Leto XXVII. Naročnina za Ljubljansko pokrajino: letno 100 lir (za inozemstvo 110 lir), za Vi leta 50 lir, za ll* leta 25 lir, mesečno 9 lir Te TRGOVSKI UST Številka 47. Uredništvo: Ljubljana, Gregorčičeva ulica 23. Tel. 25-52. Uprava; Gregom čičeva ul. 27. Tel. 47.il. Rokopisov ne vračamo. — demk& izdaja letno so ur Casop|s 2a trgovino, Ind umirilo, obrt In denarništvo Plača ln toži se v Ljubljani. nicl v Ljubljani M. 11.853. Izhaia vsak torek in petek Liubliana, petek 9. iuniia 1944 Preis - Cena L O'80 Iz nemškega obrta Skoraj tri četrtine vseh v nemškem obrtu zaposlenih oseb so lastniki obratov, pomočniki in vajenci. Niso pa vsi lastniki izučeni, temveč samo 45 odstotkov je napravilo mojstrski izpit, 32 odstotkov pa ima pomočniški izpit in je torej ena četrtina neizučena. Iz tega se vidi, kako utemeljena je bila leta 1936. izdana naredba, da smejo imeti vajence in samostojno izvrševati obrt samo oni obrtniki, ki imajo mojstrski izpit. Dočim je v industriji samo 29 odstotkov delavcev izučenih, je od v obrtu zaposlenih oseb 69 odstotkov pomočnikov, torej več ko še enkrat toliko izučenih delovnih moči. Obrt da približno eno tretjino več vajencev ko industrija. Največ vajencev je v železni in kovinski industriji. Tu pride en vajenec na dva mojstra in pomočnika. V rokodelskih obratih, v katerih se morejo zaposliti izučeni delavci samo v lastni obrtni panogi, kakor v pekovskem in mesarskem obrtu, se izuči najmanj vajencev. 1 Madžarska trgovina s pohištvom Od začetka vojne do prvih zračnih napadov je bilo na Madžarskem veliko povpraševanje po pohištvu. Trgovina s pohištvom je bila popolnoma svobodna in ker so premožni ljudje menili, da je nabava pohištva dobra naložba dudarja, :>(> se. cene livj^aLe od meseca do meseca. Trgovina s pohištvom in mizarska podjetja so zaradi velikega povpraševanja in možnosti izvoza dosegla konjunkturo, kakršne v deželi še ni bilo. Po prvih bombnih napadih pa se je položaj naglo spremenil. Ve. selje do kupčij je minilo in špekulacije so bile popolnoma izločene. l’o sodbi veščakov se je promet izdelovalnic in zalog pohištva zmanjšal za 70 odstotkov. Tovarne pohištva uporabljajo letos samo še svoje stare zaloge lesa in drugih surovin. Ko je bilo konec živahnega povpraševanja, so se. cene naglo znižale in se to močno pozna tudi na tigu pri lesu, vezanih ploščah, turnirjih, lošču in politurah. Nove tobačne cene v Romuniji Romunska monopolska uprava je določila nove cene za tobak in tobačne izdelke, ki so se podražili za 50 odstotkov. Avtonomna monopolska blagajna je razglasila, da je dovolj tobaka na razpolago, pridelovalcem pa je zagotovila predujma na vrednost zalog tobaka, ki ne bodo vsako leto prevzete do 1. aprila. Predujmi bodo izplačani do 60 odstotkov vrednosti teli tobačnih količin. Lani lSO v Romuniji pridelali o rog 29 milijonov kg tobaka lep doseg i s tem svoj rekord Od bo-gatega lanskega pridelka je ostalo pri 8000 pridelovalcih še blizu 24 milijonov kg tobaka v vrednosti 293 milijonov lejev. Za ta tobak dobijo pridelovalci predujme v višini 20 odstotkov vrednosti tobačnih zalog. Izdelovanje lesenih hiš na Slovaškem Po Zgledu Finske iu Švedske se J6 Slovaškem razvila nov& jjj. dustrija, ki izdeluje lesene hiše. J rvi obrat te industrije je ustanovila 1. 1940. v Bratislavi ustanovljena delniška družba lesne industrije. v tem velikem obratu izde- Obrtno-pravna ureditev položaia vajencev Pod poglavjem Zaščita delovne mladine je Pokrajinska delavska zveza v svojem poslovnem poročilu za 1. 1943. navedla: Socialno-zaščitni referat pri Zvezi je posvetil veliko skrb zaščiti delovne mladine. Predvsem je. želel, da bi bili urejeni delovni in plačilni pogoji med učno dobo vajencev, da bi se na ta način izpopolnila vrzel, ki je nastala zaradi odložene objave uredbe o nagradah po § 267 o. z. Ker ni bilo pričakovati, da bi pristojne pokrajinske oblasti izdale uredbo o vajenskih nagradah, je Zveza zaprosila za dovoljenje, da sme skleniti z Zvezo delodajalcev posebno kolektivno pogodbo. Tega pooblastila pa še ni prejela, tako da bodo zadevna stremljenja, po vsej verjetnosti ustvarjena šele v sedanji poslovni dobi. Enotna pogodba za vajence naj bi določila višino nagrad ni; d učno dobo po § 267 obrtnega zakona, kakor tudi trajanje učne dobe po § 263 istega zakona. Nadalje naj bi uvedla obvezne dopuste, predpisala podrobnosti učnih pogodb itd. V pričakovanju pooblastila za sklenitev take pogodbe so Zvezini oddelki skušali zaščititi vajence v okviru splošnih kolektivnih delovnih pogodb za posamezne stroke, ki vsebujejo v mnogih primerih tudi določbe o nagradah med učno dobo. Samoupravni organi Zveze so konec leta ustanovili pripravljalni odbor »Podporne ustanove za delovno mladino«, ki naj bi združila javna in zasebna stremljenja na tem i>odročju. Na ta način bi bila ustvarjena delovna skupnost vseh zainteresiranih činiteljev. Njihovo delo bi bilo koordinirano, ker bi odbor dajal smernice za enotno udejstvovanje in skrbel za smotrnejšo uporabo razpoložljivih sredstev. V svojem predlogu je Delavska zveza predlagala, naj bi vajenska učna doba trajala praviloma 3 leta, za nekatere določene obrte pa daljšo ali krajšo dobo. Njen predlog dojoča tudi razmerje med številom pomočnikov in vajencev, zaposlenih pri posameznih obratih. Glede denarne nagrade za delo je predlagala Delavska zveza, da se vajencem od drugega do četrtega učnega leta, ki pri delodajalcu nimajo celotne oskrbe, prizna nagrada od 30 do 90% mezde nekvalificiranih delavcev, vajencem, ki imajo celotno oskrbo, pa v tretjem letu 30 in v četrtem (X)% mezde nekvalificiranih delavcev. Po preteku učne dobe pritiče vajencu začetna minimalna mezda pomočnika dotične stroke ne glede na to, ali je napravil pomočniški izpit ali ne, če ni krivde za to na njegovi strani. Dopusti naj bi znašali po predlogu Delavske zveze za vajence do 16 let starosti 3 tedne, za starejše pa 2 tedna na leto. Pri Pokrajinski upravi (oddelek Vlil.) je bila v torek o vajenskih vprašanjih anketa, katere so se udeležili predstavniki Pokrajiin-ske zveze delodajalcev, Pokrajinske delavske zveze, Združenja in-dustrijcev in obrtnikov ter Združenja trgovcev. Materialna vprašanja ureditve jvoložaja vajencev so bila odložena, Pokrajinska delavska zveza pa bo pripravila podrobne predloge za novo anketo. Svilarstvo v Evropi Poleg drugo preje in tekstilnih vlaken je livropa pred sedanjo vojno uvažala iz čezmorskih dežel tudi velike količine naravne svile, čeprav je svilarstvo v nekaterih evropskih deželah precej razvito. Med vojno, ko je bil uvoz iz čez-morja onemogočen, se je svjlarstvo v Evropi znatno pospešilo, kar je razvidno iz naslednjih podatkov, ki jih je zbral »Siidost-Echo«: Povprečna letna proizvodnja svilenih kokonov v evropskih deželah je bila od 1. 1030. do 1035. okrog 44.500 ton, 1. 1039. pa 35.520 ton. Dežele celinske Evrope so lieta 1936. izvozile 3027 ton, leta 1938. pa 2972 ton naravne svile, dočim je bil uvoz naravne svile v teh dveh letih 4733 in 4832 ton. Proizvodnjo svilenih koko'nov v tonah kaže naslednji pregled: 1942. 1941. 1940. Italija 25800 26994 34764 Bolgarija 1729 2HG3 2320 Grčija _ _ ‘>750 Francija 590 596 582 biv. Jugoslavija — — “ 74(3 Romunija 350 300 230 Madžarska 800 584 460 Španija 465 423 316 V italijanskem svilarstvu je zaposleno približno pol milijona ljudi, prišteti pa je treba še okrog 65.000 delavcev industrije, svile. Na jugovzhodu Evrope je svilarstvo najbolj razvito v Bolgariji, kjer goji zdaj okrog 100.000 kmečkih družin sviloprejke. Proizvodnja svilenih kokonov je dosegla lani že 2385 ton. Grško svilarstvo, ki je v Evropi najstarejše, je bilo med vojno precej omejeno, sviloprejke pa še goji okrog 40.000 kmečkih družin, ki producirajo na 1 ujejo v serijah lesene hiše, mostove in stolpe. V zadnjem času izdelujejo tudi lične lesene vile. Po velikosti traja izdelovanje takih vil 4 do 8 tednov. Nova slovaška industrija dela zdaj še za domače odjemalce, v kratkem se bo pa tako razvila, da bo svoje izdelke tudi izvažala. leto približno 2.5 milijona kg svilenih kokonov. Na Madžarskem je proizvodnja svilenih kokonov pred prvo svetovno vojno dosegla že letnih 1000 ton, po vojni je bila zelo različna, lani pa je dosegla spet samo 400 ton. Za napredek svilarstva se v zadnjih letih močno zavzema država, ki je za letos zvišala svoje subvencije od 180.000 na 400.000 peugo. Na Hrvatskem se je svilarstvo razvijalo že pred prvo svetovno vojno, L. 1907. so n. pr. producirali 250 ton svilenih kokonov. Svilarstvo je zdaj pod državnim nadzorstvom, ki ima svoje urade v Osijeku. Tudi v Srbiji je vlada posvetila veliko pozornost pospešitvi svilarstva. V Romuniji in Slovaški dobivajo svilarji od vlade kredite in podpore, v številnih po- krajinah pa so bile ustanovljene strokovne posvetovalnice za svilarstvo. V nemškem svilarstvu sta zdaj na prvem mestu okrožji VVarthe-land in Niederdonau. Na prvo okrožje pride 20% vse nemške proizvodnje svilenih kokonov, na drugo pa od lani le nekaj manj. V zadnjem predvojnem letu je Nemčija uvozila 1545 ton naravne svile. V Franciji, kjer je bila proizvodnja svilenih kokonov v letnem povprečju 1930. do 1935. okrog 1.100 ton, je bilo lani po strokovni in gmotni pomoči, ki jo svilarjem nudi vlada, doseženo že več ko 60% od lega. V Španiji se -tudi pri svilarstvu uspešno popravlja zastoj in škoda, povzročena od državljanske vojne. Proizvodnja svilenih kokonov je bila lani 475 ton, letos pa bo nad 500 ton. Švicarske skrbi zaradi prevelike seinie Od vse švicarske površine je približno 24.5 odstotka (1 milijon ha) gozdne, od katere je okoli tri četrtine poraščene z iglavci. Povprečni letni lesni prirastek znaša okoli 3 milijone kub. metrov, od katerih se je v predvojni dobi porabila polovica kot stavbeni les, polovica pa kot drva. Ze nekaj desetletij pa domači prirastek ni zadostoval za potrebe, naraslega prebivalstva ter je morala Švica stavbeni les uvažati (1. 1939 približno 400.000 kub. metrov). Po izbruhu vojne je možnost lesnega uvoza skoraj popolnoma prenehala, potreba po lesu, zlasti po dr-vah pa je zelo narasla. Pred vojno je Švica uvažala na leto približno 3.3 milijona ton premoga, po izbruhu vojne pa je ta uvoz neprestano nazadoval. Kot nadomestilo se je uporabljal domači premog, katerega se je leta 1942 nakopalo 220.000 ton. Njegova kurilna vrednost pa je bila slaba, poleg tega pa je bil zelo drag, da je bil njegov odjem vedno težavnejši. Zaradi slabe oskrbe s premogom in dostikrat nezadostne količine vode v vodnih centralah, se je morala potrošnja električnega toka omejiti, kar je zlasti zadelo gospodinjske obrate. Ni se zato čuditi, če so se bolj uporabljala drva. Zaradi tega se je. sečnja v švicarskih gozdovih ]>ovečala in dosegla leta 1942 več ko 5 milijonov kubikov, leta 1943 pa se je posekala še večja količina. Od posekanega lesa je bilo 30 odstotkov stavbenega, 70 odstotkov pa drv. Od tega se je porabila ena četrtiha za proizvodnjo oglja, kemičnih izdelkov in papirja. 2.6 milijona kubikov se porablja kot kurivo. Na leto se torej poseka 2 do 2.5 milijona kubikov preveč ali 65 do 85 odstotkov več kakor pa znaša letni prirastek. Ta sečnja pa ni v vseh gozdovih enaka, ker za visi od razpoložljivih delovnih sil ter transportnih možnostih. V bolj oddaljenih gozdovih v visokem po- gorju se še niso dosegli zadovoljivi rezultati, v srednjih legah, zlasti v pogorju Jura pa so bile mogoče večje sečnje. Naravno je, da švicarski strokovnjaki s skrbjo opazujejo razvoj v švicarskem gozdnem gospodarstvu. Zavedajo se, da se bo mogla zaradi prevelikih sečenj nastala škoda popraviti šele v desetletjih. Poleg pogozdovanja priporočajo strokovnjaki, da se tudi bolj skrbno goje gozdovi. Povprečni letni donos 3 kubikov na ha je sicer ugoden, toda v mnogih kanton-skih gozdovih je znatno nižji. Tudi v občinskih gozdovih prirastek zaostaja, kar velja tudi za zasebne gozdove, ki zavzemajo 28 odstotkov vse švicarske gozdne površine. Ker ima Zvezni svet na podlagi gozdnega zakona iz 1. 1902 dalekosežno nadzorstveno pravico nad gozdovi, je dana možnost, da s primernimi določbami doseže večjo donosnost švicarskih gozdov. Tudi bi se mogel z zboljšanjem cestnega omrežja olajšati dostop tudi do bolj oddaljenih gozdov. (Po »Reichu«.) Srbsko kmetijstvo se bo moderniziralo Srbskii kmetijski minister se je v izjavi časopisom priznal kot pristaš načrtnega gos]>odarstva. O srbskem kmetijstvu je dejal, da je po uradnih podatkih donos srbskega kmetijstva zaradi pomanjkanja kmetijskega orodja, umetnih gnojil, seinenogojskih postaj in zaradi neracionalnega obdelovanja zemlje pod evropskim povprečjem. Treba zato vse potrebno storiti, da se donos zemlje poveča. Zaradi vojnih razmer je vsaka država prisiljena, da njej potrebne predmete v čim večji meri izdeluje sama. Minister se je nato izjavil za reorganizacijo kmetijske proizvodnje. Srbija bo morala bolj gojiti živinorejo in zelenjavo. Tudi gojitev industrijskih rastlin ko sladkorne pese, lanu, konoplje, in sončnic se mora pospeševati. Temelj za večjo proizvodnjo je v racionalnem obdelovanju zemlje, ugrabi umetnih gnojil in dobrih semen, večji in boljši uporabi strojev ter racionalni naložbi kapitala. Minister se je nadalje izjavil za izpopolnitev zadružništva, ki mora skrbeti ne le za nabavo kmetovalcu potrebnih predmetov, temveč tudi za dober odjem nje-govTih pridelkov. Načrtno kmetijsko gospodarstvo ni samo zahteva vojnih časov, temveč mora obve-ijati tudi v miru. Z uvedbo načrtnega gospodarstva v Srbiji se bo zagotovila zadostna oskrba Srbije z najvažnejšimi živili, hkrati pa bo dobil srbski kmet zavest, da se mu bo njegovo delo izplačalo, ker bo dosegel za svoje proizvode primerne cene. Angleški ladjedelniški stroški že previsoki V letnem poročilu Združenja li-verpolskih brodarjev se z veliko skrbjo opozarja na veliifei dvig la-djedelniških stroškov. Charter pogodbe, ki so se 1. 1942. sklenile z angleško vlado, so predvidevale zvišanje ladjedelniških stroškov v primeri s predvojnimi za 50%, nato so se pogodili za 75% višji strožki, dejansko so pa med tem stroški narasli na 150%. Če bi ostali tako visoki stroški, ne bi mogla Anglija več konkurirati z drugimi državami. in prednost Anglije v ladje-delstvu bi bila za vedno zaigrana. Stran 2. »TRGOVSKI LISTc, 0. junija 1944. Štev. 47. Gostilničarski vestnik Razdeljevanje sadnih sakov in čajnega sirupa Gostilničarska nabavljalna zadruga bo razdeljevala sadne sake in čajni sirup gostinskim obratom od ponedeljka dne 12. junija do zaključno petka dne IG. junija 1941. Sadne soke oz. sirup prejmejo vse kavarne, vsi buffeti in one krčme in gostilne, ki ne prejemajo uiti pavšalnega sladkorja niti ra-cioniranih živil za pripravo jedil pneliodnim gostom. Kdor nakazane količine ne bi do 16. t. m. dvignil, mu brezpogojno zapade. Sindikat gost. podjetnikov. Izvoz rib iz jugovzhodnih dežel črne liste še po vojni Francis Russel, predsednik zloglasne organizacije črnih list je izjavil, da 10.000 tvrdk in posameznikov, ki so sedaj na črnih listah, tudi še po vojni ne bodo mogli razviti normalnega trgovskega delovanja. »Kontrola« nad temi firmami, da bo morala trajati še nekaj časa po vojni. Ker služijo črne listu samo pritisku na nevtralne dežele, si lahko vsak predstavlja, kako si Washington in London za mišljata od njiju tako glasno pro-slavljano obnovo »svobodne svetovne trgovine« po vojni. Keynes o angleški prezadol- v • » • žitvi Britanski finančni strokovnjak lord Keynes, ki je znan po svojem valutnem načrtu za povojno dobo, je izjavil v gornji zbornici, da vodi Anglija vojno, ne da bi mislila na vojne stroške. Zato se je prezadol-žila. Anglija je za skupno stvar izdala več, kakor pa bi si smela dovoliti. Že sedaj mora Anglija misliti na to, kako bo mogla prenesti svojo veliko prezadolžitev. Anglija se mora zavedati, da bo morala svoje dolgove tudi plačati. Posebno pozornost zasluži napredek ribnega gospodarstva v jugovzhodni Evropi. V tem oziru je treba v prvi vreti imenovati Turčijo, ki vlovi največ rib v Mar-marskem morju. Od celotne proizvodnje 30.000 ton rib se polovica izvozi. Tržišče romunskega ribarstva je v Donavski dolini. L. 1941. se je napravila desetletka in 1. 1943. so mogli prvič nalovili 54 tisoč ton rib, kakor do tedaj še, nikoli. Po mnenju strokovnjakov pa bi mogel dati ribolov v Romuniji tudi 150.000 ton rib na leto, da bi mogla postati Romunija, ki je prej uvažala ribe, pri primerni izpopolnitvi svoje konservne industrije največji izvoznik rib jugovzhoda. Tudi bolgarsko ribarstvo bi se moglo dvigniti. Ribno bogastvo dežele je zadostno veliko. V zadnjem času posveča država mnogo pozor nosti napredku ribarstva ter je združila vse ribiče v dvieh inšpektoratih: za sladkovodne in morske ribe. V llrvatski, ki je dobila po itali janskih dogodkih na ribah najbolj no po mestih in vaseh in sodeluje pri tem poleg raznih organizacij tudi šolska mladina. Na Dunaju je še posebej organizirano zbiranje cunj na mestnih smetiščih. Lani so s smetišč dveh dunajskih okrajev poslali v p nedelovanje okrog bogate obmorske pokrajine, se kg cunj. Zbrane cunje se bavi približno ena petina obalnega veffl|rat sortirajo. Pri osnovnem prebivalstva z nbolovom Poleg se zdaj razdelijo na 32, tega dajejo mnogo rib tudi O o- predelovanjem pa na 250 iiava, Sava, Drava in razna jezera. Korist te ogromne količine V Hrvatski je 5 nbogojmh postaj bUa seveda v vsem svetu ter predvsem za S plačami v živilih in življenj- . . skih potrebščinah skušajo rešiti lagale s papirjem tobačne tovarne problem, ki je od dneva do dneva j vse*1 ev ro! 'h deze • bolj pereč. Določeni živilski obroki so sicer skromni, vredni so pa več ko vsa dosedanja zvišanja plač. Več je vredno tudi kosilo v kantini, ko denar, ki se dobi namesto njega, hudo pa je, ker ni dovolj javnih kuhinj in ker vsi obrati nimajo svojih kantin. Mnogi Denarništvo in zavarovalstvo Zlato in denar v USA Spremembe in dodatki: Priv. agrarna banka a. d., filiala v Ljubljani. Izbriše se upravnik filiale dr. Povh Vekoslav, vpiše pa vršilec dolžnosti upravnika ing. oecon. Burja Ivan. »N. Wieuer Tagblatt« piše, da so delavci in nameščenci si pomagajo I bile doslej na svetu samo v Zdru tudi z raznimi postranskimi za- Ženih državah Severne Amerike služki, nekatera podjetja pa dajejo zaloge zlata večje ko obtok ban-svojim uslužbencem tudi svoje iz- kovcev po svoji vrednosti in da je delke, da jih zamenjujejo za živila, zdaj tudi tam obtok bankovcev Tako plačuje tobačna tovarna presegel svojo zlato podlago, ker »Papastratos« svoje uslužbence I veljajo za dobo vojne tudi državni tudi s cigaretami, tovarna umetnih j papirji za podlago ali kritje nov-gnojil da vsakemu uslužbencu na I čanie. mesec po eno vrečo gnojil in tako I V milijaidali dolaijev je bilo do-se plačila v blagu bolj in bolj Ulej razmerje, med zalogo zlata in uveljavljajo, da je delavstvu za-1 obtokom bankovcev naslednje: gotovljen eksistenčni minimum Cunie kot surovina [konec januarja 1939 „ avgusta 1939 „ oktobra 1941 Zlate zaloge 6.84 16.64 22.80 Deu. obtok 5.29 7.14 10.31 Na Dunaju je bila te dni velika razstava, na kateri so bili prikazani razni načini moderne uporabe starega blaga, odpadkov in ostankov za pridobivanje industrijskih surovin. Naziv te razstave je bil »Staro blago je surovina«. Ne samo staro železo, temveč tudi ostalo staro blago, ostanki in odpadki so že dolgo tudi v normalnih časih dragocen izvor surovin, še večjo gospodarsko važnost pa ima staro blago v vojni dobi. Te velike važnosti se morajo zavedati vsi, da ima organizirano | decembra 1942 22.73 15.41 decembra 1943 22.00 20.43 Manufakturna in modna trgovina A. Žlender Ljubljana — Mestni trg št. 22 zbiranje odpadkov večji uspeh in 10. maja 1944 21.38 21.73 da dobijo obrati dovolj starega prj obtoku bankovcev in obvez-blaga za predelovanje. ^ nostih državnih bank se je delež Na Dunaju ima svoje središče znižal od 90 odstotkov na največ ji e. nemško podjetje za sor- gg odstotkov, delež državnih pa-tiranje cunj, ki je tudi največje pirjev pa Se je zvišal od 10 od-podjetje te vrste v vsej Evropi. Hotkov na 41 odstotkov. Ogromno podjetje, ki je zalagalo • s sortiranimi cunjami industrijo Hrvatska Union-banka je imela dne vsega sveta, se imenuje »Kontro- 26. maja občni zbor. Banka je dosegla pa< (Kontinentale RohatoHe- undU Papierindustrne Ao izpisu 1 rala 4.5 odstotno dividendo, t. j, 9 kron od delnice. SCHNEIDER S VEROVSEK Trgovina z železnino II U B L J AN A NA DR0BNB NA DEBELO DARMOL Mjboljj« odvajalu* tnčtbrt Dohodki švedskega tobačnega monopola Lani je imel švedski tobačni monopol 332.6 (prejšnje leto 310.2) milijona švedskih kron dohodkov, Ifrvatsko kmetijsko ministrstvo jo prejelo iz Nemčije večjo pošiljko modemih plugov, ki se bodo razdelili med kmetovalce, ki Se sedaj uporabljajo lesene pluge. Skupno bo letos dobavila Nemčija Hrvatski 10.000 plut/v. Hrvatski finančni minister je s ioo-Hcbno naredilo zvišal nekatere neposredne davke, in sicer z veljavnostjo od 1. januarja 1944. V Zemunu je bilo lani' -vpisanih v trgovinski register 60 novih firm, v okolici pa 12, kakor poroča Združenje trgovcev v Zemunu. Proizvodnja oliv na Hrvatskem' znaša povprečno na leto 500 do 700] vagonov ter je dosti pomembnejša ko proizvodnja soja-rastline, sončnic in buč, ki jih proizvede Hrvatska le okoli 200 vagonov. Oljke se zlasti goje v Dalmaciji in na dalmatinskih otokih. Ker je v zadnjem času vinska trta precej izpodrinila oljko, se nameravajo sedaj ustanoviti zadruge sadilcev oljk, da bi se oljčna drevesa znova bolj gojila. Zagrebški žunan je izjavil, da je oskrba Zagreba s kruhom zagotovi jena do prihodnje žetve. Zagreb potrebuje dnevno (i vagonov moke. Odkar je trgovina z moko na zagrebškem trgu zopet prosta, se je dovoz moke povečal. Tudi druga živila prihajajo v Zagreb v zadostni količini. Italijanska družba Montecatini Noe. Generale per Industria Chimica bo za lani izplačala od vsake nominalne 100 lirske delnice 10 lir dividende. Madžarska Narodna banka je sporočila v posebni okrožnici, da je v bodoče mogoča blagovna izmenjava med Grčijo An Madžarsko samo na podlagi zasebnih kompenzacij. Bolgarska je načelno prepovedala izvoz premoga, da bi vso premogovno proizvodnjo v višini približno 2 in pol milijona ton zagotovila za domače potrebe. Bolgarska je prej izvažala premog zlasti v Srbijo, Grčijo in Madžarsko. l’o uradnih egiptskih podatkih »e je izvozilo iz Egipta od zadnje bombažne letine 2,750.000 kantorjev (en kantar 44.5 kg) bombaža razne vrste. Iz Južne Amerike sta srečno pripeli dve švedski ladji. Prva 5700 tonska ladja je pripeljala maščobe in kože, druga 5800 tonska pa kavo. kakao, kakavno maslo in bombaž. Kakor piše »Reich«, se je pri pogajanju Stettiniusia v Londonu dosegel sporazum med ameriško in angleško petrolejsko politiko. Angleški gospodarski krogi so izrekli željo, da bj se zopet začele objavljati gospodarske statistike. V imenu vlade pa je lord Templemore v spodnji zbornici takoj zavrnit to željo, ker da je vladi ves potrebni statistični material na razpolago, objava statističnih podatkov pa bi bila v vojnem času silno škodljiva. Argentinsko veleposlaništvo > Wa-shingtonu je objavilo inserat za nabavo strojev, .ki so potrebni za izdelavo sintetičnega kavčuka, ker Argentini kavčuka, zelo primanjkuje. Takoj po objavi inserata je izjavil drž. podtajnik Stettinius, da USA ne bodo dovolile izvoza teh strojev v Argentino. Ker se Argentina ne oodreju političnim željam VVashingtoaia, se ji tudi ne priznava pravica nabaviti sL njej potrebne stroje. €€ OKVIRJE! izdeluje specialist Wo Ilova 4 KLEIN Fur dw Kco^rtium »Trgovski list« ate Verlag - Za konzorcij »Trgovski liste kot izdajatelj: dr. Ivan Plesa - Schriftleiter - Uredn ik: Aleksander Železnikar - FUr die Druoker.i »Merkur« A. G. Z« tiskarno »Merkur« d. d.: Otmar Mihalek. — Alle — vsi v Ljubljani.