NOVO MESTO, 9. IZ 1981 LETO XL	ŠT. 16
LABOD je glasilo delovne skupnosti Tovarne oblačil LABOD Novo mesto — Izhaja vsako tretjo sredo v mesecu v nakladi 2200 izvodov — Ureja ga uredniški odbor — Glavni in odgovorni urednik: Milan Bratož, tehnični urednik: Marjan Moškon— Grafična priprava: ČZP Dolenjski list, tiska Knji-gotisk. Novo mesto
GLASILO DELOVNE ORGANIZACIJE LABOD TOVARNE OBLAČI. NOVO MESTO
»•••••••••«


„Zakon o vzgoji in varstvu predšolskih otrok izhaja iz ugotovitve, da zagotavljajo delavci, delovni ljudje in občani predšolsko vzgojo, da bi predšolskim otrokom zagotovili celovit razvoj in jim omogočili varno in zadovoljno otroštvo." (iz temeljnih odločb Zakona o vzgoji in varstvu predšolskih otrok) — V jedilnici vrtca v Ločni.
o čem
razpravljamo te dni
NOVOSTI PRI UREJANJU NEKATERIH RAZMERIJ S SAMOUPRAVNIMI SPLOŠNIMI AKTI
V	posameznem TOZD-u te dni tečejo razprave o dveh skupinah samoupravnih splošnih aktov in sicer:
I.	spremembah ali dopolnitvah splošnih aktov, ki se sprejemajo z referendumom:
-	samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO Labod
-	statuta DO Labod in
-	statuta TOZD.
V	vseh treh primerih gre za formalno uskladitev firme DO oz. imena TOZD, dejavnosti TOZD in medsebojne odgovornosti s predpisi, ki so izdani na podlagi določil zakona o združenem delu (odlok o klasifikaciji dejavnosti, spremembe uredbe o registraciji OZD in predpisi s področja LO ter DSz).
Čeprav so spremembe bolj formalnega značaja menimo, da so najpomembnejše naslednje spremembe:
1.	v firmi DO oz. v imenu TOZD ni več sedeža DO oz. TOZD ter skrajšane firme oz. imena;
2.	medsebojna odgovornost TOZD ni več opredeljena z višino sredstev rezervnega sklada ampak z 1/3 vsake posamezno prevzete odgovornosti. Prav tako določamo sredstva DO, ki so ji potrebna za opravljanje nalog za katere je pooblaščena. Ta sredstva so se doslej združevala pri TOZD „Commerce“, kar pomeni, da ne gre za novo združevanje sredstev ampak za preusmeritev del združenih sredstev za potrebe DO. Ta sredstva se vnaprej vodijo kot združena sredstva TOZD in se po zaključnem računu tako tudi razporedijo;
3.	dejavnosti TOZD so usklajene s predpisi;
4.	usklajevanje pogojev in razpisanega postopka o imenovanju poslovodnega organa s predpisi in družbenimi dogovori;
5.	bolj temeljita opredelitev področja ljudske obrambe in družbene samozaščite. Pri tem določamo naloge posebnega organa na tem področju (komiteji za LO in DSz) ter oblike družbene samozaščite, kakor tudi bolj konkretne dolžnosti posameznih organov, služb in delavcev na tem področju.
Torej lahko zakljčimo, da ne gre za spremembe razmerij med TOZD ali pa za spremembe samoupravnih pravic delavcev in da s temi spremembami le usklajujemo nekatera določila splošnih aktov s predpisi in izpopolnjujemo našo samo-
upravno obveznost do ljudske obrambe in družbene samozaščite. O teh spremembah so delavci TOZD razpravljali na zborih in na organih upravljanja. Na podlagi teh sprememb smo določili prečiščeno besedilo teh aktov o katerem bomo odločali na referendumu;
II. o drugi skupini splošnih aktov — novi osnutki samoupravnih sporazumov:
a)	o združevanju finančnih sredstev in organiziranju posebne finančne službe;
b)	o medsebojnih razmerjih pri združevanju dela in sredstev ob pridobivanju in razporejanju skupnega prihodka v skupnem poslovanju.
Pri teh splošnih aktih smo povdarili, da gre za nove osnutke zato, ker so prvi osnutki teh aktov v obravnavi že od začetka druge polovice prejšnjega leta.
Novost je v tem, da so v obravnavi krožili trije osnutki samoupravnih sporazumov, ki naj bi urejali področje združevanja sredstev; kreditiranja ih skupnega poslovanja, mi pa smo združili nekatera področja in prišli le do dveh osnutkov samoupravnih sporazumov.
Pravna osnova za urejanje te problematike so:
1.	določila zakona o združenem delu,
2.	določila zakona o temeljih sistema cen in družbeni kontroli cen,
3.	zakon o obveznem združevanju dela in sredstev proizvajalnih OZD in OZD blagovnega prometa,
4.	zakon o temeljih kreditnega in bančnega sistema,
5.	zakon o deviznem poslo-
(nadaljevanje na 2. strani)
o čem
razpravljamo te dni
(nadaljevanje s 1. strani)
vanju in kreditnih poslih s tujino,
6.	določila drugih predpisov, ki temeljijo na zgoraj navedenih predpisih (uredba o potrošniškem kreditu ipd.),
7.	določila samoupravnega sporazuma o združevanju TOZD v DO Labod ter dejanska razmerja med TOZD pri skupnem poslovanju.
Vsebinska opredelitev aktov nam pove, da gre za naslednjo problematiko:
1.	združevanje finančnih sredstev med TOZD v DO Labod, pri čemer opredeljujemo: nujnost združevanja sredstev, cilje združevanja in oblike združevanja. Ob ugotovitvi, da so sredstva v TOZD in da so TOZD pooblastili DO ali TOZD „Commerce“, da opravljata del dejavnosti, ki bi jih sicer moral opravljati TOZD sam (nabava reprodukcijskega materiala ali opreme; prodaja izdatkov TOZD ipd.) nam ni težko priti do zaključka, da moramo združevati sredstva, če želimo da nam DO ali TOZD „Commer-ce“ zagotovi potreben material za delo in plačevanje obveznosti TOZD ipd. Poleg tega še vedno lahko rešujemo določene finančne težave s kreditnimi posli. V obeh primerih torej ne glede na to ali gre za združevanje sredstev ali za kreditne odnose moramo oblike in postopke opredeliti s splošnim aktom.
Prav zaradi tega smo opredelili tudi naloge posebne finančne službe, ki deluje na tem področju ter pooblastila organov v tem postopku. Menimo, da je zelo pomembno vprašanje — opredelitve — informiranja delavcev na področju finančnih zadev.
2.	medsebojna razmerja v skupnem poslovanju opredeljujemo: osnovna izhodišča za skupno poslovanje (organiziranost, planiranje in predmet skupnega poslovanja itd.); medsebojna tehnološka—poslovna razmerja med TOZD v procesu skupnega poslovanja, pri čemer poskušamo čim bolj konkretno opredeliti medsebojne naloge, pooblastila in odgovornosti med proizvodnimi TOZD in TOZD ,,Commerce“ (odnos do delovne skupnosti je urejen s posebnim samoupravnim sporazumom med TOZD in delovno skupnostjo); pridobivanje in
razporejanje skupnega prihodka pri čemer opredeljujemo merila za ugotavljanje deleža TOZD v skupnem prihodku ter metodologijo za obračun skupnega prihodka; kakor tudi skupne osnove za pridobivanje ter razporejanje skupnega dohodka in za razporejanje dohodka v TOZD.
Prav tako smo opredelili pooblastila organov upravljanja v tem procesu, kakor tudi naloge v zvezi s spremljanjem uresničevanja medsebojnih odnosov po tem samoupravnem sporazumu in obveščanje delavcev o problemih skupnega poslovanja. Medsebojno soodvisnost v skupnem poslovanju lahko razumemo le če opredelimo skupno poslovanje s tremi osnovnimi fazami poslovanja in s skupno nalogo delovne skupnosti. Skupno poslovanje zajema:
začetno fazo (raziskava tržišča, zaključevanje in programiranje proizvodnje ter nabava materiala in priprava potrebne dokumentacije - delovnega naloga;
osrednjo fazo skupnega poslovanja ki zajema proizvodnjo vseh vrst izdelkov v vseh naših proizvodnih TOZD (krojenje, šivanje, montažo, likanje, adjus-tiranje - zlaganje) ter
končno fazo skupnega poslovanja, ki predstavlja aktivnost TOZD „Commerce“ pri prevzemu izdelkov in dostava izdelkov kupcem.
V vseh teh fazah sodeluje delovna skupnost pri opravljanju določenih skupnih nalog in usklajevanje skupnega poslovanja.
Ta dva samoupravna sporazuma se sprejemata tako, da bo izvršilni odbor DS DO po končani razpravi določil končno besedilo katov, na kar se DS TOZD odloči ali pristopi k sporazumu ali ne. Nazadnje DS DO ugotovi veljavnost sporazuma. Ta je veljaven, če so ga podpisali predstavniki vseh TOZD.
D1MITAR PERIČ, vodja pravne službe
nova
kolekcija
Ob predstavitvi kolekcije za pomlad - poletje 1982 je stekel tudi pogovor med predstavniki TOZD Commerce, proizvodnih temeljnih organizacij vrhnjih oblačil in pa razvojno službo. Namen sestanka je bil določiti predelave modelov po posameznih temeljnih organizacijah programa vrhnjih oblačil ter organizirati nemoten potek izdelave te kolekcije.
Plan predelave kolekcije pomlad - poletje 82 so prisotni pregledali po mesecih, med katerimi je marec najmočnejši v prodaji na domačem tržišču, 45 odstotkov, slede pa februar 28 odstotkov in v aprilu 21 odstotkov. Pokritje vseh TOZD s prodanimi količinami za domači trg in izvoz pa je od 100 — 130 odstotno. Ob tem naj navedem, da bo pri izvozu za firmo Jobis delal TIP—TOP, za Zimermana Zala in za Schulza Temenica.
Glede na modne tendence in zahteve tržišča je iz kolekcije pomlad - poletje 82 prodanih največ artiklov iz zelo lahkih tkanin, ki niso najprimernejše za obdelavo v programu VO, saj strojna oprema le-tega ni prilagojena tako lahkim materialom, prav tako likalne naprave in tehnologija sama ne. Prisotni so imeli nekaj pripomb oz. pomislekov ob tako širokem asortimanu kolekcije, kar sili k specializaciji posameznih brigad. Ker tržišče in modne usmeritve zahtevajo svoje, se moramo podrediti modnim tendencam in usmeriti vse sile za zagotovitev redne priprave in odpreme kolekcije. V ta namen
je bil dan predlog, da priprava dela, TOZD TIP-TOP in razvojna služba skupno proučijo in pripravijo možnost specializiranih brigad in da pripravijo plan in možnosti za zagotovitev potrebne opreme.
Na sestanku so prisotni sprejeli tudi program dela po TOZD in sicer je v sklopu tega sprejela TOZD Zala celoten program in še cca 2000 komadov svilenih kril iz TOZD Temenica. TOZD Temenica je prav tako sprejela celoten program, toda s pripombo, da so vsi artikli za katere je predviden okrasni šiv, prešiti z dvoiglovko širine 7 mm. V TOZD TIP-TOP je zaradi večjega asortimana lahkih tkanin izrazitejša potreba po specializaciji brigade. V mesecu marcu bi mor^a TOZD TIP-TOP predelati 7800 kompletov. Odgovorni delavci TOZD bodo skupaj s tehnologi in pripravo dela ponovno pregledali kolekcijo ter o vseh potrebah ali morebitnih spremembah obvestili razvojno službo.
Nemudoma so stekle tudi priprave za pravočasno zagotovitev ustrezne strojne opreme. Med temi je več potreb, navedemo naj le nekaj teh: potrebe po dvoigelnih strojih različnih razmakov, stroj za všiv traku, nabiranje volanov, za prišivanje paspul, potreba po likalnih mizah — parorazvodnikov in elektro-parnih likalnikov . . . Nekaj bo možnih zamenjav znotraj naše delovne organizacije, nekaj strojev lahko odkupimo od Krima iz Ljubljane, za določene stroje tečejo dogovori za posojilo z Novoteksom, za dva stroja pa je možnost nabave preko Jobisa in Ludberga, ker uvoz pač ni mogoč.
Pravočasen in resen pristop na pripravo za novo kolekcijo, ki je kreirana po zahtevah našega tržišča in o zadnjih modnih zapovedih, zahteva od vseh nas polno angažiranost, kar pa smo tudi dolžni našim kupcem.
ŠTEFAN NEMEC
VSE VEC
NEZAPOSLENIH V ZAHODNI EVROPI
Zadnje mesece se je že tako zaskrbljujoče visoka stopnja nezaposlenosti v državah evropske gospodarske skupnosti še povečala. Več kot deset odstotkov nezaposlenih imajo v Belgiji (12,8), Veliki Britaniji (11,5) in Irski (10,4), najmanj pa v Luksemburgu in Grčiji, kjer je nezaposlenega manj kot en odstotek aktivnega prebivalstva. Zaskrbljujoče je tudi to, da je med nezaposlenimi največ mladine, ki je pravkar končala šole.
Razprava v Delti o spremembah in dopolnitvah pravilnika o delovnih razmerjih in varstvu pravic delavcev TOZD ter pravilnika o izobraževanju.
aktivnost
delegatov
komunistov
Osnovna organizacija ZK v DSSS je na svoji seji temeljito analizirala delo delegatov komunistov v posameznih interesnih skupnostih. Pred volitvami za naslednje mandatno obdobje smo si zadali nalogo oceniti delo vseh delegacij in na podlagi tega pristopiti k delu v prihodnje. Delegati v posameznih SIS, ki so tudi člani Zveze komunistov, naj bi bili vodilna delovna sila v delegacijah, za katere je bilo vse premalo navdušenja. Od delegatov komunistov pričakujemo dosleden in deloven odnos ter spodbudo ostalim delegatom. Prav tako naj bi bili med delegati prav člani ZK tisti, ki bi skrbeli za reden pretok informacij med delegati in bazo, saj je prav pretok informacij ključnega pomena za delegatski sistem.
Iz analize dela delagacij je razvidno, da smo v marsikateri delegaciji pravilno kadrovali, saj so te delegacije, kljub določenim težavam vezanim na konferenco delegacij in prostorski razdrobljenosti, dobro delale. Nasprotno pa smo z napačnim kadrovanjem, ki je imelo često tudi namen le zapolniti določeno delegatsko mesto, zavrli delo posamezne delegacije. Ob misli, da naj bi delegatska mesta pokrivali delavci vseh področij, je vendarle prevladalo mnenje, da je za določeno delo potrebno veselje in posluh. To mnenje nas je vodilo tudi pri evidentiranju delegatov za drugo mandatno obdobje.
Tudi v naši analizi smo našli opombe, ki govore o preobsežnih in prezahtevnih materialih ter o ne dovolj tesni povezavi s strokovnimi službami. Ob tem lahko rečemo, da se s zani-
manjem in voljo za delo najde pot tudi skozi materiale za skupščino, prav tako pa moramo dodati, da so iskali poti do strokovnih služb tisti delegati, ki so se za delo zanimali, torej delegati tistih SIS, ki so dokaj dobro delovale.
S tem, da smo vezani v konference delegacij, je gotovo intenzivnost naših mnenj manjša, saj imamo delegati iz različnih sredin često različna mnenja oz. dajemo poudarke različnim vsebinam. Tudi sam sklic sestanka konference delegacij je v našem primeru težji. Prav zato bi morali redno in dosledno spremljati prisotnost, voditi natančne zapisnike . . . Tega pa v veliki večini ni bilo.
Prav je, da smo analizirali delo delegacij in da se bomo na odstopanjih, ki so se pokazala v prvem mandatu, učili in delo v bodoče zastavili trdneje in pravilneje.
Osnovna organizacija ZK v DSSS pa bo posvečala delu delegatov — komunistov več pozornosti, oz. spremljala njihovo delo v konferenci delegacij SIS.
POČASNEJŠA RAST
Kot kaže, smo se Slovenci odločili za upočasnitev rasti gospodarskega razvoja - vsaj tako je razbrati iz osnutka slovenske resolucije za prihodnje leto. To postane zlasti očitno, če primeijamo osnutek slovenske z osnutki resolucij ostalih republik in pokrajin. Slovenska resolucija načrtuje rast družbenega proizvoda za 0,2 odstotka, industrijske pro izvodnje 0,0, zaposlenosti 0,3, izvoza 6 in zmanjšanje naložb za 5 odstotkov. V Bosni in Hercegovini, Srbiji in na Hrvaškem načrtujejo 4-odstotno rast družbenega proizvoda, v Črni gori 3,7, v Vojvodini 3 do 3,6 in v Makedoniji 3 do 3,5-odstotno. Slovenija izrazito odstopa tudi od začrtanega petletnega plana, v katerem je bila navedena 3,5-odstotna rast družbenega proizvoda.
iz prodaje ob koncu leta
V	začetku leta smo s precej skrbi gledali na prodajo za leto naprej. Ob izteku pa lahko rečemo, da je bila tudi v tem letu prodaja pozitivna. Toda pogled v trgovine pa pove, da so letos zaloge ostale velike, kar bomo nedvomno čutili pri nadaljnji prodaji, pričakovati pa je tudi, da bo riziko bistveno večji od dogovorjenega po branžnem sporazumu.
Prav zaradi precejšnjih zalog po trgovinah je stekla v TOZD Commerce akcija za izvršitev vseh inventur v decembru, da bi od 4. do 15. januarja opravili tudi svoje delo na tržišču. Vzroke za precejšnje zaloge po trgovinah na terenu ni težko najti, saj vemo, da je kupna moč upadla, poleg tega pa tudi letošnje vreme do sedaj ni narekovalo večjih zimskih nakupov. Nekateri centri so iskali poti iz te situacije s tem, da so omogočili potrošniška posojila, sicer pa so zaloge še vedno precejšnje. Kakšna je situacija z našimi izdelki, pa bomo natančneje seznanjeni po pregledu tržišča in bomo o tem tudi poročali v našem glasilu.
V	teku pa je priprava za odpremo artiklov za prvo polovico leta 1982. Pri normalnih pogojih bi v januarju mesecu stekla odprema 180.000 komadov srajčevine in 100.000 komadov športa. Toda doslej je ostalo še nekaj nerešenih vprašanj. Med temi je v teku sprememba dela cene za promet med trgovino in proizvodnjo (zmanjševanje rabata). Še vedno je odprto vprašanje cen, saj Skupnost za cene vrača vloge za prvo polletje 1982 — torej je tudi vprašanje cen še vedno odprto. V teku pa so tudi razgovori o spremembah davkov na promet. Od teh treh navedenih odprtih vprašanj pa je odvisen tudi naš pričetek odpreme.
B. V.
kako vključujemo določila o minimalnih standardih
Na pobudo kadrovske komisije v občini Bežigrad je tudi v TOZD TIP-TOP stekla akcija za analizo in preverjanje v kolikšni meri smo v naše planske akte vključili določila Samoupravnega splošnega akta v minimalnih standardih delavcev. Ta akt je bil leta 1977 predložen, sprejet pa leta 1979; torej je za nas obvezujoč. Osnovna ugotovitev na ravni občine je, da so določila tega dokumenta premalo upoštevana v planskih aktih, natančnejši pogled v naši delovni sredini pa pove naslednje:
Ker je že z resolucijo omejeno zaposlovanje, na tem področju ni nobenega odstopanja, s tem pa se seveda tudi ne pojavljajo problemi reševanja novih stanovanjskih vprašanj.
Na področju izobraževanja je TOZD TIP—TOP razpisala tri štipendije za proizvodne poklice, dve pobudi pa sta bili tudi za izobraževanje ob delu. Splošna usmeritev daje največ poudarka izobraževanju iz dela, le-to pa v naših delovnih sredinah še ni moglo zaživeti.
Ob poglavju reševanja stanovanjskih problemov je dogovorjena stopnja za pomoč individualnim gradnjam in za nakup družbenih stanovanj. Ker je v TOZD TIP-TOP teh sredstev malo, so se doslej odločali le za individualna posojila in tako svojih stanovanj nimajo. V bodoče bo potrebno tem problemom posvetiti več pozornosti.
Pri ostalih poglavjih, ki jih v veliki meri določa tudi naša resolucija, ni odstopanj.
Na zboru delavcev TOZD TIP-TOP je bila ena pd točk dnevnega reda posvečena tudi navedenim področjem v sklopu izvajanja Samoupravnega sporazuma o minimalnih standardih.
Poštenje več velja kot sto oralov sveta.
Denar le ti imej, pa glej, da denar ne bo tebe imel.
Dovolj je bogat, kdor ni nikomur dolžan.
Kar je preveč še s kruhom ni dobro.
„Družbena pravica vzgoje in varstva ni le pravica, ki jo daje družinam in otrokom naša Ustava, pač pa tudi pomemben element, ki omogoča staršem temeljitejše posvečanje delovnim obveznostim, samoupravnim pravicam in dolžnostim, hkrati pa je vzgoja in varstvo globok interes družbene skupnosti.
Prav zato pa ni le naključje, da bo v zaostrenih pogojih gospodarjenja razpravljala konferenca SZDL Jugoslavije o družbeni skrbi za mladi rod. V pripravah je široko zastavljena vzpodbuda vsem samoupravnim skupnostim, v katerih delavci in občani uveljavljajo svoje in družbene interese glede zdravja, rasti vzgoje, izobraževanja in socialne varnosti otrok,“ je ob otvoritvi vrtca v Ločni (Novo mesto) dejala tov. Rometova, predsednica gradbenega odbora za ta vzgojno-varstveni zavod. Problem otroškega varstva in vzgoje je v naših — pretežno ženskih — kolektivih še toliko izrazitejši. Po temeljnih organizacijah združenega dela smo povprašali kako so se lotili reševanja teh vprašanj.
TOZD TEMENICA
Iz strani občine Trebnje je bilo doslej za varstvo in vzgojo predšolskih otrok premalo storjenega. Kapacitete so občutno premajhne, saj je na voljo le en vrtec ter jasli. Veliko prošenj za vključitev v vrtce in jasli ostaja nerešenih, saj so ob letošnjem šolskem letu vključili le dvajset otrok, prošenj pa je bilo okoli sto. V teku je sicer akcija za razširitev prostorskih kapacitet, ki bi omogočile rešitev varstva večjega števila predšolskih otrok. Novogradnja je nemogoča, saj Skupnost otroškega varstva nima finančnih sredstev. Nova gradnja je predvidena šele ob koncu pet-letnega obdobja. Vendar je za rešitev tega perečega problema predvidenih več variant — zadnja predvideva priredbo stare šole, ki bo izpraznjena ob polletju, vendar je za te prostore veliko zanimanja in pritiska tudi iz drugih strani. Nujno pa bi bilo vprašanju otroškega varstva posvetiti kar največ pozornosti in ta problem rešiti čim preje.
V TOZD Temenica beležijo že tri leta nazaj precejšnjo odsotnost iz dela zaradi porodniških dopustov. S tem se kopičijo tudi vprašanja varstva otrok. V štirih letih je zaradi neurejenega varstva zapustilo kolektiv Temenice kar deset (10) šivilj; zadnja v septembru letos. V TOZD Temenica so sodelovali pri sprejemanju otrok v vrtec in jasli, toda zaradi že omenjenih prostorskih težav številnih prošenj niso mogli ugodno rešiti.
Iz vrtca v Ločni
V bodoče pričakujejo v TOZD Temenica vključevanja ob razreševanju problemov otroškega varstva tudi sodelovanje kadrovsko-socialne službe. Če bi v Trebnjem pridobili nove prostore za vrtec in jasli, bi skušali v Temenici pritegniti mlade in sposobne šivilje, ki so zaradi neurejenega varstva zapustile delovno razmerje, da se vrnejo na delo. Spremljanje tega področja pa zahteva tudi v tem kolektivu vse skrbnejšo obdelavo in pripravo za leta pred nami.
TOZD DELTA
Direktorica TOZD Delta, tov. Novakova je predsednica Skupnosti otroškega varstva v občini Ptuj. Tako smo dobili kar najizčrpnejše informacije o prizadevanjih te občine pri urejanju vprašanj iz področja otroškega varstva in vzgoje. Preko občinske skupnosti otroškega varstva deluje vzgojno-varstveni zavod, v katerega je vključenih 1300 predšolskih otrok v 62 oddelkih. To predstavlja komaj 18,6 odstotkov zajetja otrok v starosti od osmih mesecev do vstopa v osnovno šolo in je v primerjavi z republiškim poprečjem, ki znaša 35 odstotkov, zelo nizko.
Največ otrok je v mestnih vrtcih, ki so v enajstih (11) krajevnih skupnostih; so pa tudi vrtci v zunanjih krajevnih skupnostih, prav iz teh pa je tudi največ delavk TOZD Delta. Stalno so prisotne potrebe po novih vrtcih, še posebno po večih kapacitetah v jaslih; hkrati pa velja ugotovitev, da so letošnje podražitve „uravnale“ te potrebe. Tako je letos uspelo ugodno rešiti vse prošnje za vrtce, nerešenih je le še nekaj jasličnih potreb.
V TOZD Delta je zaradi dvo-izmenskega dela vključevanje otrok v vrtce, ki delajo deset ur na dan, težje. Skupno je 170 predšolskih otrok naših delavk, v vzgojno-varstvene ustanove pa je vključenih le trideset otrok. Večina delavk rešuje varstvo v krogu družine in podobno, poudariti pa je treba, da gre v teh primerih predvsem za varstvo; vzgoja, socializacija otrok ipd. pa ostaja ob strani. Sicer VV zavod Ptuj organizira preko krajevnih skupnosti Cicibanovo šolo osemdeset ur letno, ki jo financira skupnos otroškega varstva in ki nudi otrokom v domačem varstvu tudi del radosti in načina vzgoje, kot sejo deležni otroci v vrtcih.
TOZD TIP -TOP in enota COMMERCE v Ljubljani
Starostna struktura delavcev v TOZD TIP-TOP je taka, da ni večjih težav in potreb glede urejanja predšolskega varstva in vzgoje. Kljub temu pa je cca 25 predšolskih otrok naših delavk. V primeru reševanja prošenj za te malčke, posreduje skupaj s krajevno skupnostjo v kateri delavka stanuje in v kateri deluje komisija za sprejem, tudi temeljna organizacija in skupno dokaj uspevamo pri reševanju prošenj. Ob zadnjem uspešnem samoprispevku smo si v Ljubljani izborili bitko za smelo zastavljeni cilj - 45 odstotkov otrok vključiti v vzgojno-varstvene ustanove. Kar se tiče naših delavk, ki se pretežno vozijo iz zunajih krajevnih skupnosti, da so često na boljšem kot starši v mestu samem, kjer je kapacitet bistveno primanjkovalo. Kot pa je že rečeno, smo si s tretjim samoprispevkom zagotovili na tem področju varnejšo prihodnost.
TOZD ZALA
V Idriji je, za razliko od drugih občin, v vrtcih dovolj prostih mest, prihodnjo pomlad pa bodo končane tudi jasli. V te bodo lahko starši vključili otroke s sedemnajstimi meseci. Slednji nov objekt gradijo v Spodnji Idriji, kjer raste veliko novo stanovanjsko naselje. V ta del Idrije se je preselilo tudi precej delavk iz TOZD Zala. S to novo pridobitvijo bo v občini Idrija v glavnem rešen problem otroškega varstva in vzgoje, hkrati pa seveda tudi to vprašanje v naši temeljni organizaciji združenega dela — Zali.
TOZD LIBNA
TOZD Libna je zakupila v krškem vrtcu devet mest, ki jih tudi koristi. Potrebe po prostih mestih v vzgojno-varstvenih ustanovah so velike, saj je problem varstva otrok v tej delovni sredini vse bolj pereč. Bili so tudi primeri, ko so delavke zapustile delovno organizacijo prav zaradi neurejenega varstva. Kljub temu, da delajo v Libni v dveh izmenah, so zahteve po večjih kapacitetah v vrtcih velike. V Krškem delujejo tudi jasli, toda nobena delavka TOZD Libna nima svojega otroka vključenega v jasli.
Ta čas tečejo tudi dogovori o razširitvi prostorov v sedanjem vrtcu in v naši temeljni organizaciji razmišljajo še o dodatnem zakupu določenega števila prostih mest. Ob nastalih velikih potrebah pri reševanju varstva predšolskih otrok, pričakujejo v bodoče tudi večje sodelovanje članov komisije za družbeni standard. Komisija, ki je sicer delavna, se bo morala v bodoče tudi neposredno vključevati v reševanje problemov varstva oz. v vključevanje otrok naših delavk v vzgojno-varstvene ustano-
ve. V prihodnjem mandatu pričakujejo v Libni tudi živahnejše delovanje oz. povezovanje med SIS otroškega varstva, komisijo za družbeni standard in socialno službo.
TOZD Ločna,
Commerce in DSSS
V novomeški občini je število zaposlenih žena v zadnjih letih močno narastlo, saj se je letos povzpelo na 11.105 ali 46,1 odstotek od vseh zaposlenih. Ob tem dejstvu je problem otroškega varstva vse bolj prisoten. Kljub izgradnji novih vrtcev, se število odklonjenih otrok bistveno ne zmanjšuje. V občini Novo mesto je od 100 zaposlenih žensk, le 16 otrok vključenih v organizirano varstvo. (Za primerjavo: v Gorici je v VZZ 47 %, v Kranju 48 %, v Kopru 56%). Kljub temu pa lahko rečemo, da so prizadevanja na tem področju v naši občini velika. Vsa pozornost mora biti v tem času posvečena vprašanju jasli oz. varstvu dojenčkov, ki postaja že kar akuten. Skupnost otroškega varstva se je obvezala, da bo nosilka izgradnje vrtca in jasli v Ločni. Prvi del načrta je realiziran (o otvoritvi vrtca smo v našem glasilu že pisali), ostajajo pa še jasli za 86 dojenčkov.
Za novomeški del Laboda lahko trdimo, da je problem vključevanja otrok naših delavk v VVZ v veliki večini rešen. V jaslih, oz. organiziranem domačem varstvu so štirje otroci, 68 otrok pa je vključenih v vrtce. Od tega so v vrtcu na Ljubljanski cesti trije otroci, v Bršljinu je sedem otrok, na Ragovski tudi sedem, na Malem slatniku so štirje otroci, v vrtcu Novoteks je eden otrok, štirje v vrtcu na Drski 1 in sedem v vrtcu na Drski 2, na Mestnih njivah je šest otrok in v novem vrtcu v Ločni kar trideset otrok naših delavk.
Pri uresničevanju celovite družbene skrbi za otroke so se tudi naše TOZD po svojih močeh vključevale v razreševanje problemov tega področja.
V	posameznih občinah in s tem tudi naših TOZD so bili storjeni veliki pozitivni premiki, drugje skušajo zamujeno nadoknaditi.
V	naših pretežno ženskih kolektivih je vprašanje varstva in vzgoje otrok še toliko izrazitejše; vzporedno s tem pa je tudi naša skrb za izenačevanje pogojev v vseh okoljih za srečno in zdravo otroštvo. Otroci so naša prihodnost. Zrastli bodo v ljudi, ki naj nadaljujejo to, kar smo ustvarili doslej. Ce jih bomo vzgojili v delovne, humane in samoupravno socialistično usmerjene ljudi, se nam ni bati za prihodnost. Prav zato nam ne sme biti žal naporov za dosego teh ciljev.
IZ ČLANKA VIDE TOMŠIČ
žensko
vprašanje
Kapitalistična razredna družba je razvila dotedanje zgodovinsko nastale oblike diskriminacije žensk kot sestavni del zasebnolastniških razmerij in eksploatacije dela do absurda v vseh pogledih, ekonomskim, političnim, družbenem in osebnem. Na trditvah, da je ženska po svoji naravi manjvredna, vnaprej določena le za materinstvo in gospodinjstvo, je kapitalistična družba gradila svojo dvojno moralo, ter norme za civilno, zakonsko, družinsko, premoženjsko, dedno in drugo pravo. Razvoj proizvodnih sil in industrijska revolucija sta množično vključila otroke, predvsem pa ženske v delo izven gospodinjstva in tako zanikala vse dotedanje „znanstvene“ resnice. Vendar pa so bile prednosti, ki jih je prinašalo vztrajanje pri tezi o ženski ,,naravni" vlogi in o ženski kot vzdrževani osebi, vse preveč donosen vir za ekstraprofit, da bi seje kapitalisti in njihovi ideologi kar prostovoljno odrekli. Se več: ponudbo ženskega dela so spretno izkoristili za znižanje njegove cene. V takšnih pogojih seje postavila pred delavsko gibanje lažna dilema:	boriti se za
vrnitev ženske in otrok domov in za večje zaslužke moških ali pa se boriti skupaj moški in ženske — zoper izkoriščanje, za nove oblike odnosov v zakonu in družini, za nove družbene odnose z novimi moralnimi vrednotami!
Analize razrednih vzrokov za diskriminacijo žensk in revščino delavskih družin ter napotilo na revolucionarno pot iz takšnega stanja — v svobodno asociacijo proizvajalcev — predstavljata epohalno delo Marxa, Engelsa, Baebela in drugih v XIX. stoletju, Lenin pa je v XX. stoletju prelil njihova spoznanja v prakso prve proletarske revolucije in države. Marksisti so ugotovili, da vzroki neenakopravnega položaja žensk ne leže v tem, da bi bili moški njihovi tlačitelji in obenem dognali, da ženske ne predstavljajo enotne strukture, temveč je njihov položaj nedeljivo povezan z obstojem razredne družbe, ki temelji na izkoriščanju človeka po človeku, na podlagi zasebnega lastništva. Pot osvoboditve žensk, pot njihove osebne, družinske in družbene emancipacije je torej lahko samo pot boja proti slehernemu izkoriščanju in zatiranju, pot revolucionarne borbe za zrušitev
razrednega družbenega sistema. Osvoboditev žensk je in bo nemogoča vse dotlej, dokler je ženska izključena izdružbe-no-proizvodnega dela;vse dotlej, dokler ne sodeluje v najširši družbeni proizvodnji pod pogojem, da jo gospodinjsko delo le še neznatno obramenjuje. Na tem marksističnem spoznanju temeljijo tudi podmene za odpravo individualne družbe kot ekonomske družbene enote s spreminjanjem zasebnega gospodinjstva v družbeno industrijo, podružbljanjem vzgojnih in izobraževalnih funkcij družine in z razvijanjem svobodnih in enakopravnih razmerij med njenimi člani. Revolucionarni boj za takšne cilje lahko vodi samo delavski razred, ki se more osvoboditi kot razred le z zrušitvijo kapitalističnega sistema, s tem pa tudi razrednega sistema nasploh.
V	neposredni revolucionarni akciji je Lenin na podlagi znanstvenega socializma posebej poudaril medsebojno odvisnost med aktivno borbo žensk v revoluciji in njenim uspehom.
Lenin je trdil: ,,Ni socialističnega gibanja brez široke udeležbe pretežnega dela delovnih žensk . . ter, da je „iz izkušenj vseh osvobodilnih gibanj razvidno, da je uspeh revolucije odvisen od tega, v kolikšni meri so bile v njej udeležene tudi ženske.”
knjižnica v delti
O tem, da deluje v TOZD Delta knjižnica, smo v našem glasilu že pisali. Tovarišica Magdičeva, ki poleg ostalih svojih del vodi tudi knjižnico, pravi, da beležijo že trideset rednih bralcev, številni pa se pridružujejo občasno. Med rednimi bralci je največje zanimanje za beletristiko, medtem ko je med priložnostnimi največ povpraševanja po strokovni in Marksistični literaturi.
V	knjižnici TOZD Delta svoj fond knjig dopolnjujejo, sodelujejo pa tudi s potujočo knjižnico iz Ptuja.
Delavke lahko obiščejo knjižnico vsak dan med malico. Tovarišica Magdičeva bralkam in bralcem svetuje in priporoča, s tem pa širi krog bralcev in ljubiteljev knjig.
Redno delo na področju knjižničarstva v TOZD Delta zasluži posebno priznanje. Slovenci veljamo za slabe bralce, zato bi morali v naših delovnih sredinah področju branja beletristike posvečati več pozornosti. Ptujski primer pa nam je ob tem lahko za zgled.
obveščanje
Stališča republiškega sveta Zveze sindikatov Slovenije o obveščanju v združenem delu in njihovo uresničevanje
Odbor za politično propagando in obveščanje pri RSZSS je ob »Stališčih" pripravil tudi njihovo razlago in napotila za uporabo v praksi, kar objavljamo v današnji številki našega glasila, ker menimo, da so tako razlaga in napotila za dograjevanje sistema obveščanja izrednega pomena.
Prizadevanja zavzetih organizatorjev obveščanja in sindikalnih delavcev za izboljšanje obveščanja v organizacijah združenega dela, ki so bila najbolj odločno izražena v Akcijskem dogovoru o obveščanju v združenem delu (III. srečanje organizatorjev obveščanja, Krško, november 1980), so dobila močno politično podporo. Republiški svet Zveze sindikatov Slovenije je 24. septembra letos obravnaval obveščanje v združenem delu in sprejel .^TALIŠČA O RAZVOJU IN DOGRAJEVANJU SISTEMA OBVEŠČANJA V ZDRUŽENEM DELU TER O VLOGI IN NALOGAH ORGANIZACIJ IN ORGANOV ZVEZE SINDIKATOV SLOVENIJE (v nadaljnjem besedilu: stališča). Stališča so torej politična podlaga in v nekaterih točkah konkretno napotilo za razvijanje celovitega sistema obveščanja v organizacijah združenega dela oziroma so konkretizacija Akcijskega dogovora iz Krškega z nalogami, ki zavezujejo organe in organizacije zveze sindikatov. Hkrati pa stališča vsebujejo tudi priporočila drugim organom in organizacijam (stališča so objavljena v Sindikalnem poročevalcu, Delavska enotnost številka 40, 8. oktober 1981). Da bi v komisijah za obveščanje pri občinskih svetih zveze sindikatov ter v organizacijah združenega dela (sindikatu, uredništvih, odborih za obveščanje) lahko kar najbolje zastavili delo na tem področju, smo v odboru za obveščanje in politično propagando pripravili nekatera pojasnila, ki naj pomagajo pri uresničevanju omenjenih stališč.
Stališča so politični dokument, ki naj usmerja dejavnost
mestu.
organizacij in organov zveze sindikatov na ključne točke sistema obveščanja v združenem delu in družbi nasploh. Zato nujno presegajo sedanjo normativno ureditev tega področja. Posebej zato, ker je zakon o javnem obveščanju (1973) zelo pomanjkljivo opredelil področje obveščanja v združenem delu. Na drugi strani pa stališča upoštevajo druga zakonska določila, posebej pa določila o obveščanju, ki jih predpisuje zakon o združenem delu.
Na področje obveščanja v združenem delu posegata dva nova zakona, in sicer: zakon o družbenem sistemu informiranja in zakon o javnem obveščanju. Zato je nujno, da se tudi organizacije in organi zveze sindikatov (in prek njih tudi orga-nizatoiji obveščanja) aktivno vključijo v javno razpravo o teh dveh zakonih. Stališča so tudi podlaga za vključevanje sindikatov v javno razpravo o tem. Torej pričakujemo, da bodo predlagane rešitve ob prizadevanjih odbora RS ZSS za obveščanje in politično propagando našle ustrezno mesto v obeh novih zakonih.
Odbor za obveščanje
Kot prednostno nalogo pri podružbljanju sistema obveščanja v organizacijah združenega dela navajamo ustanovitev o-dborov za obveščanje. Odbori za obveščanje naj bodo organ, ki bo na ravni delovne organizacije (v sozdu se lahko dogovorijo za koordinacijski odbor za obveščanje, večji dislocirani obrati in večje temeljne organizacije lahko izvolijo svoje odbo-
re, če menijo, da bo to v prid bolj učinkovitemu obveščanju) oblikoval in načrtoval politiko obveščanja in spremljal ter nadzoroval njeno izvajanje.
Odbor za obveščanje sestavljajo delegati delavcev tozdov se pravi delegati samoupravnih organov tozdov), delegati družbenopolitičnih organizacij na ravni delovne organizacije in delegati uredništva. Delegate delavcev izvolijo na predlog sindikata delavski sveti tozdov (to predlagamo kot začasno rešitev, dokler ne bo novi zakon o javnem obveščanju opredelil na čina volitve delegatov). Celoten koordinacijski in volilni postopek za člane odbora vodi in usklajuje sindikat. Odbor za obveščanje ima svojega predsednika, ki pa ne more biti odgovorni urednik glasila.
Odbori za obveščanje naj bi kot družbeni organi opravljali tudi funkcijo izdajateljskih svetov za glasila. Ob preteku mandata izdajateljskim svetom torej ne bi več volili novih, ampak bi njihovo vlogo prevzeli odbori za obveščanje.
V praksi se je pokazala težnja, da bi odbori za obveščanje postali izvršilni organi delavskega sveta delovne organizacije. Začasno, do sprejema novega zakona o javnem obveščanju, je to možno. V sindikatih pa se bomo zavzemali, da v novem zakonu o javnem obveščanju odbor za obveščanje ne bo izvršilni organ delavskega sveta, temveč bo imel podoben status kot samoupravna delavska kontrola (neposredne volitve).
Odbor za obveščanje predlaga delavskemu svetu, ki v delov-
ni organizaciji odloča o sredstvih, finančni načrt obveščanja in ga seznanja z načinom porabe sredstev, predvidenih za obveščanje. (Finančna sredstva za obveščanje delovna organizacija in tozdi namenjajo iz materialnih stroškov, razen za osebne dohodke delavcev, ki se ukvarjajo z organizacijo obveščanja).
Uredništvo
Uredništvo je izvršni oziroma izvedbeni organ za obveščanje, ki ureja sredstva obveščanja v organizaciji združenega dela (glasilo, bilten, oglasno desko, razlasno postajo). Uredništvo je pretežno strokovno sestavljeno, kar pomeni, da ga sestavljajo delavci službe za obveščanje (in samoupravljanje) in strokovni sodelavci, ki sodelujejo pri nastajanju glasila (lahko tudi stalni dopisniki, zadolženi v samoupravnih organih in družbenopolitičnih organizacijah ter strokovnih službah za sprotno posredovanje informacij). Uredništvo vodi odgovorni urednik, ki mora biti delavec službe za obveščanje (in samoupravljanje). Tudi imenovanje odgovornega urednika glasila je do sprejema novega zakona o javnem obveščanju in v skladu s sedanjim zakonom še mogoče urejati tako, da ga na predlog odbora za obveščanje imenuje delavski svet delovne organizacije.
V stališčih smo zapisali, da bo »zveza sindikatov uresničevala tudi družbeno vlogo izdajatelja glasil v organizacijah združenega dela”. Uresničevanje družbene vloge izdajatelja sredstev obveščanja v organizacijah združenega dela pomeni, da se
morajo sindikalne organizacije temeljiteje in bolj odgovorno ukvarjati z uresničevanjem temeljnih vsebinskih zasnov sredstev obveščanja (glasil). Prevzem formalnega izdajateljstva zaenkrat presega finančne, kadrovske in organizacijske možnosti sindikata).
Glasilo oziroma druga sredstva obveščanja (če ne gre za posebne, specializirane publikacije, kar mora biti določeno s pravilnikom o obveščanju) so v bistvu glasila združenih delavcev. Torej je razumljivo, da delavci sami prek svojega najvišjega samoupravnega organa — delavskega sveta še naprej zagotavljajo materialne in druge pogoje za izdajanje sredstev obveščanja.
Vse navedene novosti, ki zadevajo podružbljanje obveščanja, morajo ustrezno mesto postopoma najti v pravilnikih o obveščanju. Ni dovolj, da je obveščanje zgolj načelo opredeljeno v samoupravnih sporazumih, o združevanju in v statutih. Obveščanje je treba celovito normirati s posebnim pravilnikom. Tega naj kot samoupravni organ sprejmejo delavski sveti na predlog odbora za obveščanje.. Javno razpravo o pravilniku vodi sindikat. Pravilniki morajo zajeti način zagotavljanja javnosti dela organov in organizacij oziroma odgovornost virov informacij, pravice in obveznosti udeležencev v procesih obveščanja, opredeliti morajo vsebino in načine obveščanja (kazalce, nujne informacije in sredstva), položaj in odgovornost službe za obveščanje (in samoupravljanje) ter samoupravno organiziranost obveščanja (razmejitev pristojnosti med odbori za obveščanje, uredni-
štvo in delavskimi sveti) in način financiranja. Pravilniki o obveščanju, lahko vsebujejo tudi vsebinske zasnove posameznih sredstev obveščanja in način nagrajevanja sodelavcev — dopisnikov, lahko pa to področje normativno opredelijo drugi posebni akti.
Kot strokovno podlago za določanje vsebine informacij je republiški svet priporočil uporabo ..Temeljnih informacij za delavce”, ki jih je odbor za obveščanje in politično propagando pripravil konec leta 1979. Te , Ji ste” ni mogoče uporabljati v vsaki organizaciji enako in dobesedno. Nekatera priporočila liste bomo skup šali uveljaviti v zakonu o družbenem sistemu informiranja, zato se bomo aktivno vključili v javno razpravo. (Temeljne informacije za delavce so objavljene v reviji ..Obveščanje in odločanje” št. 1/80.)
Stališča govorijo tudi o celovitosti in enotnosti sistema obveščanja. Naj še enkrat opozorimo, da učinkovito obveščanje pa tudi gospodarska stabilizacija (pomanjkanje roto papirja tudi sodi zraven) narekujeta pogostejšo in bolj kakovostno uporabo oglasnih desk, razglasnih postaj in biltenov, kar je dolžnost službe za obveščanje (in samoupravljanje).
V večini organizacij združenega dela so službe za obveščanje in tajništva samoupravnih organov ločene organizacije (delovne) enote. Izkušnje večjih organizacij ter nedeljivost samoupravljanja in obveščanja pa govore v prid združenim službam (centrom) za obveščanje in samoupravljanja. Seveda pa v takih službah ne morejo delati predvsem administrativni delav-
ci, pač pa strokovno usposob ljeni delavci, ki poznajo mehanizme samoupravnega odločanja in obveščanja ter so sposobni pripraviti (iz zbranih podatkov in gradiv) razumljive, zanimive in popolne informacije za vse uporabnike. Taka narava dela zato zahteva čimvečjo organizacijsko samostojnost teh služb. S samoupravnimi akti je treba tudi zagotoviti, da bodo te službe odgovorne predvsem samoupravnim organom (delavskemu svetu in odboru za obveščanje).
Stališča vsebujejo še eno novost. Priporočajo namreč (tudi v duhu zakona o javnem obveščanju), da tudi vsi samoupravni organi in družbenopolitične organizacije (poslovni organi in strokovne službe to obveznost že imajo) določijo posamezni-
ke, ki bodo na vseh ravneh sprotno in takoj posredovali informacije o delu teh organov in organizacij. Razumljivo je, da mora biti sindikat kot predlagatelj sam za zgled.
Odbor za obveščanje in politično propagando pri republiškem svetu Zveze sindikatov Slovenije bo na posvetu s predsedniki komisije za obveščanje pri občinskih svetih opredelil tudi naloge komisij in občinskih svetov, ki zadevajo uresničevanje teh stališč.
kri, ki rešuje življenja
Iz realizacije devet-mesečne-ga plana krvodajalcev v dolenjski regiji posredujemo nekaj podatkov:
Plan je dosežen in presežen za 169 litrov krvi, kar so narekovale potrebe po krvi v novomeški bolnišnici. Večina delovnih organizacij se organizirano vključuje v krvodajalske akcije, so pa tudi take, ki niso organizirano pristopile h krvodajalstvu in seveda pri teh tudi realizacija njihovih planov krvodajalstva ne more biti visoka.
Po občinah je realizacija devet-mesečnega plana naslednja: Novo mesto - je zbralo 1.117,86 litrov krvi, Črnomelj 49,30 litrov, Metlika 11,50 1, Trebnje 32,00 1 ter Krško 9 litrov krvi.
Odvzemi so organizirani dvakrat tedensko v novomeški bolnišnici, bilo pa je tudi nekaj akcij izven tega centra, v kateri so med drugimi darovali kri tudi brigadirji MDA Suha krajina. Omeniti pa velja tudi 36 krvodajalcev iz MMT Maribor, ki so darovali kri ob obisku v delovni organizaciji Novoteks.
Na skupno 3940 odvzemih krvi je prvič dalo kri kar 700 krvodajalcev, po strukturi pa je največ zaposlenih — 3.748 krvodajalcev, kmetov je 19, gospodinj je 57, dijakov 110 in 6 upokojencev.
V letošnjem letu je bilo ob Dnevu krvodajalcev 761 odlikovancev.
KAM Z ODPADKI
V Sloveniji proizvedemo letno 15 do 20 tisoč posebnih odpadkov. Tako imenujemo odpadne snovi kot so razna odpadna olja, usedline barv, lakov, razredčila, fenoli, uporabljena čistila in topila, kisline, kislinski katran in podobno. Takih odpadkov je štirinajst vrst. Zakon pravi, da morajo odpadke, ki so nevarni za okolje, nevtralizirati in uničiti proizvajalci sami. To je spričo vse večjih količin in nevarnosti za okolje postalo že skoraj nemogoče, zato so v organizaciji Komisije za varstvo okolja pri GZ Slovenije in ob sodelovanju z Zavodom za tehnično izobraževanje Ljubljana proizvajalci odpadkov dogovarjajo, da bi ustanovili podjetje, ki bi za vso Slovenijo reševalo ta problem. Nova delovna organizacija naj bi pričela z delom najkasneje do konca leta 1986.
V skladišlu TOZD Delta
po poteh avnoja
Mrzel veter in močan naliv sta nas presenetila v petek, 6. novembra letos, ko smo se odpravili na obisk zgodovinskih mest v Bosni in Hercegovini.
Na avtobusni postaji nas je že čakal kombi, ki smo ga okrasili s parolami in zastavami. Ko je Tone (predsednik OK SZMS — Novo mesto) prinesel še venec, je bila ura že šest, torej skrajni čas, da se odpravimo na pot, če hočemo biti ob deveti uri že v Bihaču.
Na tradicionalnem pohodu „Spoznajmo Kozarsko epopejo in pot delegatov AVNOJ-a“ smo Zdenka, Ivan in jaz zastopali OK ZSMS Novo mesto, Staša - Trebnje, Zdenka Metliko ter Hinka in Tina Črnomelj, vsi skupaj pa smo bili delegacija zletnega območja Novo mesto. Pot do Bihača, kjer je bilo zborno mesto vseh delegacij, je hitro minila predvsem po zaslugi Hinke, Tine in Staše, ki so nas s svojimi pripovedmi prijetno zabavale.
V	Bihaču so nas pričakale delegacije ostalih območij — Siska, Prijedora, Karlovca, Banja - Luke, Gospiča in Bihača. Po okrepčilu smo si ogledali dvorano, v kateri seje leta 1942 odvijalo prvo zasedanje AVNOJ-a. O samem zasedanji nam je pripovedoval kustos muzeja, pozdravil pa nas je tudi predstavnik Skupščine občine Bihač, ki nam je zaželel srečno pot in s tem naš pohod tudi uradno odprl.
Po sestanku štaba karavane smo se napotili proti Titovem Drvarju, Ob pripovedovanju tovariša, ki nam je približal dogodke iz 25. maja 1944, smo si ogledali Drvar z okolico ter prav posebno Titovo pečino. Po kosilu smo se odpeljali v Bosanski Petrovac in nato v Jajce, kjer smo tudi prenočili. Seveda pa smo se šele tu med seboj spoznavali. Naša dekleta so neumorno pela in okoli njih so se začeli zbirati tudi ostali udeleženci pohoda. Toda zgodaj zjutraj smo morali vstati, saj je bilo še toliko za videti, zato nas tudi pesem ni mogla premotiti.
V	mestu Jajce smo si ogledali muzej, v katerem je potekalo 29. novembra 1943 zgodovinsko drugo zasedanje AVNOJ-a, k spomeniku pa smo položili venec. Istega dne smo si ogledali še Mrkonjič — Grad, mesto prvega zasedanja ZAVNO BiH in se ob spomeniku Šetihlucima poklonili spominu padlim.
Delavke TOZD Zala po končanem delu pred poslopjem TOZD, ko čakajo na prevoze domov.
Banja Luka nas je sprejela v dežju, naslednjega jutra pa nas je presenetil že sneg. Po zajtrku smo odšli na legendarno Koza-ro. Kljub snegu in buiji, ki je neusmiljeno žvižgala okoli nas, smo se pri veličastnem spomeniku na Mrakovici s hvaležnostjo in spoštovanjem v srcu spomnili padlih Kozarčanov in vseh žrtev druge svetovne vojne. Po uri zgodovine v muzeju Mrakovici, v kateri nam je predstavnik muzeja skušal opisati trpljenje teh hrabrih ljudi v času naše borbe za svobodo, smo si ogledali še film.
V hotelu Kozara je bil zaključek akcije ..Spoznajmo kozarsko epopejo in pot delegatov drugega zasedanja AVNO-J-a“. Ob akciji je bil izdan tudi bilten, v katerem svoja doživetja s pohoda podajajo mladi iz vseh zletnih področij.
Takšna akcija spoznavanja zgodovinskih krajev iz NOB je nujno potrebna, toda zaradi strnjenega programa je bilo premalo časa, da bi se med seboj bolje spoznali in izmenjali mnenja. Pokazalo pa se je tudi, da je bilo med pohodom samim preveč zastojev, oz.akcija časovno ni bila izpeljana po programu. Zato smo vse preveč sedeli v avtobusih in kombijih, ker nismo imeli razporeda, namesto, da bi čas izkoristili za oglede krajev. Po treh napornih, toda zanimivih dneh potovanja, smo se razšli. Bogatejši smo bili za marsikatero novo spoznanje o hrabrosti in trpljenju naših ljudi med NOB. Ob koncu pa naj dodam še pojasnilo: v sestavku večkrat omenjam, da smo polagali vence k spomenikom. Vsaka delegacija je imela že v naprej določen kraj oz. spomenik, kjer bo položila venec — novomeška delegacija gaje položila na Kozari.
Tončka Kralj
ogled tovarne »pik «
Dne 14. novembra 1981 smo v TOZD „LIBNA“ organizirali strokovni ogled tovarne konfekcije in perila „PIK“ Maribor. Ogled je bil namenjen brigadirjem, pomočnikom, tehničnemu vodstvu in vodjem služb. Kljub majhnemu odzivu štirinajst udeležencev, smo krenili na pot proti Mariboru.
Kmalu smo se pripeljali pred tovarno „PIK“, kjer nas je tovariško sprejela tovarišica — vodja proizvodnje, ki nas je popeljala v predilnico, kjer nam je predstavila tovarno.
Tovarno sestavljajo: TOZD perilo-šport, Vezenine in Adi-das s cca 1800 zaposlenimi. Proizvajajo 50 odstotkov izdelkov za domači trg in 50 odstotkov za izvoz. Imajo tudi lastnega zdravnika, zobozdravnika v povezavi z drugo tovarno.
Proizvodnja je precej razdrobljena: majhni nalogi in veliko število desenov. Vendar je glavni poudarek na kvaliteti izdelkov in ostri kontroli, kar se odraža tudi v izdelkih, ki so nam bili dani na vpogled.
Tudi za rekreacijo je preskrbljeno in sicer, imajo počitniški dom na Malem Lošinju in dom v Zadru, ki je v adaptaciji.
Po krajšem razgovoru smo si ogledali proizvodne prostore. Še posebno je bilo zanimivo v obratu, kjer izdelujejo nogavice za izvoz (dnevno gre na milijo-
ne izdelkov). Norma — 900 komadov. Kljub temu, da so prostori majhni, delo nemoteno in organizirano poteka.
Ko smo zapustili tovarno smo izoblikovali predlog, da bi tak ogled organizirali tudi za delavce iz neposredne proizvodnje, saj bodo le tako znali ceniti svoje delo in ga primerjati z drugim. Delavci na posameznih operacijah imajo ponekod še višje norme kot v naši TOZD. Tudi osebni dohodek je nekje enak našemu delavcu v neposredni proizvodnji, le pri režijskih delavcih je nekoliko višji.
Prijateljsko smo se razšli, delavce tovarne „PIK“ pa povabili, da nas kmalu obiščejo. Po vrnitvi iz Maribora smo prijateljske in tudi poslovne razgovore zaključili v RC Sromlje, kjer nas je obiskal tudi generalni direktor tov. Zdravko Petan. Med drugim je poudaril, da bomo dobro in kvalitetno delali le, če se bomo razumeli. Medsebojni dobri proizvodni odnosi bodo naredili naše izdelke še kvalitetnejše ter pripomogli k našemu boljšemu jutri. Poostriti moramo kvaliteto, red in disciplino in če ne bo šlo drugače, izločiti tiste, ki nam to kvarijo in ogrožajo, najboljšim pa zagotoviti stimulans pri svojem delu, ki si ga tudi opravičeno zaslužijo. Naj na koncu poudarim, da to ni bil izlet ali pohajkovanje, kot si ga lahko kdo tolmači le ta ne sodi v našo sredino. S tem ogledom smo si nabrali le novih izkušenj, skratka več znanja, ki ga bomo skušali posredovati svoji delovni sredini. Zatorej mislim, da bo udeležba v bodoče večja, saj je zato odgovoren vsak posameznik, v svojem interesu in v interesu TOZD LIBNA.
MARIJA ŠTAMPFEU