Listek, f Alojzij Velebil. (Iz nagrobnice, katero je govoril prof. dr. Medved.) Sterodavna župnijaki;; cerkev pri Sv. Petru poleg Manbcra gleda maogokrat alovesBosti, ki flapohiujejo (MoveSkn srca z najalajšim veseljero, z rajsko radoatjo ... Toda — kaj občutijo danes na5a sroa? Oh, aamo grenko ialost, aamo bridke boieCine, samn gorje nad prehudo izgnbo, ki nas je Beusmiljeno zadela. Ob tihi trogi stcjimo. V ajo smo pok.tVd truplo premilega nam mo4a; fijegi, ki 8orto ga vtdno tako zelo ljubili, ki bi ga fie tako radi uied aeboj imeli, njega, ki ga bomo tako težko pogresali! Blag rodai in cb?e apoStovani gospod Alojzij Velebil, veiepo898tnik pri Sv. Petru, je amrl dne 19. litatcp. 1904 v 62. letu svoje staroati; le leži tu pred namj z nameaom, da ga izročimo v naročje matere zemlja 0 — koliko in kaj smo ž njim k ve8nemu počitku položih! Kakšno biago srce bo3 ti, grob, cdslej zakrival! Nepozabljivi rajnki g. Velebil je bil mnogo iet cerkveni kljuear župiaiiake cerkve pri Sv. Petru. Z vso akrbjo in gorečaostjo je opravljal dostikrat težavno in požrtvovalflo službo; Supnijska cerkev mu j« bila rajsko veselje, njej alužiti mu je bila sveta dolžnost. To je hvalovredoo znara^Bje, kako je on bil sveti cfcrkvi vdaa, zraven je pa to tudi najlepSe prizaanje. kako da so ga vrSi ia vneti dužoi paatirji pri Sv. Petru v tej siužbi čislali in cenili. Bil Jo rajnki tudi več let župaa pri Sv. Petra. Njegovi soobžaai ma niao mogli vetje časii skazati, kakor da ao ga za svojega župana !zvol'ii ter raa izročili akrb za calc obsirno aosesko. Kakor vast goapcdar ^a svoje posestvo, tako m je potego\al pokomi Volebil vaikdar za avojo obSino tf*r je na ta aačin opravifiil neomejeno 2an{.anie svojih sosedov. S preridno modrostjo in z veliko izkuSenoatp je povaod povapeSeval blagor svoje obdine. Boril ae je vedao za svete pravics avojega milega narcda, kojega zvestega aiau ae je včeioj z navduSeBjero imenoval in spoznaval, kajti l>il je značajeB mož, mož v besedi ia daianja! Mnogoterim prijateliem bii je res odkritosrčen prijateij, ijabezBiv s svojim prijaznim obnsSaniem, poatrežljiv 8 avojira plamenitim srcem; daleč naokoli ja bil po teh svojih lepih lastaosftih znan in zaraditega tudi povsod priljubijea. Ubcgim revežem in sirotam je bil biag dobrotnik; njegcva hiSa je bila siromakcm vedno odprta; marsikatero soizo je obrisala njegova ožetovaka dobrotljivost; maraikatero srce bo 8e dolgo let milo klicalo in vpraSevalo: kje 83 preblagi oče Velebil? Kako tedai m bi za Bjim ialovali mi vai, kako ne bi plakali cb ajegovem grobu! Neizmerno težko nam je, posloviti 88 od preljnbega rajakega. Srce nam bo vztrepetalo, ko bomo Snli grometi težke grude po Bjegovi trugi; ustnice ae nam bodo kesle, ko mu bodo aedaj zadnji^ rekle: Z Bogom! In vendar mora priti — le-ta žalostai: Z Bogom! Z Bogom 1 na8 cepozabljivi gospod Alojzij Velebil, tako ti kliče vaa 3entpeterska iupaija, katero prezgodaj zapustiS. Z Bogom! ti kličejo tvoji mnogoStevilni prijatelji in zuanci, katerih srce si samo sedaj ranil, ko si ae od njih lofiil. Z Bogom! ti kličeio tvoji odlični sorodniki, katerim ai bil čaat in ponos, pomočnik in dobrotnik. Z Bogom 1 ti kličejo tvoje Stiri hS«re, ki v tebi izgabijo avojega rednika, svojo za-ilombo, avoje upanje; NaigaBljivejsi in najialostnejiSi: Z Bogom! t; pa kliče tvcja zapaSčena soproga, osirotela vdova, kateri je 8 teboj za vselej zaSlo solnce z&kcBJke sre^e, solace zemeljsVe sreče sploh... Vendar — ne žalajmo preveč! Ob tem grobu nam ni treba obupati. Ob grobu pokojaega Velebila siadi čaSo naSe zalosti mogcčno tolažilo. Le to tolaiilo je oaSe neom&hljivo prepričaaje, da bo večni sodBik raJBemu Alojziju railostljiv. Da! milostljiv mu bode večoi sodntk, pravim, ker je neskcnčno pravičen in zvest svojim obljubam, ker hoie tiscfiero dati 8vojim vernim vse, karkoli jim je obljubil ter jim bogato vse povraiti, karkoli so mu isti dcbrega storili. 0 Jesus, ti si aekdaj rekel pred svojimi apostoli in pred vsem IjudBtvom: »Kdorkoli spozna mene pred ljudmi, ajega bcm tudi iaz spoznal pred svojiru Očetom, ki je v nebesih.« Jezus, rajoi, ob katerega groba stojirao, Te je vedao 8pozaaval, rad in z veseljem spozasl Priča za to je vsa 8t. peterska DBija, ki ga je videla vsako leto večkrat sprejemati sv. j akrameate; priča ste vi, ljubi mož;e od Sp. Petra, med ksterimi je vaš pokojni župan se udaleževal vseh cerkveoih pobožaosti, ki jih vi skupoo tako lepo opravIjate, kakor le malokje ali morebiti nikjer v celi Skofiji; priča za to je pcboiao krSčansko življeoje v Velebilovi hisi, koje je on vodil in z rzpodbadljivo beaedo, kakor tudi s prelepim vzgledom ozivljal. Jezus, Ti »i dal slovesao obljubo, rekoč: »Blagor usmilienim, ker usmilienje bodo dosegli!« Vemo torej, da gotovo svojega usmiljeaja tisteam ne boi odrekel, kojega srce je usmiljeBja vedoo plamielo. 0 Izveličar, Ti si rekel: »Ce kdo meai sluzi, naj gro za menoj in kjer bom jaz, tam bo tadi blužabaik moj, in 5e kdo raeai sluJi, njega bo Oče Ijubil.« Ne bo8 tedaj, dobrotIjivi OdreSenik tistega zavrgel, ki Ti je vedno po 8vojih močeb slazil; aaj pride tje, kjer si Ti — v večni raj, v neskončno veseJje!