni sektor Gospodarska Panoga 1956 : 1955 Indeks 1957 : 1955 1917 : 195» k Industrija 96 105 110 *• Kmetijstvo 95 117 125 k Gozdarstvo 68 66 96 *• Gradbeništvo 67 67 101 Promet ............ 125 145 116 107 124 115 7- Gostinstvo 91 119 111 75 99 151 9- Spl. KZ 104 122 116 Skupaj družbeni sektor: 94 104 110 r, Privatni sektor ‘'“»podaraka Panoga 1956 : 1955 Indeks 1957 : 1955 1917 :1916 k Kmetijstvo 104 106 102 Obrt . 105 108 104 Skupaj privatni sektcifi 105 107 105 GOSPODARSTVO SKUPAJ: 95 104 110 II. poglavje INDUSTRIJA Industrijska proizvodnja se bo v letu 1957 v primerjavi z letom 1956 povečala vrednostno za 10%, medtem ko se bo fizični obseg proizvodnje povečal za 12,7%. Predvi- Panoga 111. — Proizvodnja in razdeljevanje elek. ener. 116. — Proizvodnja in predelava nekovin . . 117. — Kovinska industrija...................... 120. — Kemična industrija....................... 122. — I.estna industrija....................... 124. — Tekstilna industrija..................... 125. — Industrija usnja......................... 127. — Živilska industrija...................... doma bo porasla proizvodnja predmetov za široko potrošnjo za 11%. Tako povečanje bo doseženo zlasti z uvedbo novih zmogljivosti, pospešenim odpravljanjem ozkih grl, izboljšavo tehnoloških procesov, uvedbo novih, laboratorijsko že osvojenih proizvodov in rednejšim oskrbovanjem podjetij z električno energijo. Po posameznih panogah bo rast industrijske proizvodnje slednji: Indeks Plan 1957: Real. 195» poli a- Skupaj industrija 102 115.4 116.9 102 115.7 180.5 lt 6.7 102.8 109.9 Na povečanje obsega industrijske proizvodnje vplivajo zlasti nove zmogljivosti, instalirane konec leta 1956 in v teku leta 1957. Zato bo omogočena razširitev sortiinenta proizvodov za široko potrošnjo. Ke-ramično-kemična industrija Kamnik bo uvedla proizvodnjo elektroporce-lana, zlasti onih predmetov, ki sc za široko potrošnjo uvažajo in ki jih zaradi manjših količin kombinati elektroporcelana v naši državi ne proizvajajo. Kot prvo podjetje pri nas bo pričelo proizvajati visofco-toplotna odporna in elektronepro-bojna termična telesa iz steatita in s tem prihranilo našemu gospodarstvu devize, ki smo jih morali doslej izdajati za tovrstne nabave v inozemstvu. Podjetje bo nadalje povečalo proizvodnjo modernih livarskih pripomočkov, novih polirnih sredstev in raznih specialnih lepil ter čistilnih sredstev. S pričetkom eksploatacije kamnoloma in drobljenja odličnega keratofirja bo podjetje proizvedlo letno 20.000 ton agregata za betonska cestišča. Rudnik kaolina Črna bo poleg tehnološke izpopolnitve pridobivanja plavljenega kaolina, zaradi česar se bo povečal dosedanji izplen rude od 27% na 45%. pričel proizvajati krede za tehnične potrebe. Tovarna kovinskih izdelkov »TITAN« povečuje proizvodnjo predmetov za gospodinjstvo z novimi modernimi sortimenti. Tovarna gumbov 1k> povečala proizvodnjo zelo iskanih galanterijskih izdelkov iz plastičnih mas in množično proizvodnjo razne embalaže iz polivinila. Tovarna usnja Kamnik bo uvedla nekaj novih izdelkov, ki se še sploh niso proizvajali, med drugim: svinjski barvani boks, svinjski glace in druga usnja iz svinjine, ki jih je možno plasirati v vsakršnih količinah na inozemska tržišča. Živilska industrija pa bo pričela proizvajati vitaminsko bogat sok črnega ribeza. V letu 1957 bodo posamezna industrijska podjetja izvajala rekonstrukcije in investicijska dela. Z dograditvijo temper peči v tovarni »TITAN«, ki je pričela delovati v začetku maja, se bo dvignila proizvodna zmogljivost zn 19%. Tudi v drugih, že prej naštetih podjetjih, se bo povečala zmogljivost proizvodnje, vendar bodo nove zmogljivosti v letu 1957 obratovale večinoma le poskusno. V primerjavi z letom 1956 bo povečanje števila zaposlenih naslednje: Stroka 111. 116. 117. 120 — Proizvodnja elektr. energije — Proizv. in predelava nekovin —- Kovinska industrija . . . . — Kemična industrija .... 122. — Lesna industrija.............. 124, — Tekstilna industrija .... 125. — Industrija usnju.............. 127. — Živilska industrija .... ^ Približno istih indeksih se giblje tudi narodni dohodek, - Skupaj industrija Iz razmerja med fizičnim obsegom proizvodnje in vrednostnim bi se sklepalo, da bi produktivnost v tekočem letu lahko narasla za 4 do 5%. To povečanje prav gotovo zagotavlja nova delitev dohodka, ki bo dajala več materialne osnove delavskemu samoupravljanju. Na tej bazi se bo tudi lahko pravilno vodilo /prašanje normiranja in premiranja, Povprečno število Indekfi zaposlenih plan 1917 Real. 1916 Plan 1917 Real. 1916 20 21 105 295 297 101 772 885 115 770 770 100 820 825 101 255 255 101 242 245 101 59 59 100 5169 5557 105 kot dveh važnih faktorjev povečanja produktivnosti. III. poglavje KMETIJSTVO Zaradi raznih agrotehničnih, fitosanitarnih, rejskih in drugih ukrepov kmetijskega pospeševanja je predvideno povečanje kmetijske proizvodnje za 5 %. K temu bodo največ pripomogli pospeševalni odseki kmetijskih zadrug, strokovna propaganda, pospeševalne službe, demonstracije gnojilnih in sortnih poizkusov ter dobra organizacija tistih proizvodnih panog, ki so vključene v nagradno tekmovanje v kmetijstvu. 1. Poljedelstvo: V poljedelstvu je na temelju izkušenj, gnojilnih poizkusov in analiz zemlje možna smotrnejša uporaba umetnih gnojil. Predvideva se, da bo znašalo potrošnja umetnih gnojil 400 ton oz. 20 % več kot v letu 1956. Povečana bo nabava zdravega sortnega semena (krompir, žito, krmne rastline). Uporaba kemičnih sredstev za zaščito rastlin pred boleznimi in škodljivci se bo povečala za 15%, saj bo vsaj dvakrat poškropljeno 500 ha krompirjevih nasadov. Razširjeno bo tudi škropljenje žit s herbicidi. Mehanizacija strojnih odsekov bo pa bolje izkoriščena, ker bodo z njo razpolagali zadružniki posameznih vasi. 2. Živinoreja: V živinoreji bo številčno stanje živine ostalo bistveno nespremenjeno, razen v kokošicreji, kjer bo predvidoma število kokoši naraslo za 10%. Prirast govedoreje bo novečan za 5%, mlečnost pa za 7%. Na dvig mlečnosti bodo ugodno vplivali tile činitelji: — zboljšanje krmljenja zaradi povečanja udeležbe krmnih rastlin v kolobarju na škodo žita; — umetno osemenjevanje, ki bo na dveh osemenjevalnih progah zajelo 1200 plemenic; — kvalitetni plemenjaki; — zatiranje kužnih spolnih bolezni in odprava zakotnih bikov; — razširjenje molzne kontrole od 303 na 350 krav in dvig mlečnega povprečja od 2439 na 2600 1 mleka; — nagradno tekmovanje, v katerega so vključene 3 skupine s 103 kravami. V govedoreji je pričakovati povečanje plemenske vrednosti izenačenega potomstva zarodi umetnega osemenjevanja. V svinjereji računamo no 5% povečanje število prašičev zaradi vzreje mladih prašičkov, sicer po bo reja na sedanjem nivoju v skladu z zmogljivostjo gospodarstev. Največji kvantitativni in kvalitativni napredek obeta perutninarstvo, ker se s Selekcijsko postajo Križ uvaja selekcionirana Štajerka v dvorce. Ustanavljajo se rejska središča zn to kokoš in uvaja pitanje piščancev za trg. Posestvo KZ Komenda bo spitalo 6000 piščancev, reje piščancev pa se bodo opri jele še nekatere zadruge in zadružniki. Negotovost v pridelku krme se bo sčasoma odpravila z gnojenjem travnikov. Dolinska krmna baza pa bo razbremenjena s smotrnejšim izkoriščanjem 1700 ha planinskih pašnikov. Za njihovo izboljšanje bo porabljeno iz skladov kmetijskih zadrug. OLO in OZZ približno 2 milijona dinarjev (čiščenje, trebljenje melioracije, manjše investicije). Za preventivo in kurntivo domačih živali bo skrbela zadostna veterinarska mreža. Letos bo dokončno urejena veterinarska ambulanta v Komendi. nasadov. Zaradi načrtne obnove je predvidena rajonizacija na področju Tunjic. Poleg zimskega škropljenja, ki zajema že 80 % vseh dreves, bo potrebno uvesti vsaj še enkratno letno škropljenje in organizirati uničevanje lokaliziranih masovnih pojavov različnih škodljivcev. S kvalitetnimi sadikami bo oskrbovala sadjarje Sadna drevesnica v Kamniku. Poleg vseh teh ukrepov sc bo še nadalje forsirala gradnja gfnojišč in gnojničnih jam zaradi boljšega gospodarjenja s hlevskim gnojem in gnojnico. S pospešeno gradnjo silosov pa bo pri mnogih živinorejcih rešeno pereče vprašanje zimske prehrane živine. Za izvedbo vseh teh številnih ukrepov za dvig kmetijske proizvodnje bodo lia razpolago znatna finančna sredstva pri okraju in občini. Investicijski sklad občine bo uporabljen za kmetijsko investicije, za izgradnjo ekonomij kmetijskih zadrug, za veterinarsko ambulanto, za ureditev pitališč piščancev, za ureditev pašnih obratov itd. 4. Kmetijska posestva: Na območju občine sta 2 posestvi in to obrat Križ — kmetijskega posestva »Pšatn« in Kmetijsko gospodarstvo Kamnik ter 2 ekonomiji: Ekonomija KZ Kamnik v Godiču in Ekonomija KZ Komenda. Razen obrata Križ so vsa ostala gospodarstva močno razdrobljena, vsled česar je močno zmanjšana rentabilnost proizvodnje. Zato je v pripravi arondacija oz. komasacija za ekonomijo v Godiču in posestvo KZ Komenda. Z boljšim semenom in gnojenjem ter s pravilnimi agrotehničnimi ukrepi bo dosežen v letu 1957 dvig proizvodnje zn 10.15%. Proizvodnja se bo povečala zlasti pri žitih in krmnih rastlinah, kar bo vplivalo na povečanje stanja govedi za 10%. Zn enak odstotek se bo povečala mlečnost in prirast. 3. Sadjarstvo: Sadjarstvo je razmeroma slabo razvito kljub ugodnim pogojem. Pospeševala se bo asanacija obstoječih sadovnjakov (gnojenje, pomlajevanje. precepljanje) in urejanje novih >...dov Letos bo posojeno 7 ho jablan, 6.5 ha črnega ribeza in 0.5 ho vrtnih jagod, skupaj 16ha strnjenih 5. Zadružništvo: Na območju občine je 11 splošnih kmetijskih zadrug, v katere je vključeno 941 članov. V primerjavi s prejšnjim letom je število članstva naraslo za 16%. V okviru zadrug deluje 79 kmetijsko-pospeševalnih odsekov, od tega 11 poljedelskih, 11 živinorejskih, 11 sadjarskih. 6 strojnih, 4 planšarski. 4 hranilno-kredit-ni, 5 mladinskih, 11 gozdarskih, 6 čebelarskih. 1 hmeljarski. I konje-rejski in 8 ostalih odsekov (gradbeni. trgovinski, prevozniški itd.). V okviru zadrug posluje 14 trgovskih, 3 gostinski in 4 obrtni obrati, poleg tega sta še 2 zadružni posestvi. Pri 548 milijonih din prometa je bilo ustvarjenega 15 milijonov din dobička. Polovico dobička je bilo vloženega v investicijski sklad, ki bo uporabljen za gradnjo štirih zadružnih domov, nakup prometnih sredstev in kmetijskih strojev ter zn gradnjo gospodarskih objektov in opremo. V letu 1957 je predvideno povečanje prometa za 30%. s čimer bi se povečal dobiček na 20 milijonov din. Računamo, da se bo odkup povečal za 25 %. Le-ta naj zajame tudi tiste produkte, ki jih sedaj od k# p preko zadrug ni zajemal, kot n. pr. prašiči, mleko, jajca itd. Odkup sadja (KZ Motnik) in odkup gozdnih sadežev in zdravilnih zelišč se bo povečal. Odkup živine naj KZ organizirajo na rednih dogonskih mestih, do se zaščiti rejce pred stihijo cen odkupovalccv. Pričakujemo živahno investicijsko dejavnost in večjo udeležbo za- družnih sredstev pri pospeševanju kmetijske proizvodnje, pri njeni intenzifikaciji in iskanju sodobnih procesov proizvodnje in predelave. Mnogostranskn pospeševalna dejavnost bo vplivala na povečanje proizvodnje in delovne storilnosti, na porast tržnih viškov in boljše izkoriščanje proizvodne zmogljivosti kmečkih gospodarstev. Za dvig kmetijske proizvodnje je potrebna udeležba kmetijskih strokovnjakov, tehnikov in agronomov, ki bi jih vsaj finančno močne zadruge (Kamnik. Komenda, Laze v Tuhinju) lahko nastavile. IV. poglavje GOZDARSTVO Celotna površina gozdov OBLO Kamnik zavzema 14.872 ha, od tega spada 4069 ha v dvžaVni sektor lastništva. Eksploatacija gozdov bo dosegla v letu 1957 80% lanskoletne eksploatacije, če uračunamo celotni evidentirani posek. Celotni posek v gozdovih družbenega sektorja bo dosegel 6500 m3* v zasebnih pa 9900 m3, skupaj 16.400 m3. Predvideni posek ne bo dosegel letnega prirastka lesne mase, tako da bo lesna zaloga ostala nedotaknjena. Osnovna naloga gozdarstvo v letu 1957 je očuvanje in povečanje lesne zaloge v'gozdovih in pospeševan ie obnove ter nege gozdov. Pri določanju višine poseka je upoštevan ukrep, da se zmanjša izguba pri sečnji in spravilu lesa za 5%, kar pomeni nrihranck okrog 820 m3 lesne mase. Posek v gozdovih splošnega ljudskega premoženja bodo opravljali podjetje »Silva« in kmetijska posestva oziroma zavodi, ki so jim dodeljeni gozdovi. Gojitveno in gozdno-varstvena dela bodo zajela 32 lin gozdnih zemljišč. V redno pogozdovanje bo vključenih 12.5 ha, spopolnjcno pa bo 13 ha. Poleg tega se bo izvedla utrditev grušča in melioracija degradiranih gozdnih tal. Na teh površinah bo posajenih 133.200 sadik, iglavcev (od "tega 98.800 sadik smreke) ter 9500 sadik listavcev. Posejano pa bo 100 kg semena rdečega hrasta. Očiščeno bo 60 ha grmišč in 4 ho sestojev, opleto pa bo 18 ha površine. Za ta dela bo porabljeno 2,5 milijona dinarjev. Nove oziroma popravljene gozdne komunikacije bodo odprle eksploataciji nove gozdne komplekse. Najpomembnejša bo nova gozdna cesta Češnjice—Menina planina. Važni novogradnji sta tudi cesta v Kamniški Bistrici in preložitev ceste pri »Silvi«. Zn to bo porabljeno 20,5 milijona dinarjev, za vzdrževanje ostalih gozdnih poti po 8,7milijona dinarjev. Planirano dela v zasebnem sektorju lastništva bo izvajala Gozdarsko planšarska po* slovnu zveza »Šipek«, ki se bo p®' vezala s kmetijskim zadrugami oziroma z gozdarskimi odseki ij| bo zn operativno izvajanje gozdnih del oskrbela potrebno mehanizacijo (kiper, kompresorji, drobilci). V gozdarstvu se postavljajo predvsem tele naloge: čimbolj racionalno izkoristiti leS' no maso za izdelavo ustreznih sor-timentov; uvajati hitro rastočo drevesne vrste v nižinskih gozdovih; povečati proizvodnjo sadik; omejiti steljar jenjc oziroma uvesti kolobarilo steljarjenje; povečati kontrolo vplačevanja J® odvajanja sredstev v sklad za ob*1 novo gozdov; poostriti borbo proti gozdnemu mrčesu in boleznim in okrepiti varnostno službo pred gozdnimi požari' V. poglavje GRADBENIŠTVO Predvidena vrednost gradbenih del bo znašala 76,260.000 dinarje*’ kar je še vedno zn 45,000.000 dinarjev manj kot vrednost iz leta 195* ki je pomenila kulminacijo gra®" bene dejavnosti v občini Kampi*' zaradi izredno obsežnih investicij' ki so se izvajale pri vseh večji" industrijskih podjetjih. Vsekakor p" je pričakovati povečanje gradben ^ dejavnosti, saj bo v tem letu P®' rabljeno za letos pričete stanovanj ske bloke skoraj 80,000.000 dinarj®” poleg investicijskih in amortizacij škili sredstev podjetij, ki se bo« uporabila za gradbeno dejo vnos • Povečanje delovne sile v tej nanos ni predvideno. VI. poglavje PROMET Povečanje prometa zo_ 16% Je direktni povezavi s povečanjem n, vili prevoznih sredstev, tako 0*6 nih, kakor tudi tovornih. Predviden pa je nadaljna nabava novih voz še v tem letu ter bo tako rnogo predvideni promet pomembneje ) večati zlasti še zato, ker sedanj kapaciteta potniških sedežev v.®.j, tobusih in tonaža razpoložlj1’ kamionov ne zadoščata naročilom- VIL poglavje TRGOVINA Promet trgovine bo na obmoG' občine Kamnik v primer javi z leto’ 1956 poraste! v letu 1957 za 9.« t. j. iz doseženega 708.286.000 773,448.000 dinarjev v letu 1957. Planirani promet zn leto 1957 se deli na: a) trgovina na veliko................................ 74.100.000 d«® b) trgovina na malo.................................. 665,082.000 » c) prodaj, proizvodnih podjetij...................... 31,250 000 d) odkupna podjetja 3,016.000 .. Trgovina na veliko zajema le promet Trgovskega podjetja »Tobak« Ljubljana — skladišče Kamnik in podjetja »Koteks«, zbiralnice Kamnik. Promet v trgovinah kmetijskih zadrug pa sc bo povečal od 548 milijonov 20.000 dinarjev v letu 1956 na 592,482.000 dinarjev ali za 8.1 %. Planirano povečanje blagovnega prometa v trgovini na veliko izvira v glavnem iz porasta prometa tobačnih izdelkov. Povečanje prometa trgovine na drobno pa izvira iz povečanja industrijske proizvodnje, zlasti blaga zn široko potrošnjo, iz povečane proizvodnje kmetijskih pridelkov in iz povečanja potrošnik fondov. Trgovska mreža se bo predvi*', ma razširila zn 1 trgovino, t. j- in * vino s sadjem in zelenjavo širitvijo že obstoječih trgovin, Investicijska sredstva trg',v* ji) podjeti j so minimalna in PoS.e jjc-adaptacij ali gradenj ni P^d^jo nih. Razpoložljivi skladi se ■ e. uporabili predvsem zn nabavo - "a$ih sodobnejše opreme v že obstoj voznih sredstev in nujne trgovinah. ,vjdC' S porastom prometa je pre* 1$ no tudi povečanje delovne 8,1(,nlh 4.5%. Povečanje števila zflP?So|)n0' je predvideno v trgovini nn> rubi?lid,nar]CV' 12,^'skladov pa še nadaljnjih Up0r , : t d'narjev. Sredstva se bodo V° šol j za (t°f?rnjevnn.ic in °bn0" Vod0v’ .Zl‘rovstvenih objektov, vodo-S '" komunalnih objektov. *W ,*v® občinskega invcsticij-jitve fol bodo po odbitku ome-.lokac - {* Proračun in 20 ®/o obvezne l6v ii,‘Je ,znaŠQln 17,670.000 dinar-'jHc 86 J>0(t° porabila za investi-I>0trel>e posameznih gospo-8,’6dstVn "eiavnosti in za obratna .^ole. Cdv'^°ma se bodo trošila ta- ln, > gradbeništvo 25«/» ^ tr»olVstvo 50«/» *£?• ln° 10«/o ^ oE^tvo in turizem 5'/o 30«/. V industriji in gradbeništvu se bodo sredstva občinskega investicijskega sklada uporabila za manjše racionalizacije in odpravo ozkih grl, v kmetijstvu za investicijske potrebe drž. kmetijskih posestev in kmetijskih zadrug, v trgovini za modernizacijo lokalpv, v gostinstvu za nabavo gospodinjskih strojev, v obrti pa za otvarjanje novih kapacitet. Iz okrajnih investicijskih sredstev bodo prejela kredite naslednja podjetja: »Titan«, »Avtopromet«, »Keramično kemična industrija«, »Tovarna kovanega orodja«, »Svilanit« in »Živilska industrija«. Drugi del EKONOMSKI INSTRUMENT OBLO KAMNIK ZA LETO 1957 XI. poglavje AMORTIZACIJA Vsa obrtna, gostinska, trgovska in komunalna podjetja bodo obračunavala polni znesek predpisane amortizacije, izračunane po amortizacijskih stopnjah, ki so določene z zveznimi predpisi. XII. poglavje OBRESTI OD OSNOVNIH SREDSTEV Splošne kmetijske zadruge bodo plačevale obresti na osnovna sredstva v višini 2«/». Vplačane obresti od osnovnih sredstev se stekajo v investicijski sklad zadruge. Obrtnim delavnicam in podjetjem, gostinskim podjetjem in gostiščem ter komunalnim podjetjem se določajo obresti od osnovnih sredstev v pavšalnem znesku družbenih obveznosti. XIII. poglavje ZEMLJARINA Vse gospodarske organizacije na območju občine bodo plačevale zemljarino po stopnji 10 °/o od katastrskega dohotika. XIV. poglavje SKLAD ZA SAMOSTOJNO RAZPOLAGANJE GOSPODARSKIH ORGANIZACIJ Gospodarskim organizacijam, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dobička po določbah II. poglavja Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, izločijo iz skupnega zneska sredstev, namenjenih za družbene investicijske sklade in sklad za samostojno razpolaganje, 30«/o v sklad za samostojno razpolaganje. V kolikor pa plača gospodarska organizacija po sklepu svojega delavskega sveta v stanovanjski sklad 50«/» sredstev sklada za samostojno razpolaganje, ji pripada 40«/o za samostojno razpolaganje. Gospodarski organizaciji so zagotovljena stanovali ia iz teh sredstev v višini vplačil. Gospodarske organizacije, ki delijo celotni dohodek na podlagi ugotovitve dohodka, po določbah III. poglavja Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij, pa morajo vložiti v svoje skade najmanj v višini prispe-vkn v družbene investicijske sklade. Splošne kmetijske zadruge vložijo v svoje sklade najmanj del dohodka, ki po izračunu v smislu 63. člena Uredbe o delitvi celotnega dohodka gospodarskih organizacij (Ur. list FLRJ št. 16-179/5'). odgovarja višini prispevka za družbeni investicijski sklad. XV. poglavje DRUŽBENE OBVEZNOSTI V PAVŠALNIH ZNESKIH Vsa gostinska podjetja, gostišča, obrtna podjetja, obrtne delavnice in komunalna podjetji? na področju občine Kamnik bodo plačevala svoje družbene obveznosti v pavšalnem znesku. Višina pavšalnega zneska se določi s pogodbo, ki jo skleneta Svet za gospodarstvo v imenu Občinskega ljudskega odbora in pav-šalirano podjetje. Pavšal zajema sledeče družbene obveznosti: 1. prispevek za družbeni investicijski sklad. 2. Stalne prispevke družbeni skupnosti: a) obresti od osnovnih sredstev, b) obresti od sklada obratnih sredstev, c) zemljurina. 3. Prometni davek. 4. Proračunski prispevek iz osebnega dohodka. 5. Stanovanjski prispevek. Od celotnega zneska pavšalne obveznosti po pogodi)! se izloči najprej del za občinski stanovanjski sklad, ostanek pa sc deli: 70“/o občinski proračun; 30°/« družbeni investicijski sklad. XVI. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK Občinski prometni davek se plačuje v 1. 1957 po okrajnem odloku o občinskem prometnem davku na območju okraja Ljubljana. XVII. poglavje OBČINSKI PROMETNI DAVEK OD PROMETA NA DROBNO Za leto 1957 se določi občinski prometni davek od prometa na drobno v višini 2%> na ves promet proizvodov, izvzemši na promet blaga, ki je po zveznih predpisih izvzet od plačila tega davka (Ur. list FLRJ št. 27/57). Na promet z alkoholnimi pijačami v trgovini na drobno se določa občinski prometni davek v višini 10«/» od prometa. Gostinska podjetja in gostišča socialističnega sektorja plačujejo občinski prometni davek od prodaje alkoholnih pijač na drobno v višini 10°/o od dosežene prodajne cene. Prodajalci na drobno, ki prodajajo vino lastne proizvodnje (proizvajalci) na javnih prostorih (trgih), plačajo občinski prometni davek v višini 20«/o od dosežene prodajne XVIII. poglavje OBČINSKE DOKLADE Občinska doklada iz kmetijstva znaša povprečno tl.7«/o od katastrskega dohodka, v posameznih katastra! nih občinah pa se giblje od 8 do 15”/» po tabeli, ki je veljala v letu 1956. Občinska doklada za samostojne poklice in od premoženj v letu 1957 znaša 11.5«/» davčne osnove, za pav-šaliste pa 5«/» od osnove. XIX. poglavje SKLADI A. Občinski investicijski družbeni sklad V občinski investicijski sklad se bodo v letu 1957 stekala naslednja sredstva: 1. 55”/» obveznih (3“/o) občinskih doklad od kmetijstva; 2. 43«/ii taks na priprave za proizvodnjo (žganjarske kotle, mlatilnice, potočne in druge mline); 3. 16«/» družbenega investicijskega sklada iz industrije, rudarstva, trgovine in gradbeništva; 4. 30”/» pavšala gostinskih, obrtnih in komunalnih podjetij in obratov. Skupna sredstva občinskega investicijskega sklada bodo znašala 29,450.000 dinarjev. Od tega se uporabi: 20”/o obvezna blokacija............................. 5,890.000 din 20«/» za občinski proračun........................... 5,890.000 „ Skupaj . . . 11,780.000 din Ostanek . . . 17,670.000 din Sredstva občinskega investicijskega sklada se razdele: za industrijo, gradbeništvo in promet................ 4,417.500 din za kmetijstvo....................................... 5,30t.000 „ za trgovino...................................... . 1.767.000 „ za gostinstvo in turizem................................ 883.500 „ za obrt............................................. 5,301.000 „ Skupaj . . . t7.670.000 din B. Kreditni sklad za zidanje stanovanjskih hiš Sklad za zidanje stanovanjskih hiš bo imel sredstva v višini 79.848.000 dinarjev. Ta sredstva izvirajo: iz gospodarstva...................................... 59,234.000 din od zadrug družb. org. in priv. zav................. 9,779.000 „ prispevki iz pokojnin ................................ 7,820.000 „ iz plač proračunskih ustanov ................... 3,015.000 „ Skupaj . . . 79,848.000 din Sredstva stanovanjskega sklada se bodo uporabila takole: 10”/o za komunalni sklad................r . . . 7,984.800 din 83«/» zn posojilo za gradnjo stanovanj gospodarskih organizacij , .............................. 67,871.000 „ 5 •/» za posojila stanovanjskim skupnostim in privatnim graditeljem ............................. 3,992.200 „ Skupaj . . . 79,848.000 din C. Cestni sklad V cestni sklad se bo stekalo 30«/» taks od vprežnih vozil in prometnega davka od transportnih uslug in bo tako dosežen znesek 1.800.000 din. Sredstva sklada se bodo v celoti uporabila za odplačilo nabavljenega kamiona-prekucnika, ki je dan na razpolago občinski cestni službi. 1. 2. 3. XX. poglavje 31LANCA PRORAČUNSKIH SREDSTEV Dohodki Proračunski prispevek iz dobička............ Proračunski prispevek od osebnih dohodkov . Proračunski prispevek od osebnega dohodka pavšalistov ............................ Del prometnega davka pavšalistov............ Davek na maloprodajni promet , . • . Dohodnina od kmetijstva.............. • . Obvezne 3% doklade.......................... 8. Doklade nad 3% od kmetijstvo............... 9. Dohodnina samostojnih poklicev . . s . . . 10. Doklade samostojnih poklicev ...» . . 11. Zcmljarina ................................ 12. Občinski prometni davek . . ..... 13. Občinske takse............................. 14. Ostali proračunski dohodki................. 15. 20%> udeležba iz investicijskega sklada . , . 4. 5. 6. 7. Izdatki 1. Administrativni proračun 2. Negospodarske investicije 23,660.000 din 7,406.000 ” 18,916.000 7,023.000 o 11,500.000 9,638.000 u 1,697.000 H 6,434.000 „ 10.035.000 „ 3,500.000 „ 1,700.000 „ 22,000.000 „ 3,500.000 M 600.000 M 5,891.000 •• 133,500.000 din 110,050.000 din 23,450.000 »» 133,500.000 din XXI. poglavje KONČNE DOLOČBE Svet za družbeni plan in finance ter Svet za gospodarstvo sta po- oblaščena, da po potrebi izdata natančnejša navodila za izvajanje tega družbenega plana. Ta družbeni plan velja od dneva objave v uradnem vestniku OLO Ljubljana, uporablja" pa se od 1. januarja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora: Janko Alfred 1. r. K določbam iz XVII. poglavja tega družbenega plana je dal soglasje OLO Ljubljana po sklepu 2. skupne seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 27. septembra 1957. OBČINA BOROVNICA 210. Na podlagi 2. odstavka 15. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. I. LRS št. 19-88/52), 2. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Ur. 1. FLRJ št. 1-4/57) ter odredbe o najvišii stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah blaga, ki so izvzete od tega davka (Ur. 1. FLRJ št. 27-354/57), je občinski ljudski odbor Borovnica na 19. redni seji dne 26. julija 1957 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi občinskega prometnega davka od prometa na drobno na območju občine Borovnica, sprejetega na 14. redni sp ji dne 28. decembra 1956 (Glasnik št. 5/57) ter spremenjenega in dopolnjenega na 18. redni seji ObLO Borovnica dne 30. maja 1957, tako da se prečiščeno besedilo odloka glasi: 1. člen Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo od celokupnega prometa na drobno, ki ga imajo no območju občine Borovnica: a) trgovska podjetja na drobno, in sicer za premet, ki ga imajo neposredno ali po svojih prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje no debelo; b) trgovine; c) prodajalne trgovskih podjetij na debelo; č) prodajalne proizvodnih organizacij; d) prodajalne zadrug in zadružnih organizacij; f) obrtna podjetja in delavnice, in sicer samo. tisti del prometa, ki ga imajo naravnost s potrošniki; g) zasebni prodajalci alkoholnih pijač; Kot živilske potrebščine, od katerih sc davek ne plačuje, se štejejo prehrambeni proizvodi iz panoge 127 začasne nomenklature zvezne planske komisije iz leta 1948. iz panoge 211 — kmetijstvo. 212 — sadjarstvo. 213 — vinogradništvo. 214 — živinoreja. 215 — ribištvo. 216 — domača predelava kmetijskih pridelkov z izjemo alkoholnih pijač. stiščih socialističnega sektorja od dosežene prodajne cene — 10%>. 5. člen Individualni proizvajalci plaču- individuaini proizvajalci plačujejo prometni davek od alkoholnih pijač ob prejemu dovoljenja za prodajo alkoholnih pijač. Zn tiste količine alkoholnih pijač, ki jih na- nizacij, zasebni proizvajalci alkoholnih pijač ter gostinska podjetj8 in gostišča socialističnega sektorji od prometa z alkoholnimi pijačami-' knndno pripeljejo za prodajo, so pa ložiti prija dolžni vložiti prijavo pri pristojnem finančnem organu v 24 urah po dospetju in v istem roku tudi plačati davek. 6. člen Ce se iz poslovnih knjig gospodarske organizacije, ki je zavezana plačilu tega davka ne more ugotoviti promet blaga, ki je zavezan plačilu tega davka, lahko občinski ljudski odbor z individualno odločbo določi povprečen odstotek občinskega davka od celokupnega prometa, ki ga je dotična organizacija dosegla z nadrobno prodajo tega blaga z izjemo alkoholnih pijač. 2. člen V 4. členu odloka sc za točko cj doda nova točka d), ki se glasi: prometa alkoholnih pijač v gostinskih podjetjih in gostiščih sociali' stičnega sektorju od dosežene pr6-dajne cene 10°/o.< 3. člen Ta odlok velja od dneva objav8 v Glasniku, uradnem vestniku OLO Ljubljana, uporablja pa se od 20. ju' ni ja 1957. Predsednik Občinskega ljudskega odbora11 Jože Telič 1. r. K temu odloku je dal soglasj8 OLO Ljubljana na seji okraj neg8 zbora in zbora proizvajalcev dn8 27. septembra 1957. h) gostinska podjetja in gostišča socialističnega sektorja od prometa z alkoholnimi pijačami. 7. člen Uredba o prometnem davku (Ur. 1. FLRJ št. 55—474/53 in 55-659/54) z vsemi poznejšimi spremembami in dopolnitvami, navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku (Ur. 1. FLRJ št. 2—25/54), navodila o spremembah in dopolnitvah navodila za izvajanje uredbe o prometnem davku (Ur. 1. FLRJ št. 4—4/55), uredba o prisilni izterjavi davkov in drugih proračunskih dohodkov (Ur. 1. FLRJ št. 33—238/53) in uredba o pobiranju dohodkov proračunov in skladov od gospodarskih organizacij (Ur. 1. FLRJ št. 19/56) z vsemi poznejšimi dopolnitvami veljajo načelno tudi glede občinskega prometnega davka od prometa na drobno. PRI LJUBLJANI OBČINA DOBROVA 212. 2. člen Občinski prometni davek se ne plačuje: a) od prometa na proizvode, za katere sc po zveznih predpisih prizna povračilo (regres) pri prodaji na drobno; b) od prometa proizvodov, za katere so z zveznimi predpisi določene prodajne cene na drobno; c) od prometa s taksnimi in poštnimi znamkami, poštnimi dopisnicami, -vsemi drugimi vrednostnica-mi, časniki, revijami, knjigami in obrazci uradne izdaje; č) od prometa z živili, izvzemši od prometa z alkoholnimi pijačami; il) od prodaje tobaka, tobačnih izdelkov, vžigalic in kuriva; f) od prometa z avtomobili (osebnih, avtobusi in kamioni); g) od prometa z oficirsko opremo (uniforme in njenih posameznih delov). 3. člen 8. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana, uporablja pa se od 20. junija 1957 dalje. Predsedifik ObLO: Čerin »Janez, 1. r. Na podlagi 2. odstavka 15. člen8 in 2. točke '50. člena zakona o obči": skih ljudskih odborih (Ur. 1. L”1: št. 19/52), 3. člena uredbe o pravi? ljudskih odborov, da lahko predp1" sujejo takse in prometni davek (Lf' 1. FLRJ št. 19/53). 2. člena uredb6 o spremembah in dopolnitvah tar1 F pr »metnega davka (Ur. 1. FLjM Št. 1—4/57) in odredbe o najvi”) stopnji občinskega prometnega dav* ka in o vrstah blaga, ki so izvzet6 od tega davka (Ur. 1. FLRJ št. 27/3") je občinski ljudski odbor Dobrov8 pri Ljubljani sprejel na seji 27. j11' lij lija 1957 ODLOK o spremembah in dopolnitvah odlok8 o uvedbi občinskega prometne?8 j j K temu odloku je dal soglasje OLO Ljubljana po sklepu 2. seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 27. septembra 1957. davka od prometa na drobno ”8 območju občine Dobrova pri Ljub' ljani. OBČINA CERKNICA Na podlagi 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/521. 2. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife promefneirn davka (Ur. 1. FLRJ št. 1—4/57) in odredbe o najvišji stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah hlača ki so izvzete od tega davka (Ur. 1. FLRJ št. 27/57) je občinski lindski odbor Cerknica na seji 28. julija 1957 sprejel I. člen 1. člen odloka o uvedbi obč*n' skegn prometnega davka od Pj°' meta na drobno na območju obči/1 Dobrova pri Ljubljani (»Glasnik'' uradni vestnik OT.O Ljubljana s' 67/56) se spremeni in se glasi: »Občinski prometni duvuk od Vr° meta na drobno plačujejo od cd kupnega prometa na drobno, ki * imajo na območju občine DobrU pri Ljubljani. trgovska podjmU trgovine, prodainlne proizvajal” organizacij, prodajalne zadrug ^ I družnih organizacij, zasebni PrL' ! vnjalri alkoholnih piiač ter g,,s 'j,, ska oodietia in gostišča od pron'e za alkoholnimi pijačami.« ODTOK o spremembah in donolnitvnh odloka n občinskem nrnmefneni dnvkn od prometa nn drobno v občini Cerknica. 4. člen Občinski prometni davek po tem odloku se plačuje: a) od prometa v trgovini, izvzemši od alkoholnih pijač — 2*/o; b) od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini — lOVo; c) od prodaje alkoholnih piiač (vina. žganja) na drobno po individualnih proizvajalcih — 15 Vo; č) od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in go- I. člen 1. člen odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno v občini Cerknica (Glasnik, uradni vestnik 01,0 Ljubi rana št. 65/56) se spremeni in se glasi: »Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo od celokupnega prometa na drobno, ki ga imajo na območju občine Cerkniea, trgovska podietin. trgovine, prodn-ialne proizvajalnih organizacij, prodajalne zadrug in zadružnih orga- 2. člen ^ Na koncil 3. člena se doda j, točko c) novo točko č), ki se S'fl8]j »od prometa z alkoholnimi pij”.L.jli v gostinskih podjetjih in t-,oslLh!|ii? socialističnega sektorja od dosez prodajne cene 10°/o.« ’■ Č,en , ppl Ta odlok stopi v veljavo z o' p objave v »Glasniku«, uradnem v ns niku OLO I.juldiiinn. uporabi j” sc od 20. junija 1957. Predsednik Obl-U-Vrhovec Stane, I- K temu odloku je dal sogI”8L OT.O Ljubljana po sklepu 2. • v6„ okrajnega zbora in zlmrn Pr”,z jalccv z dne 27. septembra OBČINA DOMŽALE Na podlagi 2. člena uredbe o sprememba li in dopolnitvah tarife prometnega davka (Ur. 1. FLRJ št. •-4/57) in odredbe onajvišji stopnji mlinskega prometnega davka in o metali blaga, ki so izvzete od tega davka (Ur. 1. FLRJ št. 27—354/57), v mezi s čl. 24 statutu občine Domžale ter 13. in 30. členom zakona o --.v. ivr lj. ni vn '• finskih ljudskih odborih (Ur. list LRS v‘ “ —* 1 Yi—1-? 1!*"1 *;RS št. 19—88/52) je občinski ljud-J I 'ki odbor Domžale na svoji seji dne *' I ‘8. julija 1937 sprejel ODLOK 1 ? spremembah in dopolnitvah od- toka o uvedbi občinskega promet-je "ega davka od prometa na drobno ;ii na območju občine Domžale. 1. člen Prvi člen odloka o uvedbi občin-8kt‘gn prometnega davka od prosta na drobno na območju občine y°mž.ale (»Glasnik« OLO Ljubljana “ 80/56) se spremeni in sc glasi: »Občinski prometni davek od I Prmneta na drobno plačujejo od ce- 0 .°kupnega prometa na drobno, ki ga 'j lllajo nu območju občine Domžale: 1 | a) trgovska podjetja nn drobno, : 'a sicer za promet, ki ga imajo ne- vredno ali po svojih prodajalnah. ,' .Zv'zeniši promet na debelo, ki ga ’ lnujo trgovska podjetja na drobno j , Pravico prodaje n n debelo; ji k) trgovine; - „ c) prodajalne trgovskih podjetij e 6« debelo; ') .. prodajalne proizvodnih orga- 0 'V-Ucij; 1 iiv prodajalne zadrug in zadruž-: lfl organizacij; / »i,^. komisijska podjetja in trgo- l i„ obrtna podjetja in delavnice, „ bj SlC(T samo za tisti del prometa, Ra imajo naravnost s potrošniki; : 6i.R) zasebni proizvajalci nlkohol-I 1,1 PiinZ. in gostišča od prometa 2. člen tox^a koncu drugega člena se za ki c° 'J dodata novi točki e) in f), 8e glasita: gostinska podjetja Cističnega sektorja ‘koholnimi pijačami. e) od prometa z avtomobili (osebnimi, avtobusi in kamioni); f) od prometa z oficirsko opremo (uniforme in njenih posameznih delov). 3. člen Nu koncu četrtega člena sc za točko c) podu nova točka č), ki se glasi: č) od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih socialističnega sektorja od dosežene prodajne cene 10°/o. 4. člen Ta odlok začne veljati od dneva objave v »Glasniku1«, uradnem vestniku OLO Ljubljana, uporablja pa se od 20. junija 1957. Predsednik občinskega ljudskega odbora: Avbelj Franc, 1. r. K temu odloku je dal soglasje OLO Ljubljana po sklepu 2. seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 27. septembra 1957. OBČINA LOGATEC 214. Na podlagi 2. odstavka 13. člena in 2. točke 50. člena zakona o občinskih ljudskih odborih (Ur. 1. LRS št. 19/52), 2. člena uredbe o spremembah in dopolnitvah tarife prometnega davka (Ur. list FLRJ šlev. 1—4/57) in odredbe o najvišji stopnji občinskega prometnega davka in o vrstah blaga, ki so izvzete od tega davka (Ur. 1. FLRJ št. 27/57) je občinski ljudski odbor Logatec na seji dne 30. julija 1957 sprejel ODLOK o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju občine Logatec. 1. člen 1. člen odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno na območju občine Logu 1 ec (»Glasnik«, uradni vestnik OLO Ljubljana št. 80/36) se spremeni in se glasi: »Občinski prometni davek od prometa na drobno plačujejo od celokupnega prometa nu drobno, ki ga imajo na območju občine Logatec: 1. trgovska podjetja na drobno, in sicer za promet, ki ga imajo neposredno ali po svojih prodajalnah, izvzemši promet na debelo, ki ga imajo trgovska podjetja na drobno s pravico prodaje na debelo; 2. trgovine; 3. prodajalne proizvajalnih organizacij; 4. prodajalne zadrug in zadružnih organizacij; 5. komisijska podjetja in trgovine; 6. obrtna podjetja in delavnice, in sicer samo za tisti del prometa, ki "ga imajo naravnost s potrošniki.; 7. gostinska podjetja in gostišča socialističnega sektorja od prometa z alkoholnimi pijačami; 8. zasebni proizvajalci alkoholnih pijač. » 2. člen Na koncu 2. člena se dodata za .5. točko novi točki 6 in 7, ki se glasita: 6. od prometa z avtomobili (osebnimi, kamioni, avtobusi); 7. od prometa z oficirsko opremo (uniforme in njenih posameznih delov).« 3. člen 4. člen se spremeni in se glasi: »Občinski prometni davek od prometa na drobno po tem odloku se plačuje: 1. od prometa v trgovini in obrti, izvzemši od prometa z alkoholnimi pijačami, po stopnji 2 %>; 2. od prometa z alkoholnimi pijačami v trgovini in od prometa z alkoholnimi pijačami v gostinskih podjetjih in gostiščih socialističnega sektorja, po stopnji 10 °/o; 3. prodaje alkoholnih pijač na drobno po individualnih proizvajalcih po stopnji 15 6/o.« 4. člen Ta odlok stopi v veljavo z dnem objave v »Glasniku«, uradnem vestniku OLO Ljubljana, uporablja pa se od 20. junija 1957. Predsednik ObLO: Petkovšek Anion, 1. r. K temu odloku je dal soglasje okrajni ljudski odbor Ljubljana po sklepu 2. seje okrajnega zbora in zbora proizvajalcev z dne 27. septembra 1957. RAZPIS Personalna komisija Okrajnega ljudskega odboru Ljubljana razpisuje mesto direktorja »Vodne skupnosti za melioralizacijo ljubljanskega barja«. ' Pogoj: Gradbeni inženir z večletno prakso v nizkih gradnjah. Plača po Temeljni uredbi, dopolnilna plača in položajni dodatek. Prošnje z osebnim in strokovnim življenjepisom je vložiti do 31. oktobra 1957 v Uradu tajnika OLO, Mačkova ul. 1, soba 13/1. RAZPIS Personalna komisija Okrajnega ljudskega odbora Ljubljana razpisuje v upravi OLO naslednja delovna mesta: 1. Referenta za strokovno izobraževanje delavcev in uslužbencev v gospodarstvu. Pogoji: srednja strokovna izobrazba in nekaj prakse v upravni službi. 2. Pravnega referenta v upravno-pravnem odseku Tajništva za gospodarstvo. Pogoji: pravna fakulteta. Plača po Temeljni uredbi, na obe delovni mesti je tudi dopolnilna plača. Pravilno kolkovane prošnje z življenjepisom je vložiti v Uradu tajnika, Mačkova ul. 1, soba št. 13. Vsebina 209. Družbeni plan za leto 1957 občine Kamnik. 210. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi občinskega prometnega davka od prometa na drobno občine Borovnica. 211. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa no drobno občine Cerknica. 212. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi občinskega prometnega davka od prometa na arobno no območju občine Dobrova, pri Ljubljani. 213. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o uvedbi občinskega prometnega davka od prometa na drobno občine Domžale. 214. Odlok o spremembah in dopolnitvah odloka o občinskem prometnem davku od prometa na drobno občine Logatec. Razpis mesta direktorja »Vodne skupnosti zn melioracijo Ljubljanskega barja«. Razpis mesta referenta zn strokovno izobraževanje delavcev in uslužbencev v gospodarstvu ter pravnega* referenta v upravi OLO. Zaključni računi gospodarskih organizacij /a leto 1936. Izvleček iz poročila o poslovanju krojaštva »ELEGANT«, Ljubljana, VVolfova 1, v letu 1956 Podjetje je ustvarilo v letu 1956 18,035.950 din brutto prometa. V tem prometu je 90 % dela drugih državnih krojaških podjetij ln zadrug, na- Sega dela, to je krojenja, je samo 10 %. Zaposlovali smo 6 uslužbencev. 1138-A BILANCA oa dan 31. decembra 1954 PASIVA Naatv postavke A, Osnovna In Izločena sredstva j' Osnovna sredstva £ ‘nvesticue v teku •‘ločena sredstva ln druga investicijska sredstva , B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva , C. Sredstva v obračuna In druga aktiva C Dr,™1 **! dnW terjatve °ruga aktiva . D. Finančni uspeh t. dobiček Skupaj: Znesek v 000 din 300 «3 741 1.811 Za p. it Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja investicij - B. Viri obratnih sredstev Vtrl obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva Dobavitelji In druge obveznosti Druga pasiva D. Finančni uspeh Dobiček Kritje Izgube Skupaj: Znesek v 000 din 500 71 741 1.811 Vodja računovodstVBl Stular Ela Predsednik upravnega odborai Grm Franc Direktor pedjetjai Kočevar Jakob 1170-* Izvleček iz poročila o poslovanju OGP »CVETLIČARNE«, Ljubljana, VVolfova 10, v letu 1956 Podjetje je bilo ustanovljeno s strani MLO Ljubljana z odločbo štev. 119/52 z dne 2. aprila 1952. V svojih 6 poslovalnicah se bavl s prodajo svežega in umetnega cvetja ter izdelovanjem žalnih in jubilejnih vencev in aranžmajev. V letu 1956 je podjetje zaposlovalo povprečno 25 delavcev in uslužbencev. 2^ Naziv postavke Znesek v ooo din A. Osnovna In Izločena sredstva t. Osnovna sredstva 2.385 L Investicije v teku 82 L Izločena sredstva in druga investicijska sredstva 1.315 B. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva 1.228 C# Sredstva v obračunu tn druga atttlva 9. Kupci tn druge terjatve 861 9. Druga aktiva O. Finančni uspeb f. Razporejeni dobiček 8.599 A Izguba Skupaj: 18.019 Zgk" Naziv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev L Sklad osnovnih sredstev 2.385 L Dolgoročni krediti za dokončane Investicije S. Razni skladi 1.896 S. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij S. Drugi viri finansiranja Investicij 82 B. Viri obratnih sredstev t. Viri obratnih sredstev (skupno) - C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva t. Dobavitelji ln druge obveznosti 5.057 8. Druga pasiva D. Finančni uspeb 8.599 9. Dobiček to. Kritje Izgube Skupaj: 18.019 vodja računovodstva Ana Pogačar Predsednik upravnega odbora: Sojer Rada Direktor podjetja: Simčič Janko Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja »ELEKTROMEDICINA«, Ljubljana, Slomškova 4, v letu 1956 1171-A Podjetje »Elektromedicina« se je osamosvojilo v letu 1954. Zaposlovalo je povprečno 30 ljudi. Danes zaposljuje 60 oseb. Doseglo je 95 % AKTIVA BILANCA na dan IL decembra 1956 plana. pasiva Za p. št. Naziv postavke * I. A. Osnovna In Izločena sredstva t. Osnovna sredstva 9. Investicije v teku L Izločena sredstva m druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva C. Sredstva e obračunu In druga aktiva I. Kupci in druge terjatve 9. Druga aktiva O. Finančni uspeb f. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj: Znesek v 000 dir Naziv postavke Znesek v »oo din 10.228 _ A. Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1. Sklad osnovnih sredstev 3.325 2. Dolgoročni krediti ta dokončane Investicije 6.91)3 3.143 3. Razni skladi 3.332 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij — 5. Drugi vtrt finansiranja Investicij — 10.296 B. Viri obratnih sredstev S. Vin obratnih sredstev (skupno) 15.850 6.453 7.652 C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva 1. Dobavitelji tn druge obveznosti 6.376 8 Druga naslvs 1.986 8.708 O. Finančni uspeh 9. Dobiček 8.706 10. Kritje Izgube 46.480 Skupaj: 40.180^, Vodja računovodstva: Vogrinc Marija Predsednik upravnega odbora: Smrekar Ivan Direktor podjetja: Ing. Slkošek Boris 1171-A Izvleček iz poročila o poslovanju BIROJA ZA LESNO INDUSTRIJO, Ljubljana, Beethovnova 17, v letu 1956 Podjetje se bavl s projektiranjem za potrebe podjetij lesne industrije. Leto 1956 je uspešno zaključilo. Plan je bil dosežen 100% oz. presežen, ker je podjetje poslovalo z manjšo delovno silo, kot je bila planirana. AKTIVA Zap. št Naziv poitavke A. Osnovna In Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku 3. Izločena sredstva id druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva L Skupna obratna sredstva C, Sredstva v obračunu In druga aktiva J. Kupci Ir druge terjatve S. Druga aktiva D. Finančni uspeb 7. Razporejeni dobiček B. Izguba Skupaj: BILANCA oa dan 3L decembra 1956 Znesek v 000 din ZStP' Naziv postavke A, Viri osnovnih In Izločenih sredstev 1.060 l. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 290 3. Razni skladi S. Dolgoročrtl kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij 550 B Viri obratnih sredstev L Vin obratnih sredstev (skupno) 1.311 380 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva t. Dobavitelji ln druge obveznosti 8. Drugo pasiva 1.752 O. Finančni uspeb 9. Dobiček 10 Kritje Izgube 5.343 Skupaj: Znesek v ooo di° 1.060 1.156 Vodja računovodstvai Lampič Anica Predsednik upravnega odborai Ing. Maganja Henrik Direktor podjetja! Ing. Oskar Jug 3 i 1173-A Izvleček iz poročila o poslovanju podjetja za izdelavo umetnega kamna In betonskih izdelkov »CEMENTAR«, Ljubljana, Vodovodna 3 a, v letu 1956 Podjetie 1e doseglo 41 873 000 din celotnega dohodka ter pri tem imelo 9,828.000 din dobička. Finančni plan ni bil dosežen vsled znižanja cen Proizvodov dočim je bil količinski plan dosežen s 102 %. Zaposlenih je bilo povprečno 53 oseb, od tega 45 delavcev, 6 uslužbencev ter 2 vajenca. ’ Kapacitete so bile izkoriščene 92,27 %. Naziv postavke Znesek v 000 din A« Osnovna ln izločena sredstva 8.259 L Osnovna sredstva 2.530 2. Investicije v teku S. Izločena sredstva tn druga Investicijska sredstva 4.039 B. Obratna sredstva 6. Skupna obratna sredstva 3.372 C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 4.906 8. Kupci in druge terjatve 9. Druga aktiva 1.319 D. Finančni uspeh 9.828 7. Razporejeni dobiček 8. izguba Skupaj: 36.253 Z^' Naziv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih ln izločenih sredstev 8.259 2.530 5.568 1. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 3. Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 5.810 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 2.912 8. Druga pasiva 1.346 D. Finančni uspeh 9.828 8. Dobiček 10. Kritje izgube Skupaj: 36.253 Vodja računovodstva« Nuša CeJ Predsednik upravnega odborai Emil Batagel Direktor podjetja Franc Kristan 1174-A Izvleček iz poročilo o poslovanju Industrijskega podjetja »DEŽNIK«, Ljubljana, Aleševčeva 12, v letu 1956 Podjetje je bilo ustanovljeno z odločbo MLO Ljubljana, št. 1360/48 z dne 14. aprila 1948. Izdeluje vse vrste dežnikov iz bombažnih, svilenih in J 3 nylon tkanin. V letu 1956 je bilo zaposlenih povprečno 43 oseb. Proizvodni plan je bil dosežen 106,5 %. Aktiv BILANCA na dan 31. decembra 1956 PASIVA Naziv postavke A. Osnovna tn izločena sredstva l. Osnovna sredstva l. investicije v teku 8. Izločena sredstva in druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva *• Skupha obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva J. Kupci in druge terjatve »• Druga aktiva D. Finančni uspeh l' Razporejeni dobiček »• Izguba Skupaj: Vodja računovodstvai Silva Škof Znesek v 000 din Naziv postavke Znesek v 000 din A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 13.954 13.934 l. Sklad osnovnih sredstev 12 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicije 5.701 5.116 3. Razni skladi 4 Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 5. Drugi viri finansiranja Investicij 12 25.774 B. viri obratnih sredstev 88.682 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 6.319 C. Viri sredstev v obračunu in druga sredstva 2.351 7. Dobavitelji ln druge obveznosti 4.913 8. Druga pasiva 261 10.680 D. Finančni uspeti 9. Dobiček 10.680 10. Kritje Izgube ~ 64.206 Skupaj: 64.206 Predsednik upravnega odbora« Marija Kušar Direktor podjetja« Joško Povh Izvleček Iz poročila o poslovanju podjetja »ELEKTRA«, Ljubljana, Černetova 26, v letu 1956 1173-A Ujetje je v teku leta poslovalo s 64 ljudmi in je bilo rentabilno. Realizacija je bila dosežena s 83,111.000 din. Plan je bil dosežen s 103%. J P organi samoupravljanja so dobro reševali naloge in so se tekoči problemi sproti reševali. **riVA BILANCA na dan 31. decembra 1956 PASIVA Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva • Osnovna sredstva f* investicije v teku *■ izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva ttetegeter,atve O. Finančni uspeh *• Izguba"^"1 doblCek ^ Skupaj: Znesek v 000 din 9.081 6.064 15.620 1.002 1.478 31.761 72.006 Zap. ŠL Naziv postavke A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Razni skladi Dolgoročni kredit zn finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja investicij B. Viri obratnih sredstev Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva Dobavitelji ln druge obveznosti Druga pasiva D. Finančni uspeh 9. Dobiček 10.. Kritje Izgube 1. 1 3. 4. 5. t. 8. Znesek v 000 din Skupaj: 6.513 8.079 568 18.200 6.885 31.761 72.008 Vodja računovodstvai Mezeg Anica Predsednik upravnega odborai Markovič Vinko Dlrekto« podjetja« Vlrens Frane 1K» Izvleček Iz poročila o poslovanju PEKARNE »»BEŽIGRAD«, Ljubljana, črtomtrova 3 a, v letu 1956 Realizacija v letu 1956 je bila 62,830.000 din. Plan proizvodnje je bil presežen za 20 %. Povprečno stanje zaposlenih v letu 1956 je bilo Sl delavcev in uslužbencev. AKTIVA BILANCA ne dan SL decembra llil Zap. SL Naziv postavke A. Osnovna In Izločena sredstva t. Osnovna sredstva 2. Investicije v teku , . __ i. Izločena sredstva In druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva 4. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu In druga aktiva s. Kupci In druge terjatve š. Druga aktiva O. Finančni uspeh f. Razporejeni dobiček 6. Izguba Skupaj i Znesek v 000 din ■ Naziv postavke A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev 2.589 1. Sklad osnovnih sredstev 1. Dolgoročni krediti za dokončane investicije 1.036 3. Razni skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 6. Drugi viri finansiranja Investicij 3.918 B. Viri obratnih sredstev 6. Viri obratnih sredstev (skupno) 3.587 6 C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva T. Dobavitelji ln druge obveznosti 8. Druga pasiva 8.705 O. Finančni uspeh 9. Dobiček 10. Kritje Izgube 13.901 Skupaj: Znesek v 000 d*" 1.49« 1.03 1.1« 3-835 1.14’ 2.101 1*.*» Vodja računovodstva: Urbančič Slavica Predsednik upravnega odbor Velkavrh Ivan Direktor podjetjai Jeraj Adolf 1*8 Izvleček Iz poročila o poslovanju podjetja ,DEKOR«, fina keramika, Ljubljana, Pod hribom 76, v letu 1956 V letu 1956 je bilo v podjetju zaposleno povprečno 18 delavcev in 1 nameščenec. Realizacija je znašala 9,585.599 din ter je bil postavljeni Plf,n dosežen s 107 %. UUTVA BILANCA na dan SL decembra ISS6 T Naziv postavke A. Osnovna ln Izločena sredstva I. Osnovna sredstva S. Investicije v teku S. izločena sredstva tn druga investicijska sredstva B. Obratna sredstva 1. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva s. Kupci ln druge terjatve 8. Druga aktiva D. Finančni uspeh T. Razporejeni dobiček 8. Izguba Skupaj i Znesek v 000 din $.189 12 1.13$ 1.189 388 14 2.916 11.363 Zap. It Naziv postavke A A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev Sklad osnovnih sredstev Dolgoročni krediti za dokončane Investicije Razni skladi Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev Vin obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu ln druga sredstva Dobavitelji ln druge obveznosti Druga pasiva Dobiček Kritje Izgube D. Finančni uspeh Skupaj: Znesek v 000 dV Vodja računovodstva! Fajdiga Franc Predsednik upravnega odbonrf Rejc Peter Direktor podjetjai Javornik Vido Izvleček Iz poročila o poslovanju trgovskega podjetja »GOLOVEC«, Ljubljana, Parmova 3, v letu 1956 Predmet poslovanja: Trgovsko podjetje z živili, gospodinjskimi potrebščinami, alkoholnimi pijačami, tobakom in tobačnimi izdelki ter tydl s kmetijskimi pridelki. V sklopu podjetja je 6 poslovalnic za katere je bil postavljen plan blagovnega prometa za leto 1956 v 91,000.000 din. Realiziran promet pa je bil 86,083.000 din ali 94.83 %. Celotni dohodek je znašal 7,314.000 din, kar pomeni 8,5 %. Skupno zaposlenih delavcev ln uslužbencev je bilo 22 in 6 vajencev. del(S AKTIVA BILANCA na dan 1L decembra 1968 Zap. it Naziv postavke A. Osnovna tn Izločena sredstva 1. Osnovna sredstva 8. Investicije v teku 8. Izločena sredstva ln druga Investicijska sredstva B. Obratna sredstva I. Skupna obratna sredstva C. Sredstva v obračunu ln druga aktiva 8. Kupci In druge terjatve 8. Druga aktiva D. Finančni uspeh 1. Razporetenl dobiček 8 Izguba Skupaj: Znesek v 000 din 1.360 1.46$ 14.686 1.0‘6 102 18.661 Zap. št Naziv postavke A. Viri osnovnih ln Izločenih sredstev t. Sklad osnovnih sredstev 2. Dolgoročni krediti za dokončane Investicijo 3 Ra?nl skladi 4. Dolgoročni kredit za finansiranje Investicij 8. Drugi viri finansiranja Investicij B. Viri obratnih sredstev 8. Viri obratnih sredstev (skupno) C. Viri sredstev v obračunu In druga sredstva * T. Dobavitelji In druge obveznosti Druga pasiva Dobiček Kritje Izgube D. Finančni uspeh Skupaj: Vodja računovodstvai Brenčič Tončv« Predsednik upravnega odborai Dovč Marjete Direktor podjetjai Tlller Janea