(Priloga „Soči“)-
Glasilo c. kr. kmetjiskega društva v Gorici.
Ureduje: Ernest Klavžar.
„ Gospodarski List “ izhaja vsaki mesec enkrat na celi poli; udje c. kr. kmetijskega društva ga dobivajo brezplačno ; za vse druge pa stanc na leto 1 gld. 20 kr. — Naročnina naj se pošilja c. kr. kmetijskemu društvu, dopisi pa odgovornemu uredniku. Rokopisi se ne vračajo.
Št. 6.	Y Gorici 28. junija 1895.	Leto XIY.
Društvene zadeve.
Iz seje glavnega odbora dne 13. maja 1895.
Navzoč ii i : Predsednik nj. e. grof Franc Coronini Cronberg; vladni zastopnik g. c. kr. dvorni svčtnik vitez Alojzij Bosizio-Jungenegg; zastopnik dež. odbora dr. France Vereegnassi in 13 odbornikov.
Prvi predmet dnevnega reda so bili predlogi zastran državnih podpor za leto 1896. Odbor jo sklenil priporočiti naslednje podpore:
1.	Za izdavanje društvenih	glasil.....................gl.
2.	Za pospeševanje sviloreje............................„
Iz to vsote bi se podelili štipendiji obiskovalcem
svilorojskih tečajev, nagradili bi so voditelji svilorejskih postaj, in širilo bi se razkuževanje proti apneni bolezni.
3.	Za. potovalnega mlekarskega veščaka, kateri obi-
skuje mlekaruice in podučuje ter razkazuje, kako pravilno izdolavati maslo in sir........................................„
4.	Za pospeševanje naprave uzoruih kmetijskih posestev v deželi................................................„
5.	Za nabiranje in sestavo statistike o pridelkih .	„
6.	Za zboljšanje govede.................................„
1000
800
200
2000
250
5000
7.	Za podporo mlekarskim in si Tarski m društvom . g).
8.	Za zboljšanje travnikov...........................„
9.	Podpore vinarskim društvom........................„
10.	Podpore sadjarskim društVom.......................„
11.	Za povzdigo sadjereje s tem, da so razdold dobra
sadna drevesca med kmetovalce in male posestnike .	.	„
12.	Za zboljšanjo inurboreje s tem, da so brezplačno razdold drevesca ter dovold nagrade za murbine drevesnico „
13.	Za napravo amerikanskih trtnic in za razdelitev
takih podlag cepljenih z domačimi trtami, da se naši vinogradniki prepričajo, kako uspešno si s tem lahko pomagajo za slučaj, ako bi se imela trtna uš zanesti v njih vinograde.............................................•„
14.	Za poskušajo z umetnimi gnojili-..................„
15.	Za podelitev malih podpor tistim nepremožniui
kmetovalcem, kateri bi se hoteli deležiti poučnih tečajev o cepljenji amerikanskih trt, kakoršni so prirejajo na obeli oddelkih dež. kmet.	šole......................................„
16.	Za najemščino skladišča, v katerem se hrani
skupno naročeno	kmetijsko blago.............................„
17.	Za upravne stroške, ki jih prizadeva poraba
državnih podpor.............................................„
2000
100
500
GOO
600
600
4000
300
200
200
200.
Po predlogu d.ra Verzegnassi-ja je sklenil odbor, da se imajo potom skupno naročbe preskrbljevati tudi dobro vrsto krinskih semen, posebno deteljo. Toda pristnost naročenih semen bi morala biti zagotovljena po preiskavi c. kr. kem. kmet. poskušališča. Predsednik jo naznanil, da jo vis. ministerstvo na razpolaga dalo 400 gld. podpore za potovalni poduk o pridelovanju hmelja in o sadjoreji in pa 300 gld. za poskušnje z umetnimi gnojili. O tem naj bi se podali konkretni predlogi.
Odbor je sklenil, naj se predlaga ministerstvu, da se od prve vsoto porabi 100 gld. za poskušnje z nasajenjom hmelja, 300 gld. pa za nakup dobrih sadnih drevesc, ki se ra z d el e med manj premožne, marljive posestnike v deželi.
Zaradi 300 gld. odinenjenih za poskušnje z umetnimi gnojili se ni razpravljalo, ker ni bilo poročevalca gosp. T. Frflhaufa pri seji.
Med voditelje svilorejskih postaj in pooblaščeno učence lune-
tijskega poskušališča, kateri so lotos nepremožnira kmetovalcem brezplačno preiskovali svilodno seme, razdelil je odbor po predlogu g. ravnatelja I. Bollc-ta 200 gld nagrade.
Predsednik je čital poročilo odsotnega odbornika d.ra Marani-ja o sklepih V. kmetijskega kongresa na Dunaji in stavil predlog, naj naše društvo pristopi tistim prošnjam, katere zanimajo posebno našo deželo ; te prošnje zadevajo
1.	prenaredbo domovinskega zakona;
2.	sredstva za zboljšanje živinoreje, zlasti govedo in
3.	dobivanje živinske soli in Kainita.
Predsedništvu se je naročilo, naj v zmislu duašnjih sklepov poda deželnemu odboru menenje o vlogi V. kmetijskega kongresa.
Namestuištvo je prašalo, naj kmetijsko društvo izrazi svoje misli o prošnji tukajšnjega lovskega društva zastran varstvene dobe za fazane. Društvo je o tem zaslišalo menenje načelnika komunskega kmetijskega oddelka, kateri priporoča, da se podaljša varstvoma doba za samice tega tičjega plemena v namen, da se ta letavina ohrani v naši deželi. Glavni odbor je sklenil v tem zmislu podpirati prošnjo lovskega društva, ob enem pa naprositi namestništvo, naj si prizadeva doseči, da tudi v sosednjem kraljestvu podaljšajo varstveno dobo za fazane. Dalje se je naložilo predsedništvu, naj poda namestništvu pritožbo zaradi nekaterih nepriličnosti, ki se glede lova gode v kormiuskem okraju in naj izprosi skrbnišo pažnjo od strani c. kr. orožuištva in strože postopanje od strani c. kr. polit, oblastva, da se zatre nokatere lovske zlorabo.
Slednjič se je na vprašanje namestništva, ali ne bi kazalo spremeniti varstveno dobo za divje race, sklenilo, da naj ostane varstvena doba za vsa račja plemena, kakor jo določujo zakon.
Odbornik grof Rudolf Race jo obširno poročal o prošnji deželnega odbora silezijskega v zadevi revizije zemljiščuega katastra in je predlagal, naj se priporoči našemu deželnemu odboru, da soglasno s to prošnjo zagovarja olajšanje zemljiškega davka.
Po predlogu poročevalca, g. Nigris-a, je glavni odbor na do-tično vprašanje vis. kmet. ministerstva izrazil menenje, naj bi se zabrauila kupčija z inozemskim žitom, katero prihaja za mleuje čez mejo s pridržkom colnega povračila, kakoršua kupčija je vrejena po minist. ukazu z dne 29. maja 1882 štv. 50 drž. zak , — pa je domačemu kmetijstvu škodljiva.
Po predlogu odbornika Cristofoldti-ja je sklenil odbor, naj se prcdsedništvo poteza za to, da se bo tudi v Gorici pri glavni tabačni zalogi prodajal tabačni izvleček za kmetijske potrebe.
Sprejeli so se naslednji novi udje : gg. Mih. Cernutti iz Cer-vinjana, Tristan Collavini iz Joaniza, inženjer Julij Drcossi iz Červinjana, nj e. France baron Kuhn pl. Khunenfeld c. in kr. topničarski general v Strasoldu, Ahil Ves zemljemerec v Propetto in Josip Pavlica professor bogoslovja v Gorici.
Sadjarsko in vinarsko društvo za kanalski okraj.
S Kanalskega 15. junija (I/.v. dop.)
Naše društvo je letos začelo delovati. Sklonilo je, — če mu c. kr. kmetijsko društvo izprosi izdatno državno podporo, — da si omisli v Kanalu sposobno zemljišče za sadno semenišče in drevesnico, in za zdaj v zapkup vzame primerni zemljišči v kalski in v ajbski županiji, da se napravite posebni drevesnici za potrebe obestranskih gorskih občin in potem še kako zemljišče v ugodni legi nad Ročinjem za trtnico, da bo možno oskrbeti take nasade, kakoršui se najbolje prilegajo zemljiščuim in podnebnim razmeram dotičnih pokrajin. Kdor sodi po množini nasajenih sadnih dreves, vtogne sicer reči, da je Kanalsko uže bogato oskrbljeno sd sadnim drevjem, in kdor je videl na deželni razstavi 1. 1891. v Gorici razstavljeno kanalsko sadje, zlasti jabolka in hruške, je moral tudi priznati, da imajo Kanalci prav mnogo vrst krasnega, izbornega sadja. A ravno v tem, da imajo prav mnogo vrst, tiči morda največja napaka; kajti razumen sadjar sadi sicer mnogo dreves, a malo sadnih vrst; on zbira namreč samo take vrste, katere najbolje vspovajo na njegovih z e m 1 j i š či h, r o d d rade in bogato, so v kupčiji priljubljene in pred vsem sposobno za eks-port, za veliko kupčijo. Dosedanja kanalska sadjereja pa se ne ravna v tem oziru po prav nobenem pravilu. Tu je vse polno plemen in skoro vsacega plemena vse polno vrst sadja, a skoro nijeduo dobre kupčijske vrste ni v toliki množini, da bi posestnik, ali da bi tudi več njih skupaj lahko na debelo trgovalo sd svojim
G 9
sadjem. Nekaterih vrst jabolk kakor dunajk, pogačic in kake vrste hrušk je več od drugih, — sicer pa je vso mešano.
Edina kupčija s češpljami je v dobrih letinah kolikor toliko pomenljiva in izdatna.
Druzega sadja je mnogo, a skupi so za nje veliko manj, kakor hi se lahko skupilo, ako hi hi to sadjarstvo vrojeno na zdravi, dobro premišljeni podlagi. In tu ima sadjarsko društvo lopo, obširno polje, da pokaže, ali prav razume svojo nalogo in ali jej jo kos. V prvi vrsti naj skrbi za to, da bodo kmetovalci tako delali, kakor smo zgorej povedali, da delajo drugod razumni sadjarji, to je, da bodo marljivo sadili samo izbrane, zemljiščnim in podnebnim razmeram prilegajoče se sadne vrste, ki so priljubljeno na sadnih trgih in sposobne za ekspertno kupčijo.
Predaleč bi zagazili, ako bi hoteli govoriti še o vseh drugih nalogah, ki čakajo mlado društvo in so označene v njegovih pravilih ; omeniti hočemo samo še edno : Kmetovalci na Kanalskem, zlasti v občinah kraj Sočnih bregov marljivo sadč sadna drevesa in jih cepijo, potem pa jih navadno pripuščajo Božjej previdnosti. O pravilnem obrezovanji je malo videti, o gnojit vi, če ni drevo tako srečno, da raste v polji, še manj. še redkeje je videti, da bi kdo čistil svoje drevesne nasade, zatiral goseničue zalege na njih ali se lotil celo kacega nasvetovanega sredstva zoper razno drevesne bolezni. Te skrbi v obče ne poznajo naši kmetovalci ne samo na Kanalskem, ampak tudi v drugih sadorodnih pokrajinah naše dežele ne. Govorimo v obče; navčdli bi lahko tudi kako častno izjemo; a žal, da so take izjeme redke kakor bole muhe.
Da se to obrne na boljo, treba pouka, temeljitega, prepričevalnega, torej praktičnega pouka, in ta spada tudi med najvažniše nalogo sadjarskega društva. Na odboru je, da jo izpolni in na sad-jerojcih, da sprejmejo pouk in so ravnajo po njem.
Žal, da smo toliko let zaostali za drugimi sadorodnimi pokrajinami, kjer so napredno sadjarstvo veselo razvija v blagor do-tičnim kmetovalcem ! Našo pokrajine odlikujoče se po podnebnih in zemljiščnih prednostih bi lahko bile na veliko višji stopinji, nogo je n. pr. Štajersko. Oesko i. dr. — pa so gledč sadjereje, kakor sploh v vseh kmetijskih rečeh ostale daleč za njimi. Ko drugod napredujejo in tudi uže uživajo sad naprednega kmetovanja in obrto-vanja, se pri nas še le zavedamo silne potrebe napredka, se pro-
TO
bujamo in z dremcem na očeh pripravljamo na delo. In tern težav-niše se ga lotimo, ker smo v dolgoletni nevednosti in nemarnosti nekako odreveneli in zraven tega tepeni po rastlinskih boleznih in pogostih elementarnih nezgodah ekonomično tako opešali, da si brez izdatne podpore sami skoro ne moremo več pomagati na noge. Naše posestvo, našo velike in male kmetije hirajo, ker so malo da ne vse obložene z dolgovi. Davkarija in sodnija bi lahko podale o tem žalostno statistiko.
Zato pa je skrajni čas, da se predramimo in da pogumno stopimo na pot kmetijskega napredka. Na Štajerskem je sadjarsko društvo v preteklem dvajsetletji z razumnim, za stvar vnetim svojim delovanjem doseglo velikansk uspeh na sadjarskem polji. Povsod, koder hodiš po deželi, vidiš ob cestah, po travnikih in bregovih krasne drovoredo izbranih sadnih vrst, vso pravilno vzgojeno in oskrbovano, da je veselje gledati. Še večje veselje pa uživa kmetovalec, kadar po končani trgatvi šteje lepe denarce, ki jih je skupil za obilni pridelek. In kakor na Štajerskem, tako delajo in se veselč uspeha tudi drugod. — Pri nas pa, kjer bi moralo biti sadjarstvo glavni vir blagostanja — začenjamo. Začnimo vsaj resno, bodimo vstrajni in hitimo, da čim brže popravimo, kar smo zamudili ! Ta poziv velja mlademu društvu.
Sredstva zoper kriptogamo ali trtno bolezen
„OTdium“.
Spisal I. BOLLE.
Ker je letos pogostoma deževno vreme m so v vlažnosti posebno rada prikazuje in razvija trtna bolezen, zdi se nam primerno, da razložimo trtorejcem še enkrat, kar smo jim povedali uže leta 1885 v „Gospodarskom listu11 o tej bolezni in o sredstvih, katerih se nam je posluževati, če jo hočemo zatreti.
„Oi'dium“ znun pod imenom „Kriptogama“ ali navadno trtne bolezni, je mikroskopična glivica, rastoča kot zajedalka na trti ; ona se širi po perji, mladikah (glavah) cvetji in grozdji in pokon-čuje ne samo pridelek, ampak ugonablja tudi trto.
Pred leti je prizadevala ta bolezen v nekaterih krajih veliko škode; a tega niso bila toliko kriva nevgodna vremena, kolikor je pripisovati krivdo nebrižnosti trtorejcev.
Da se naši trtorojci za naprej, kolikor možno, obranijo tega zlit, priporočamo jim prav toplo, naj se ravnajo po naslednjih zapovedih ; saj gre za to, da se nam ne okrati eden izmed glavnih pridelkov naših zemljišč:
1.	Edini pripomoček zoper trtno bolezen je žveplo, prav in o pravem času rabljeno, kakor jo tu zdolej popisano. Nikar se ne ozirati po drugih pripomočkih, ki jih ta ali oni priporoča in prodaja kot svojo znajdbo, samo da si z denarom neprevidnega trto-rojca polni svoj žep.
2.	Izdatno zdravi samo čisto žveplo, to je tako, katero popolnoma zgori, da ne pušča nobenih zemljenih ali popolnih ostankov. Žveplo mora biti še le v zadnjem času zmleto in v najfineji prah spremenjeno, da ne čutimo nobenega koščeka ali zrnca če je minemo med prsti *).
Čem drobneje jo žveplo zmleto, tem izdatniše je in tem manj ga porabimo. Debelo zmletega žvepla pade mnogo na tla, preden pride do trte ; kar ga pa dospč na trto, se je ne prime, ker je raznese vsak vetrič.
3.	Žveplajmo samo, kadar je jasno nebo in mirno vreme, kadar se je posušila rosa in čez dan v najtoplojih urah. Nikar ne žveplati v vetrovnem vremenu. Kadar veje sapa od morja, delajmo predpoldne.
4.	Žveplajmo s čopičem (pinelom) prvič, kakor hitro so se iz mladega popja razvili 3 do 4 listi, to je, kadar so poganjki okoli 10 centimetrov dolgi. Oe zanemarimo to prvo žveplanjo, izdajo le malo naslednja in potem nam bo veliko teže pregnati bolezen,
5.	Drugič moramo požveplati celo,trto s pihalnikom**), kakor hitro jo ocvelo grozdje, to je, kadar odpada cvetje.
*) Kdor hoče gotov biti, da jo žvoplo zaros čisto in prav lino zmleto, temu svetujemo, naj <l.*i uzoroc dotičnoga blaga komično preiskati ali analizovati. Kadar bo dognano, da je čisto in fino, naj zahteva poroštvo za to, da je blago, katero namerava kupiti, enako uzoreu. Preiskavo izvršuje c. kr. kem. kmet. poskušališče v Gorici; za vsako preiskavo je plačati 50 kr.
**) fiopki in pihalniki so dobivajo pri kleparjih : Josip Pilotti „Riva della Sa-nitiiu v Trstu, A. Fomasarig v Uomansu, in še drugi izdelujejo prav pripravne in po zmerni ceni.
6.	Trotjič požveplajmo samo grozijo, kadar postanejo jagode tako debele kakor grah ; požveplajmo tndi liste, če vidimo, da jih je napila bolezen.
7.	Opazujmo skrbno trto od konca junija do konca julija, to je v dobi, ko je trtna bolezen najhuja, in žveplajmo s pihalnikom nemudoma in prav skrbno, kadar koli vidimo, da se je prikazala bolezen. Enako nam je ravnati tudi avgusta in septembra meseca.
8 Kadar trebimo ali inandamo trte, moramo skrbno odstranjevati tisto liste, kateri zakrivajo grozde, da so bolj na prostem in jih torej lažej žveplamo.
9.	Žveplanje moramo vsakrat brez odlašanja ponavljali, kadar je dež spral, ali veter raznesel žveplo hmalu po tem, ali še istega dne, kos mo jo natrosili.
10.	Posebno skrb moramo imeti za tiste vrsto delikatnih trt, katerih se najraje loti bolezen ; te moramo tolikrat žveplati, dokler ne zgine zid. Kadar vidimo, da je katera trta zel6 bolna, žveplajmo jo, tudi če ima malo, ali če nima nič grozdja. Oe ozdravimo rastlino, začela bo čvrsto rasti in tako si zagotovimo pridelek za naslednje leto.
Ivriptogama ali „Oidium“ je bolezen, katera se prikazuje zdaj tu, zdaj tam vsako leto in katero preženemo, če ravnamo tako, kakor smo zgorej razložili. Kdor bo tako delal, se gotovo ne bo kesal ; kdor bo pa zanemarjal bolezen, zgubi ne samo pridelek, ampak poginejo mu s časom tudi trte.
12 zapovcdij za dobro napravo surovega masla.
Iz predavanja dr. Willielraa v zboru podružnice v Aussee-u.
1.	Prvi pogoj za napravo dobrega in okusnega surovega masla (pntra) in da se maslo dolgo dobro obdrži, jo snažnost. Zato mora biti vse, kar pride z mlekom v dotiko, popolnoma snažno in čedno. Čedno mora biti kravje vime, čedna mora biti roka dekle, klora kravo molze, čeden mora biti hram (mlečnica), kjer se mleko spravlja, čedna posoda, v ktero se spravlja smetana, čedna mora biti pinja in snažno vse, s čemer se surovo maslo gnete in kjer se hranjuje, dokler se ne prodi.
2.	Predno se torej krava molze, se ji mora vime dobro omiti in posušiti ; isto tako si tudi dekla mora skrbno roke omiti, predno začne molzli.
3.	Namolzeno mleko naj se brž ko mogoče izpravi iz hleva, da se ne navzame hlevskega duha. V m ločnici se mora pa brž dvakrat skozi tanko sitce precediti, da kaka dlaka ali kaj drugega takega ne ostane v mleku.
4.	Mlečnica (mlečni hram) se ne sme za nič drugega rabiti in nobena druga reč ne smo v nji biti, kakor samo mleko. Zrak v mlečuici mora biti čist, torej mlečnica taka, da se lahko prež rači, pa tudi potrebna toplina v njej obdrži; zato je treba, da ima v zimskem času peč.
5.	Pa se smetana nareja na mleku, se navadno vlije v latvice: latvico pa morajo biti plitve, k večjemu kake 3 palce (7 do 8 centimetrov) globoke. Latvice se v mlečnici postavijo druga zraven druge na čedna pa suha tla ali pa na lese, ki so lo malo višje nego tla. Zelo napačno jo, če latvico stojijo druga vrh druge.
Latvice so lesene, lončene, steklene, iz emajliranega litega železa ali pa dobro pociujenega železnega pleha. Plehaste, dobro pocinjene, so med vsemi najboljše zato, ker so trpežne, so lahko čedijo, pa so tudi dober kup.
Mlečnica ne smo biti toplejša nego, k večjemu 15° C., mrzlejša pa tudi ne nego 12 stopinj; zato je treba po leti pridno zračiti jo in po dnevu ob hudi vročini okna zapirati, po zimi pa kuriti.
Posnema se smetana čez 3G do 48 ur, dokler jo mleko sladko. Posebno po leti jo treba paziti na to, da se mleko posname, predno se začne kisati, a vender ne prenaglo.
<!. Posnema so pa smetana tako, da se posname sama vsa, in se nič mleka zraven ne vzame. Najbolje se to opravi s ploščnato plehasto žlico, v kteri so majhne luknjice, skozi ktere mleko lahko odteče.
7.	Kdor hoče posebno lino surovo maslo napraviti, mora mesti sladko smetano.
8.	Da so smetana srečno umete, jo največ odvisno od tega, koliko toplino ima smetana Sladka smetana se najbolje umete, če ima 11° C. topline, kadar so v pilijo vlije. Če je torej smetana toplejša, se mora pinja v mrzlo vodo postaviti, da se shladi na 11 stopinj; če pa jo mrzlejša, se mora pinja postaviti v vročo vodo, smetana v pinji pa mešati tako dolgo, da dobi gori povedano to-
plino. Prilivati gorke ali mrzle vode se smetani nikoli ne sme, sicer se maslo teže omete in mu je škodljivo. Po zimi se mora pinja poprej s toplo vodo omiti, da se smetana v njej preveč no shladi.
9.	Lesene pinje so boljše od plehastih.
10.	Pinja naj se le na pol napolni s smetano. Mesti se ne sme prehitro.
11.	Gnesti se no sme z roko, ampak z lesenimi lopatami.
12.	(le se dela surovo maslo iz kiselkaste smetane, se ga več dobi, ali no drži se dolgo, če ni osoljeno. Tudi mora kiselkasta smetana malo toplejša biti (12 do 15° C.), kadar so vlije v pinjo.
„ K meto valeč “.
RAZOLA S
o delitvi državnih daril za konjerejo, to je, za kobile in žrebiee v grofiji Goriški in Gradiški in mejni grofiji Istri.
V grofiji Gorici in Gradiški in v mejnej grofiji Istri delila so bodo državna darila za leto 1895 v srebrnih goldinarjih in srebrnih medaljah, kakor tudi v priznalnih diplomah : a) za kobile-matere sč sesajočimi ali odstavljenimi žrebeti, h) za mlado t. j. dve — do petletno kobile, in c) ze jedno — in dvoletne žrebiee v treh nastopnih postajah, in sicer :
dne 20. septembra 1895 ob 10. uri dopolnde v Gradiški „	21.	„	„	„	10.	„	„	v Tolminu
„	23.	„	„	,,	10,	„	„	v Pazinu.
Za delitev daril veljajo sledeča določila, katera je ukrenilo po razmerah te dežele, in po navodilih gledč tega obstoječih visoko c. kr. ministerstvo za poljedelstvo.
I. Splošna določila,
1.	Darila deli v vsakej konkurznej postaji posebna komisija obstoječa iz zastopnika c. kr. državne žrebčarne, potem iz dotičnili pooblaščencev, določenih po visokem c. kr. ministerstvu za sodelo-
*
vanje v zadevah deželne konjereje, slednjič iz c. kr. deželnega živi nozd ravnika.
2.	Kot darila so bodo delili srebrni goldinarji in srebrne medalje.
V slučaju, da se kdo darilu odreče, se podeli dotičneinn mesto darila, priznalna diploma z imenom lastnika, kratkim opisom obdarovanega konja in z opazko, da so je dotično darilo odreklo.
3.	Darila izplača lastniku obdarovane živali t.okoj darovalna komisija proti pobotnici.
4.	Konj, ki je bil obdarovan z državnim darilom v jedili konkurenčni postaji, nima pravice dobiti v tistem letu državno darilo v kaki drugi konkurenčni postaji.
II. Posebna določila.
A. za kobile-matere, B. za mlade kobile in C. za žrebice.
h. A.
1.	Sposobne za tekmovanje so kobile-matero kobilarnih plemen samo od petega, kobile-matero noriškega (Pinzganškega) plemena pa žo od črtrtega leta naprej brez omejitve starosti, in sicer dokler so zdrave, dobro rojene in sposobno za pleme, tor imajo zdrava sesajoča ali odstavljena žrebota.
2.	Darila se smejo kobilam-materarn pripoznati samo tedaj, ako izhaja žrebe od državnega ali liconcovanoga privatnega žrebca, in je to dokazano s zakonitim spričevalom o oplemenjenju.
3.	Okolnost, da je bila kaka kobila-mati v prejšnjih letih uže enkrat ali večkrat obdarovana, je ne izključuje iz nadaljnega tekmovanja.
h. B.
4.	Sposobne tekmovati so mlado t. j. triletno še neoplemenene žrebice in štiriletne oplemcnene ali še neoplemenene kobile kobilarnih plemen, kakor triletne opleinenene ali neoplemenene kobilo noriškega (Pinzganškega) plemena ; štiriletne kobile noriškega (Pinzganškega) plemena in petletne kobile kobilarnih plemen samo z pogojem, da so dokazno v letošnjem letu bile opleinenene.
7G
Omenjene kobile se sinejo pa obdarovati samo tedaj, »ko prihajajo odnosno ako so oplemenene od kakega državnega ali lic-en-covanega privatnega žrebca, in je to dokazano z zakonitim spričevalom o oplemenonju.
5 Mlade kobile, ki so bile kot take uže enkrat obdarovano, smejo se poslej obdarovati samo kot kobile-matere sč zdravim odstavljenim ali sesajočim žrebetom.
k. C.
G. Pravico tekmovati imajo zdrave žrebice po dovršenem prvem in drugem letu svoje dobe, ako so dobro rejene, ter po svoji rasti obečajo uspešen nadaljni razvoj in izgojo.
7.	Pravico na darila imajo lastniki takih žrebic samo tedaj, ako so dokazali sč zakonitim spričevalom o oplemenenju svoj rod od kacega državnega ali liceucovauega privatnega žrebca in s spričevalom občinskega predstojnika izpričajo, da so kobile sami izcedili.
k. A, B in C.
8.	Za kobile-matere, mlade kobile in žrebice, sposobne za tekmovanje razdele se na vsakoj tekmovaluej postaji in sicer :
a)	Za kobilo-matere se sesajočimi ali odstavljenimi žrebeti jeduo darilo od 35 gl., jedno od 20 gl. (na postaji Grad ška od 25 gl.), jedno darilo od 15 gl. (v Gradiški dve darili po 15 gl.), razim tega v Pazinu dve darili po 10 gl.; dalje v Tolminu in Gradiški pa po dve srebni medalij.
b)	Za mlade kobile jedno darilo od 25 gl., jedno od 20 gl., jedno darilo od 15 gl. (v Gradišči dve darili po 15 gl.), razun tega v Pazinu dve darili po 10 gl., dalje v Tolminu in Gradiški po dve srebrni medalji.
c)	Za žrebice jedno darilo od 10 gl., dve darili po 10 gl. (v Pazinu štiri darila po 10 gl.), razun tega v Tolminu in Gradiški po dvo srebrni medalji. — Skupaj 590 gl. in 12 medalj.
Konečna opazka.
Lastniki triletnih za pleme sposobnih žrebcev se pozivajo, da predstavijo iste o priliki obdarovanja komisiji v namen slučajne za-bilježbe za eventualni poznejši nakup.
Vsak lastnik konj, kateri liočo za kako plemensko žival dobiti kako darilo, mora sč s podpisom reverza obvezati, da jo ne proda izven dežele in da bode isto še jedno leto obdržal in jo predstavil komisiji o prihodnjem delenjn daril. Če bi pa prišel obdarovan konj med tem časom drugemu v last, ostane vendar tisti, ki je prejel darilo odgovoren za to, da bode novi lastnik konja izpolnil z revcrzom prevzeto obvezo. Ako bi se ta obveza ne držala, povrniti je brez ugovora prejeto darilo. Taka obveza glede kobil se žrebeti no velja tudi za žrebe obdarovane kobile, ker ni obdarovano žrebe, ampak kobila.
C. KR. NAMESTNIŠTVO
v Trstu, dne 30. maja 1805.
Razne vesti.
Vinarsko in sadjarsko društvo za Brda, katero obstoji liže nad 25 let, imelo je dno 9. tek. meseca svoj letni občni zbor v Kojskem v Mariničevi dvorani. Zbranih je bilo kakih 60, večinoma domačih posestnikov, katerim je g. predsednik A. Eiegelj najprej v kratkem pokazal, kako se v zeleno cepijo trto, potem pa je, prestopivši na dnevni red, precej obširno govoril o namenu in dosedanjem delovanji društva.
Za njim je priporočal odbornik kmetijskega društva gospod E. Klavžar, naj se v namen složnega in uspešnega delovanja društvo spoji z novim vinarskim društvom, katero jo no davno shod posestnikov v Biljani sklenil ustanoviti za Brda. V dosego tega združenja naj se dogovorno med obema društvoma v kratkem skliče še en občni zbor, oziroma shod posestnikov Ker je zbor soglasno sprejel ta predlog, odpadle so druge točke dnevnega roda in predsednik je zaključil zborovanje.
Želeti bi bilo, da se na shodu doseže popolno sporazumljenje in da bi potem društvo sč zjedinjenimi močmi začelo čvrsto delovanje v prospeh domačega vinarstva in sadjarstva.
Trte obetajo letos na Goriškem bogato trgatev. Rane vrste — med njimi tudi Izabela — so uže gcvele in imajo lepo razvite grozde; navadne domače vrsto so zdaj v najlepšem cvetju in širijo najprijetnišo vonjavo krog sebe. Večinoma so tako obložene, da je videti tam, kjer se trte pravilno zmandane in otrebljene, več grozdja kakor perja. V goriški okolici so blizo vsi kmetovalci poškropili svoje nasade z bakrenim vitrijolom in zel6 nemaren je, kdor tega ne stori, ker jo zdaj dognana in povsod priznana resnica, da škropljenje z raztoplino modre galice ne samo zanesljivo preganja Peronosporo, ampak pospešuje tudi trtno raščo. Razumno poškropljene ti te obranijo zdravo, temno zeleno perje do zadnjega, se čvrsto razvijajo, njihov les dozori popolnoma in jo torej skrbljeno tudi za bodočnost. —■ Razumen trtorejec ima vedno skrbno oko za svoje vinograde, kajti trta potrebuje marljivega obdelovanja in oskrbovanja od konca zime do pozne jeseni. Ce jej točno strežež, jo o pravem časii opleveš, okopavaš, zadostno gnojiš, razumno mandaš, skrbno preganjaš mrčese in zajedave glivice, ki se je lotijo — če jej vse to storiš, in jo Bog obvaruje uime — povrne ti skrb in trud v obilni meri. Oe jo pa zanemariš, kaznuješ samega sebe: Letos ti obrodi malo, hletu še manj in slednjič ti usahne. Za vsako trtno bolezen imamo zdravilo in vsa ta zdravila smo uže popisali v „Gospodarskem Listu" ter dodali poduk, kako naj se zdravijo bolne trto. Zdravljenje v obče ne stane mnogo, a če tudi kaj stane, pa zanesljivo pomaga in torej se ni ustrašiti primerno male žrtve, za kojo nas odškoduje obilen pridelek.
* *
*
Tobačni izvleček, ki se dobiva zdaj, kakor smo poročali v zadnji številki, za kmetijsko rabo v tobačnih tvornicah v Hamburgu, Ljubljani, Sacco in Budjevicah, je zgoščen sok, ki se odteka iz viržinijskega in kentuškega tobaka. Ker obsega do 7 ali 8 l,/o kutina, jako hudega strupa za vse živali, posebno pa za mrčese, vporablja so z uspehom za pokoučevanje vseh tistih vidnih in nevidnih uši in drugih zajedavih ali sploh škodljivih žuželk, katere napadajo sadna drevesa in druge kmetijske rastlino. Za to rabo pa moramo izvleček stanjšati in sicer tako, da zmešamo 2 kilograma izvlečka med 100 litrov vode, ali 2 grama med eden liter vode.
S to tekočino namočimo napadene rastlino, ali jih poškropimo s tako škropilnico, kakoršno rabimo proti Peronospori. Kor se uši, gosenice in njihovo zalege nabirajo rade na spodnji strani listov, bo najbolje, da v takih slučajih poškropimo napadene razstlino od spodej navzgor. Škropljenje naj so ponavlja v G do 12 dneh, da so pokončajo vse tiste škodljivo živalice in še živo zalege, katerih nismo morda prvi krat zadeli. Če z 2 odstotno raztopimo tobačnega izvlečka poškropimo tudi tla okoli rastlin, pokončamo s tem tudi polže in zemske skakajočo bolhe (Hal tiča olearacea), katero so žolč škodljive* mladim rastlinam v semeniščih in na vrtih.
*	v *
Glistava žrebeta; kako ravnati ž njimi ? Poleti bolehajo štiri — do sedem mesečna žrebeta pogostoma zaradi glist; vsled tega oslabo in včasih celd poginejo. Taka teleta niso redno ješča; danes so zaprta, jutri grižava, shujšajo se in dlaka zgubi svitlobo. Najzanesljiveje znamenje te bolezni so gliste v blatu. Glistavo žrebe ozdraviš tako-le: Pet — do šestmesečni živali daš dva dni zaporedoma vsak dan trikrat po 1 gram bljuvuo soli (Brechweinstein) raztopljene v gorki vodi, katero priliješ pijači. Mlajša žrebeta dobijo nekoliko manj soli. Včasih treba zdravilo še enkrat dati. V krajih, kjer je glistavost vdomačena, treba redno vsako leto tako ravnati in sicer vselej, kadar se zapazijo znamenja te bolezni. Odpadlo gliste moramo sežgati, da so ne zaplodd, kajti zrela samica ima nešte-vilno jajčic v sebi. Pa no samo za zdravljenje, ampak tudi za dobro hrano moramo skrbeti, da se žrebe preveč no posuši. Pokladajmo mu mlade detelje, korenja, najboljšega ovsa, prav dobrega, nalašč za žrebeta odbranega sena in pa po malem kuhinjske soli in kravjega mleka.
*	*
*
Kose in srpe nabrusimo veliko bržd, kakor po navadnem načinu, če jih položimo SO minut, preden jih rabimo, v vodo, ka-terej smo primešali V* odstotka koncentrovane žveplene kisline. Oe potegnemo potem po njih z mehkim peščenikom, bode rezina skozi in skozi enakomerno nabrušena. Če poleži orodje dalje časa v vodi napojeni s kislino, nič ne dč, samo da je potem prav dobro obrišemo.
41
Kurbolna kislina jo po skušnjali angleških živinorejcev izvrstno sredstvo, katero obvaruje krave, da ne povržejo V gorki veuli pomehčanim pšeničnim otrobom primešaj, ko začneš kravo zdraviti, manj od pol o n če — kakih 15 gramov navadne, čiste karbolue kisline. Polagoma pomnoži potom pridevek karbolue kisline do pol onf.e; več ne treba jemati,# ker sicer ne bo hotela krava užili otrobno zmesi. Če se pogostoma godi, da krave v katerem hlevu povržejo, naj se jim po trikrat na teden poklada omenjena zdravilna krma. Karbolna kislina razkuži kravji želodec in tedaj ohrani zdravo živino.
* *
*
Svinjska kuga se je pred nekaterimi tedni vnela v prašičji redi 1 niči v Budapešti, v katerej je bilo vedno po 15 >.000 prascev in več. Od tam so jo zanesli tudi na Dunaj in v druge kraje. V prihodnji številki priobčimo ukaz, ki ga je izdalo vis. c. kr. mini-sterstvo v namen, da se zabrani razširjanje te v Avstro - Ogcrskej čisto nove, nevarne kuge.
Svinjska kuga je veliko bolj nalezljiva od ušena ; večina napadenih živali pogine. Razširja se pa po kupčiji, po prekupcib, skopitarjih, posebno pu po gnoju, ki prihaja iz okuženih svinjakov; in tudi po mesu in odpadkih bolnih ubitih prascev se širi kuga. Meso okuženih živalij je tako, kakor bi bilo kuhano, in je škodljivo človeškemu zdravju.
Bolezen je nekaka pljučna in črovna vnetica; pogostoma prizadeva tudi obisti iu scala. Ona se no pojavlja vselej enako, ampak drugače, kadar so bolezen bolj poloti pljuč in zopet drugače, kadar ima glavni sedež v črevah. S početka bolezni pojema živalim veselje do jedi, loti se jih žeja, oslabč in omahavajo v hoji ; noge so kakor trde, stopinjo kratke. 1’rasoi pologa jo radi, zarivajo se pod steljo in ne ostajajo radi, krulijo redko kdaj in hripavo, pokašljujejo, sopejo naglo in pri tem se jim giblje trebuh.
Mod boleznijo bljuvajo ali pa imajo nekako krvavo grižo. Do zdaj še ni znano nobeno izdatno zdravilo proti tej bolezni, zato jo treba ravnati se po postavnih predpisih, katero priobčimo prihodnjič.