„DOM IN SVETJ' 1890, štev. 5.                                      159
kako so bili Slovenci na koncu VI. in v početku VII. veka avarski podaniki, kako so se po smrti kralja Sama hrabro vojskovali s furlanskimi vojskovodji, kako so Slovenci za svojega kneza Boruta (okoli 1. 740), ko so jih Avari strašno tlačili, pozvali na pomoč Bavarce, kateri so jih sicer osvobodili od Avarov. a podvrgli sebi. Krščanstvo ni moglo dolgo časa uspevati med Slovenci: še le za Karla "Velikega se je učvrstila vera Kristusova tudi med Slovenci tako, da so dobili celo svojega škofa — Teodorika. Enako govori tudi o drugih slovanskih narodih, naj-obširnejše o Busih na podlagi Nestorjeve kronike. Pisatelj piše tudi zabavno, da je čitanje zanimivejše. Še nekaj povzdiguje vrednost knjige : pisana je povsem objektivno, brez slepe ljubezni do svojega naroda in v obče Slovanov, kar je le na kvar istini; pisatelj se ne boji povedati istine, če nam tudi ni na čast. Povsod se opaža njegovo kritično, strogo oko, posebno, kadar pretehtuje svoje vire in njihovo verjetnost. Ker je pisatelj izmed prvih poznavalcev hrv. jezika, umevamo, da krasi knjigo tudi lep, čist in jedrnat jezik, kakoršnega redkokdaj dobimo v znanstvenih knjigah.       (Dalje.)        Janko b.
Poljsko  slovstvo.
»W   polnocnej   Amervce   Atabaska
Mackenzi.« Napisal X. Vladislav Zaborskv T. J. W Krakowie, nakladem autora. W drukarni »Csasu« Fr. Kluczvckiego i sp. 1890. 8°. Str. 112. Gena 50 kr. —¦- Ta po svoji zunanji obliki krasna knjiga popisuje delovanje katoliških misijonarjev v onem delu Kanade (v severni Ameriki), ki je ob rekah Atabaska in Mackenzi; zato se tudi cela cei'kvena krajina (vikarijat) zove Atabaska Mackenzi. Ti kraji niso ravno majhni, obsegajo preko milijona štirjaških kilometrov, torej so skoro dvakrat večji kot cela Avstrija. A veliko prostora zavzemajo tu jezera, katerih je lepo število. Gospod pisatelj slika kraje in krajevne razmere: podnebje, razne prirodne pojave, življenje in delovanje ljudij. Natančno popisuje Indijance, ki žive tu in ki se dele na razna po-kolenja, izmed katerih so nekateri pač tudi Slovencem znani po tem, kar so čitali v »Fr. Baragi«, n. pr. Cipevaji (Očipve), za katere je Ba: raga tudi slovnico spisal, in pa v knjigi »Popis navad in sadershanja Indijanov polnozhne Amerike« (1837). Potem obširnem popisovanju pripoveduje, kako se je misija začela in razvila, zlasti podaje mnogo iz zapiska biskupa Faraud-a, ter kaže naposled, kako so se vršili zadnji dogodki v Kanadi, in kako je končal znani Lu-dovik Riel 1. 1885. — Knjigo krasi devet slik, ki so narejene po fotografijah. — Knjiga je v primeri z enakimi nemškimi zelo po ceni; zato jo tudi prav toplo priporočamo onim, kateri čitajo radi spise o misijonih in narodopise. Zal, da ne moremo čitateljem v zabavo nekaterih zanimivosti iz onih mrzlih krajev posneti!
Skoro še krasnejša je knjiga:
»Szkice cywilizacije Afrijski Polu-dniowej« skrešlil X. Marcin Gzerminski T. J. W Krakowie,   nakladem  wydawnictwa   Missvj
Katolickich. W drukarnu »Csasu«. 1890. 8°. Str. 208. Cena 1 gl.. v lepi vezavi 1 gl. 50 kr. — V južni Afriki so delovali kot misijonarji posebno jezuiti in si pridobili (kakor si tudi še pridobivajo) velike zasluge. V novejšem času so začeli zelo plodovito, — res kot pravi civi-lizatorji — delovati trapisti, ki obdelujejo zemljo in preminjajo nerodovitne in divje kraje v rodovitno polje. Ob ravniku pa na zapadni strani Afrike (Gabon), ob reki Ogovve deluje med Adumasi kongregacija sv. Duha in Srca Marijinega. Delovanje jezuitov nam popisuje ta zanimiva knjiga, ki je vrh tega krasno narodopisno delo, v prvem oddelku. Tu izvemo raznih zanimi-vostij o vzhodnjih krajih in rodovih afričanskih. Drugi oddelek popisuje delovanje trapistov med Kafri v Natalu. a podaje tudi obširen opis tega roda. Zadnji del nas vede proti severu do ravnika, kjer se je začelo (1883) tudi živo misijonsko delovanje med Adumasi. Tega roda ti ne naznanjajo niti velike karte, a čitajoč knjigo se kmalu v njem udomačiš ali vsaj željo začutiš, da bi si ogledal možake, kakoršen je »stiskač« Loku, »uosobienie skajpstva«. Tudi to knjigo krasijo natančne, večinoma po fotografijah izdelane slike (33), med katerimi vidiš sliko poglavarja Loku-a in njegove žene, znanega p. Franca i. dr. Tako podaje ta knjiga res sliko civilizacije v Afriki, civilizacije, katero ponuja sv. katoliška cerkev. Tudi to knjigo priporočamo Slovencem namesto enakih, silno dragih nemških. Največkrat preziramo najboljša dela bratov Slovanov in iščemo vse blaginje v Nemcih, ker slovanskih del ne poznamo. Vestno bodemo pazili zlasti na dobre, v katoliškem duhu pisane slovanske knjige in jih čitateljem priporočali: da bi se ti le zanimali zanje!
Drtjga slovstva in muzikalije.
Die osterreichisch-ungarische Mon
archie in Wort und Bild.« Iz vrste »Karnthen und Krain« so izšli doslej štirje zvezki. Kakor je dovolj znano, je delo krasno opravljeno. Da je vsebina zanimiva, ni treba še le praviti. Slike so umetelno izvršene, ali v tisku se niso vse posrečile. Želimo prav posebno, da bi se nespodobne slike ali izpustile ali pa pred tiskom pre-menile. Pomisliti treba, da se hoče delo daleč razširiti in pride tudi mladini v roke. Zato naj bi se nikakor ne bila sprejela slika na str: 57!
»Šmarnične pesmi« za sopran, alt, tenor iti bas. Zložil Janez Laharnar, organist na Št. Viški gori. Cena 30 kr. Ljubljana 1889. Založil skladatelj. — Tisk Blaznikovib naslednikov. Osem priprostih, ljubih pesmij podaje znani gospod skladatelj v tej zbirki, katero sicer nekoliko kasno oznanjamo, a vendar upamo, da opozarjamo uspešno nanjo gg. pevovodje. Tudi zunanja oblika je lepa. Dobi se pri gospodu skladatelju, pošta Tolmin.
Popravki : str. 124, a, 15 v. eitaj Volcnja m. Vocnja; str. 124, b, 7 v. (Vaščanje) m. (Vaštanje); str. 124, b, 16 v. Kužarjani,  Kužarca, m. Križarjani.
'-S3*&H>—