Razprave GDK: 304 "1997" (497.12) Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 - primerjava s preteklimi obdobji Work Accidents in Forestry Companies in Slovenia in 1997 - Comparison to the Past Periods Marjan LIPOGLAVŠEK* Izvleček: Lipoglavšek, M.: Nezgode pri delu gozda rs kih družb v Sloveniji leta 1997 - primerjava s preteklimi obdobji . Gozdarski vestnik, št. 3/1999. V slovenščini s povzetkom v angleščini, cit. lit. 7. Prevod v angleščino: Eva Naglič . Članek analizira podatke o nezgodah, ki so se zgod·ile slovenskim gozdarskim družbam pri delu predvsem v državnih gozdovih, in jih primerja s tremi obdobji od leta 1975 naprej. Obravnava pogostnost in resnost nezgod, časovne razporeditve nezgod, izobrazbo in starost poškodovani·h, žarišča nezgod in vrsto ter razporeditev poškodb po delih telesa. Ključne besede: gozdarstvo, nezgoda pri delu, gospodarska družba, državni ·gozd, Slovenija. Abstract: Lipoglavšek, M.: Work Accidents in Forestry Companies in Slovenia in 1997 - Comparison to the Past Periods. Goz- darski vestnik, No. 3/1999'. ln Slovene with a summary in English, lit. quot. 7. Translated into English by Eva Naglič. Data on accidents happened in Slovene forestry companies at work, particularly in state owned forests, are analyzed in the article. They are compared to three periods from the year 1975 on. The frequency, severity, and time schedule of accidents are discussed in the article, as well as the education, and age of the injured persons., the focus of accidents, type, and distribution of injuries on the body. Key words: forestry, work. accident, business company, state forest, Slovenia. 1 UVOD INTRODUCTION Za leto 1997 smo ponovno uspeli zbrati podatke o nezgodah pri delu za večino gozdnogospodarskih družb, ki izvajajo dela v slovenskih državnih gozdovih. S pomočjo njihovih služb za varstvo pri delu in v okviru Splošnega združenja gozdarstva smo s pomočjo posebnih mednarodnih šifrantov (LIPOGLAVŠEK 1980) zbrali podatke za 216 nezgod (preglednica 1 ). Manjkajo nam podatki za okrog 40 nezgod na območju Tolmina, Brežic in deloma Slovenj Gradca. Tudi to skupno število okrog 260 nezgod je znatno manjše, kot je bilo v preteklosti. Seveda pa sta tudi obseg dela in število zaposlenih znatno manjša kot v prejšnjih obdobjih. Lahko pa domnevamo, da se je v zadnjem času povečalo število nezgod v zasebnih gozdovih (MEDVED 1988). Po- datki o nezgodah v državnih gozdovih so bili zbrani leta 1998 (KUMER 1998) - preglednica 2, podatke o nezgodah in zakonitostih pri njihovem pojavlja nju pa smo podrobneje obdelali že prej (LIPOGLAVŠEK 1993, 1994). Kljub manjšemu številu nezgod v letu 1997 menimo, da je možno in zanimivo primerjati leto 1997 s preteklimi obdobji, in to bomo skušali narediti v tej raziskavi. Poleg analize skupnih kazalnikov varnosti pri delu po posameznih letih zadnjega obdobja bomo primerjali podrobnosti o dogajanju nezgod v obdobjih 1975-1983, 1984-1988, 1989-1993 in leta 1997. Za obdobje treh let (1994-1996) pa je bilo zbrano premalo podatkov, da bi bile primerjave smotrne. GozdV 57 (1999}3 *Prof. dr. M. L., dipl. inž. gozd., BF, Oddelek za gozdarstvo in ob- novljiva gozd ne vire, Večna pot 83, 1000 Ljubljana, SLO 115 Lipoglavšek, M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 - primerjava s preteklimi obdobji Preglednica 1 : število nezgod po gozdnogospodarskih območjih in družbah leta 1997 Table 1: Number of accidents by forestry regions and companies in the year 1997 Preglednica 2: Število zaposlenih in obseg proizvodnje v slovenskih državnih gozdovih Table 2: Number of employees and production quantity in Slovene state forests Gozdnogospodarsko območje ali družba Forestry region or company Slovenija Tolmin Bled Kranj Ljubljana Postojna Kočevje Novo mesto Brežice Celje Naza~e Slovenj Gradec Maribor Murska Sobota Gornja Radgona ZMP Kras Drugi Gozdnogospodarsko območje ali družba Forestry region or company Slovenija Tolmin Bled Kranj Ljubljana Postojna Kočevje Novo mesto Brežice Celje Nazarje Slovenj Gradec Maribor Murska Sobota Gornja Radgona ZMP Kras Semesadike Snežnik Povprečno 1976-91 vsi gozdovi Average for 1976-91 alf forests Vsi Tržna zaposleni proizvodnja All Market employees production n 10.000 m3 7.475 2.017 513 193 456 141 513 107 580 138 735 241 832 308 725 221 435 80 636 81 440 85 897 168 900 234 - - - 1 - 1 87 19 1 - Vse nezgode S šifranti raziskane nezgode Alf accidents Accidents searched by cyphering n n % 258 216 100 17 - - 24 24 11 '1 8 8 3,7 11 11 5,1 29 29 13,4 41 41 19,0 38 38 17,6 7 1 - - 6 1 6 2,8 4 1 4 1,9 41 1 24 11,1 18 18 8,3 3 3 1,4 1 - - 2 2 0,9 3 3 1,4 1 5 5 2,3 1993 državni gozdovi 1996 državni gozdovi 1993 state f0rests 1996 state forests Vsi Ttžna Vsi Tržna zaposleni !!Jroizvodnja zaposleni proizvodnja All Market All Market employees production employees production n 10.000 m3 10.0C>O m3 3.179 (861)* 1.922 787 117 79 98 56 234 63 170 49 78 38 49 34 238 - 93 31 338 104 244 83 398 136 235 142 382 96 259 109 134 - 78 29 187 - 90 31 214 - 90 23 428 58 283 51 363 84 184 52 40 20 30 19 23 6 19 5 - - 1 - 43 70 *podatek za leto 1992 iz Stanje mehanizacije (KOŠIR et al. 1993) 1 data for 1992 from "Stanje mehanizacije" (KOŠIR et al. 1993) 116 2 METODA ZBIRANJA IN OBDELAVE PODATKOV 2 METHOD OF DATA COLLECTION AND PROCESSING Podatke o nezgodah s poškodbami delavcev smo zbrali na podlagi mednarodnega šifranta za spremljanje nezgod v gozdarstvu, ki poleg običajnih poročil o nezgodah (ER-8) vsebuje tudi gozdarske značnice . V slovenskih družbenih gozdovih ga uporabljamo že od začetka osemdesetih let. Ker smo ta šifrant za zbiranje podatkov o nezgodah v letu 1998 nekoliko GozdV 57 (1999) 3 Lipoglavšek. M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997- primerjava s preteklimi obdobji prilagodili novim razmeram in računalniški obdelavi, smo zbrane podatke o vseh nezgodah prenesli v program MS- Excel že po novem. Asistent J. Krč je izdelal makro program za neposreden vnos podatkov oz. za "branje" novega šifranta, vendar je bilo treba podatke iz starih šifrantov posamezno ročno vnašati v program (tehnični sodelavec J. Pokorn). Izdelali smo vrsto vrtilnih tabel in grafičnih prikazov, iz katerih smo izdelali tudi vse povzema- joče preglednice in prikaze. Obdelovali smo pojavljanje nezgod: po letih, mesecih, dnevih in delovnih urah, po starosti, delovnem stažu, po izobrazbi in položaju ponesrečencev v podjetju. Analizirali smo pojavljanje nezgod po gozdarskih dejavnostih in načinu izvajanja dela, po poteku, viru in vrsti poškodb in po poškodovanih telesnih delih. Gozdarske značnice s šifranta bomo skušali obdelati v drugi raziskavi. Ker je bilo število nezgod v posa- meznih letih in obdobjih zelo različno, smo vedno izračunali odstotne deleže nezgod. Za nobeno značnico, npr. za dan v tednu ali dejavnost, pa ni bilo mogoče izračunati drugih relativnih kazaJnikov (npr. pogostnosti pojavljanja), saj ne poznamo obsega dela ali števila zaposlenih po teh značnicah. Tako na odstotne deleže vpliva hkrati število nezgod - stanje varnosti in obseg dela ali število zaposlenih, vendar ne moremo ugotoviti, v kakšni meri oz. kolikšen je en ali drug vpliv. 3 REZULTATI PRIMERJAV 3 COMPARISONS' RESULTS 3.1 Pogostnost nezgod 3.1 Frequency of accidents Pogostnost nezgod je široko uporabljen kazalnik varnosti pri delu, ki ga izračunamo tako, da število nezgod primerjamo le s številom vseh zapo- slenih. Ker se nezgode dogajajo pretežno le neposrednim proizvodnim delavcem pri delu s povečano nevarnostjo (v gozdarstvu je to večina del), številno tehnično in administrativno osebje v nekem podjetju močno zmanj- šuje izračuna no pogostnost nezgod. Seveda jo zmanjšuje tudi uspešna skrb za varnost pri delu . V slovenskem družbenem gozdarstvu je bila pogostnost nezgod v sedemdesetih letih še okoli 15 % in se je do leta 1991 valovito zmanjševala na vrednost pod 1 O % (grafikon 1 ). Pogostnost/ Frequency% 1B 16 N. mesto 14 .. 12 10 8 • • 6 Celje 4 2 • • • • • • • • • • • • • o~~---,--~--~--.--.--~--~--.--.---r- 1974 1976 1978 1980 1982 1984 1986 1988 1990 1992 1994 1996 Leto 1 Yesr GozdV 57 (1999) 3 Grafikon 1 : Pogostnost nezgod v slovenskih državnih gozdovih Graph 2: The frequency of acci- dents in Slovene state forests 117 Lipoglavšek, M .: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 - primerjava s preteklimi obdobji Preglednica 3: Pogostnost nezgod v slovenskih državnih gozdovih Table 3: The frequency of accidents in Slovene state forests Zatem pa se je pogostnost nenormalno za dotedanje trende močno povečala in je v letu 1997 znašala nad 13 %. V zadnjih letih se je povečala pogostnost nezgod v večini gozdnogospodarskih družb, ki izvajajo dela v državnih gozdovih (preglednica 3). Obdobje 1 Period GGOIFMR Slovenija Tolmin Bled Kranj Ljubljana Postojna Kočevje Novo mesto Brežice Celje ' Nazarje Slovenj Gradec Maribor Drugi 1 Others Preglednica 4: Nezgode pri delu in proizvodnja v slovenskih državnih gozdovih ( 1990-1 997) Table 4: Work accidents and pro- duction of Slovene state forests (1990-1997) Kazalnik 1 lndicator Sečnja v 1.000 m3 1 Cuf in 1 000 m3 Vsi zaposleni (n) 1 All empioyees (n) 1975-83 1984-91 1992 1993 1994 1995 1996 1997 % % % % % % % % 10,5 9,4 8,,7 8,8 10,6 11,1 13,4 13,7 11,4 13,4 9,0 7.7 19 14 23 17,5 12,2 11 ,3 9,8 13,1 12 16 15 14,5 9,0 10,3 5,3 5,4 10 11 16 17,4 9,6 8,0 4,9 5,4 6 7 12 12,8 9,8 9,5 7,3 8,3 14 10 15 14,6 12,8 9,8 10,3 10,5 1"1 10 14 19,4 12,2 10,0 12,0 6,8 10 15 17 15,5 8,8 8,4 10,4 5,7 8 9 6 9,2 7,7 4,6 4,1 4,3 2 4 8 6,0 (10,4) 7,5 6,3 9,3 23 12 16 4,1 9,9 11,1 9,8 13,5 10 13 13 13,8 10,8 9,6 10,2 9,7 10 7 14 11,6 11,9 10,2 10 12 8 11 7 10 V letu 1997 je bilo največ nezgod na območju Kočevja, Novega mesta, Postojne, Slovenj Gradca in Bleda, torej tam, kjer je veliko državnih gozdov. Trend je zagotovo zaskrbljujoč, saj kaže tudi na manjšo skrb za varnost pri delu v času, ko ima prednost skrb za ekonomsko preživetje. če pa primerjamo število nezgod z obsegom proizvodnje, trendi v vsej Sloveniji niso tako zaskrbljujoč!, saj se v zadnjih letih tudi te vrednosti zmanjšujejo (preglednica 4) . Leto 1 Year 19!90 1992 1994 1996 1997 1.089 861 771 804 1 847 5.529 3.547 2.376 1.922 1.820 Delavci v proizvodnji (n) 1 Production workers (n) 2.087 1.905 945 873 1 880 Proizv0Cilnja v m3 / delavca 1 Production in m3 per worker 522 1 452 8'16 921 965 Pogostnost nezgod (n) (%vseh zap0slenih) 8;6 9,4 10,6 14,1 13,7 Frequency of accidents (n) (% of all emp/oyees) št. nezgod (n) 1 Numberof aecidents (n) - skuJ:)aj /total 477 333 252 271 249 - na 1.000 clelavcev v proizvodnji 1 per 1,000 prod. workers 228 175 267 310 283 -na 10.000 m31 per 10,000 m3 118 4,4 3,9 3,3 3,4 2,9 Vprašanje pa je, ali so podatki o obsegu proizvodnje dovolj zanesljivi za takšno trditev, saj posamezna gozdnogospodarska območja še vedno ne kažejo izrazitega zmanjševanja. Zaradi zmanjševanja števila nezgod glede na obseg proizvodnje ne smemo zanemarjati skrbi za varnost, saj je zmanjševanje števila"nezgod lahko le posledica povečane učinkovitosti dela, novih tehnologij ali spremenjenega obsega dela, vloženega v enoto proizvodnje (m3). 3.2 Resnost nezgod 3.2 Severity of accidents Po podatkih služb za varstvo pri delu o izgubljenih delovnih dnevih se v zadnjem času povečuje tudi resnost nezgod (preglednica 5). V letu 1997 je bilo izgubljenih 25,1 delovnih dni na nezgodo. V posameznih letih sicer GozdV 57 (1999) 3 1 Lipoglavšek, M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997- primerjava s preteklimi obdobji resnost nezgod ni pravi kazalnik varnosti pri delu, ker jo lahko posamezna nezgoda s hudimi posledicami močno poveča, vendar pa daljša obdobja že značilno kažejo na pomembnost varovanja delavca pred nezgodami. Povečevanje resnosti nezgod pomeni, da širša uporaba mehanizacije povzroča več težjih poškodb. Ker se v zadnjem času zaradi strahu pred izgubo zaposlitve delavci že sicer izogibajo bolniškemu dopustu, je tudi mogoče, da manjših poškodb sploh ne prijavljajo. Izračunana povprečna resnost nezgod je zato lahko večja. Nanjo pa ne vplivata niti število zaposlenih niti obseg proizvodnje, ker jo izračunavamo samo s številom izgubljenih dni na nezgodo. GGOI FMU Obembje 1 Period 1975-91 Slovenija 22,5 Telmin 19,0 Btee 20,0 Kranj 16,0 Ljubljana 20,2 Pestejna 20,0 Kočevje 27,8 Novo mesto 23,7 Brežjce 22,2 Ce Ue 29,8 Nazarje 31,4 Slovenj Graeec 17,2 Marioor 24,2 3.3 časovna razporeditev nezgod 3.3 Time schedule of accidents 1992 1993 1994 22,1 27,5 . 20,0 14,3 16,9 15,4 19,4 19,8 34,9 26,8 12,7 12,1 13,0 37,3 15,4 27,8 32,4 31,6 41,5 36,6 24,3 34,0 23,2 16,6 58,5 - 36,1 32,9 30,5 14,2 12,5 39,8 19,1 23,9 - 22,3 31,7 - Tudi v letu 1997 se je največ nezgod v gozdnogospodarskih družbah zgodilo v prevladujoči gozdarski dejavnosti (81,4 %). Ker je za gozdarsko dejavnost do neke mere značilno sezonsko nihanje, tudi število nezgod tekom leta niha . V letu 1997 lahko opazimo spet tri izrazite maksimume pojavljanja nezgod . Največ nezgod se je zgodilo v obdobju od februarja do maja, približno enako tudi julija (10,2 %), nekaj manj pa jeseni od septembra do novembra (7-8% mesečno). To je podobno kot v prejšnjih letih (grafikon 2). Podatki o tem, ob katerih dnevih so se zgodile nezgode, kažejo žal na Preglednica 5: Resnost nezgod - število izgubljenih dni na nezgodo Table 5: Severity of accidents - number of last working days per accident 1995 1996 1997 - - 25,1 18,4 35,4 21,2 34,7 22,4 25,5 20,7 13,5 14,7 31,0 36,6 20,0 34,0 20,5 37,6 23,8 26,6 28,2 25,8 27,6 20,5 39,3 - - 19,0 18,8 39,4 42,9 72,0 9,8 - - - - 11,9 Grafikon 2: Razpored~ev nezgod po mesecih 14 Graph 2: Time schedule of acci- dents by months 12 10 GozdV 57 (1999) 3 119 Lipoglavšek. M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 - primerjava s preteklimi obdobji Grafikon 3: Razporeditev nezgod po dnevih Gra ph 3: Time schedule of acci- dents by days Grafikon 4: Razporeditev nezgod po urah Graph 4: Time schedule of acci- dents by hours 120 nezanesljivost zbranih podatkov, saj je malo verjetno, da bi se 27 nezgod (več kol13 %) zgodilo ob nedeljah. Res je, da so bili dnevi zabeleženi kasneje po koledarju iz datumov nezgod, kar kaže na to, da poročevalci niso pravilno izpolnili vprašalnika, ko so napisali datum nezgode. Ali morda sedaj gospodarske družbe opravijo veliko dela tudi ob koncu tedna, ko drugi ne delajo? Že prej smo ugotovili, da se razporeditev nezgod po dnevih v posameznih letih močno spreminja (LIPOGLAVŠEK 1994). Kljub temu lahko ugotovimo, da so bile nezgode v letu 1997 enakomerno razporejene po delovnih dneh od ponedeljka do četrtka (največ v ponedeljek - 18,6 %), manj pa jih je bilo ob petkih, sobotah in nedeljah. če uvrstimo nezgode ob sobotah in nedeljah med tiste, za katere nima- mo podatka o dnevu, je razporeditev v delovnem tednu podobna kot v prejšnjih obdobjih (grafikon 3). GozdV 57 (1999) 3 delu Od ponedeljka do četrtka se je največ nezgod zgodilo v času največje .r aktivnosti, to je od 830 do 930, ob ponedeljkih, petkih in sobotah pa še proti koncu delavnika, med 11 30 in 1330, v času, ko je utrujenost in zato nepazlji- vost delavcev večja. Celotna razporeditev po urah je zato enakomernejša in kaže največ nezgod okoli 9. in okoli 12. ure. Oba maksimuma sta izraziM tejša kot v obdobjih pred letom 1988, ko je bilo največ nezgod v tretji delovni uri (grafikon 4 ). Verjetno je tudi delovnik krajši. Glede na starost ponesrečenih delavcev se je leta 1997 največ nezgod (22 %) pripetilo delavcem, starim med 41 in 451et. To pomeni, da gospo- darske družbe zaposlujejo starejše delavce, ki jim že pešajo psihofizične sposobnosti. Razporeditev je asimetrična v smeri proti večji starosti delav- cev. Največ nezgod so imeli delavci z delovnim stažem od 1 O do 20 let, torej izkušeni delavci, ker je takih verjetno največ zaposlenih. Ta razporeditev ponesrečencev po starosti in delovnem stažu je spet podobna kot v preteklih obdobjih (grafikon 5), vendar tistih najstarejših nad 50 let starosti ni več toliko kot prej. Kaže tudi, kako se populacija gozdnih delavcev stara, dotoka mlajših pa ni. 3.4 Izobraženost ponesrečenih 3.4 Accidents by education level of injured Kot je bilo že povedano, se največ nezgod zgodi neposrednim proiz- vodnim delavcem, ki opravljajo dela s povečano nevarnosijo pri pridobivanju lesa. Na prvem mestu so bili tudi leta 1997 priučeni delavci (49 %), ki jim tesno sledijo šolani delavci s 45 %. Vsi drugi na različnih položajih ali odnosih s podjetjem (gozd. inženirji in tehniki, invalidi, pogodbeni delavci, kmetje) so imeli le 6% nezgod. Za proizvodna dela torej slovensko gozdarstvo zaposluje predvsem priučena delavce, za katere velja, da imajo zaradi slabega obvladovanja tehnike dela relativno največ nezgod. Tudi šolani delavci so imeli leta 1997 relativno veliko nezgod - po njihovi starosti in delovnem stažu so bile enakomerneje razporejene kot pri pri učenih delavcih GozdV 57 (1999) 3 Grafikon 5: Starost poškodovanih delavcev Graph 5: The age of injured wor- kers 121 Lipoglavšek. M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Slovenij i leta 1997 - primerjava s preteklimi obdobji Grafikon 6: Izobrazba poškodova- nih delavcev Gra ph 6: The education of injured workers 122 (26-50 let starosti oziroma 5-20 let delovnega staža). Žal pa ne vemo, kakšna je sestava vseh zaposlenih, da bi lahko presojali tveganje nezgod pri posamezni starostni ali poklicni skupini delavcev. Kljub tolikšnemu številu nezgod priučen ih delavcev pa so poročevalci o nezgodah iz varstvenih služb podjetij ocenili, daje bila izobrazba pri veliki večini tistih, ki so se poškodovali (93 %). ustrezna za delo, ki so ga opravljali. Opisana razporeditev nezgod glede na izobrazbo je taka kot v preteklih obdobjih (grafikon 6), le da se delež poškodovanih delavcev, ki so poklicno izobraženi, ves čas postopoma povečuje, kar pa ni nujno le posledica boljše izobrazbe zaposlenih. 3.5 Žarišča nezgod 3.5 Focuses of accidents V letu 1997 so bila žarišča nezgod podobna kot pred letom 1993 (grafi- kon 7). Med vsemi gozdarskimi dejavnostmi (81 ,4 % nezgod) močneje prevladuje sečnja (49,4% nezgod), nezgod pri spravilu lesa (ročno 6,9 %, traktorsko 14,4 %, žičnično 1,8 %) pa je nekaj manj (23,1 %). Pomembni so bili še deleži nezgod pri gojitvenih delih (5,6 %), pri prevozih oseb na delo in z dela (3,7 %) ter pri drugih dejavnostih (13 %). Pojavljanje nezgod po posameznih dejavnostih je še nekoliko bolj sezonsko kot pri opazovanju vseh nezgod skupaj (glej poglavje 3.3). Pri sečnji je bilo največ nezgod februarja, marca, aprila, julija in oktobra, pri spravilu lesa pa februarja, aprila, maja, julija in novembra. Ker se k sreči v posameznem mesecu zgodi malo nezgod, ta razporeditev po posameznih letih ni zelo značilna. če pregledamo delovne postopke, ki pri posameznih dejavnostih prevladujejo oz. prednjačijo pri pojavu nezgod pri delu, lahko za leto 1997 ugotovimo naslednje: Pri gojitvenih delih prevladujejo dela v drevesnici in čiščenje gošč; pri sečnji dela z motorno žago pri kleščenju, prežagovanju in podžagovanju; pri spravilu ročno spuščanje lesa, razvlačevanje vrvi traktorja in vezanje tovora; pri prevozu lesa razkladanje; pri drugih dejavnostih pa oddaja lesa. Pri načinih opravljanja dela prevladuje ročno delo (49,5 %), kamor večina GozdV 57 (1999) 3 Lipoglavšek, M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 - primerjava s preteklimi obdobji 1975-83 50 45 40 35 šteje tudi delo z motorno žago, temu pa sledita strojni (25,5 %) in kombini- rani način opravljanja dela (17, 1 %). Tudi prevladujoči neposredni viri poškodb dobro kažejo na žarišča nezgod. Tako kot v prejšnjih obdobjih (grafikon 8) je tudi leta 1997 največ poškodb povzročil predmet dela v gozdarstvu: drevo in njegovi deli, in sicer pri 54,6 % nezgod (prednjačita veja in sortiment). Na drugem mestu so razni predmeti na tleh (15 %) in drugi viri med padci, na tretjem pa ročno orodje (13 %), zlasti negozdarsko. Vsa uporabljena mehanizacija neposredno poškoduje delavca le pri okrog 1 O% nezgod. Motorna žaga je bila vir poškodb le pri 3,2% nezgod (ročni prenosni stroji 4,2 %), čeprav delavci z njo opravijo največ dela. Tako je lahko delo z moto mo žago vzrok poškodb, vendar pa je le ta glede varovanja pred poškodbami dobro oblikovano delovno sredstvo (zavora, lovilec verige, 1975-83 GozdV 57 (1999) 3 20 18 16 14 12 Grafikon 7: Dejavnost ob nezgo- dah Graph 7: Activity at the occur- rence of an accident Grafikon 8: Viri nezgod Graph 8: Sources of accidents 123 Lipoglavšek, M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Slovenij i leta 1997 - primerjava s preteklimi obdobji Grafikon 9: Poškodovani telesni deli v letu 1997 Graph 9: lnjured body parts in the year1997 124 ščitnik rok) ali pa delavci dobro obvladajo ravnanje s tem strojem. Čisto drugače pa je pri okvarah zdravja (ropot, tresenje, strupi). 3.6 Vrste poškodb in poškodovani telesni deli 3.6 Types of accidents and injured body parts Po vrsti poškodb so tudi v letu 1997 prevladovale zmečkanine, ki smo jih v prejšnjih obdobjih zabeležili z oznako udarec, in sicer z 51 %, sledijo prelomi z 12, izpahi z 9, poškodbe oči z 9, raztrganine z 8 in urezi s 6 %. Najpogosteje so bile poškodovane okončine (noge 40 %, roke 24 % ), glava in trup pa vsak v 17% nezgod. Večinoma so poročali le o enem poškodo- vanem telesnem delu, čeprav jih je pri posamezni nezgodi lahko tudi več. Okončine, zlasti roke, so bile pogosteje poškodovane na levi strani telesa, kar je v preteklih obdobjih značilno tudi za druge poškodbe, čeprav motorna žaga (narejena za desničarje) sedaj ni več velik vir poškodb. Odstotni deleži posameznih poškodovanih telesnih delov kažejo na njihovo neustrezno ali nikakršno varovanje z osebnimi varovalnimi sredstvi (grafikon 9). Za prsi (9,2 %) in hrbet (7,3 %) nimamo varovalnih sredstev, visoki deleži poškodovanosti glave, lobanje (4,6 %), oči (8,7 %) in obraza (3,2 %) pa kažejo na nedosledna uporabo čelade in mrežice na njej. Rokavice niso zadostno varovalo za zapestje (4,6 %) in prste rok (11 % poškodb), tudi kolen (6,5 %) in goleni (16,6 %) ne znamo varovati pred zmečkaninami, prelomi in izpahi. Stopala (9,2 %) in prste nog (3,6 %) pa bi z dosledno uporabo primerne varovalne obutve lahko bolj zavarovali. Podobna razporeditev poškodb po telesnih delih je bila značilna tudi za prejšnja obdobja (grafikon 1 0), čeprav opazimo pri posameznih delih telesa GozdV 57 (1999) 3 Lipoglavšek, M.: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji teta 1997 - primerjava s preteklimi obdobji Grafikon 10: Poškodovani telesni 18 deli Gra ph 1 O: lnjured body paris 16 14 .., ~ ~ til 8 > ro ::> Ci znatna povečanja, pri drugih pa zmanjšanja odstotnih deležev poškodova- nosti. Možno je ugotoviti, da se poškodbe nog povečujejo, poškodbe rok pa zmanjšujejo. Leta 1997 je bilo tudi več poškodb trupa delavca. 4 ZAKLJUČKI JN RAZPRAVA 4 CONCLUSIONS AND DISCUSSION Za leto 1997 smo zbrali podatke za 216 oz. 84% nezgod, ki so se zgodile pri delu gospodarskih družb v slovenskem gozdarstvu. Čeprav se je število nezgod v primerjavi s preteklimi obdobji močno zmanjšalo, pa so značilnosti pojavljanja nezgod podobne . Zanesljivost zbranih podatkov je morda ne- koliko manjša, na kar kažejo nekateri nerazumljivi rezultati raziskave, npr. razporeditev nezgod po dnevih, vendar v večini primerov zadostna . Po- memben kazalec stanja varstva pri delu, pogostnost nezgod, je v zadnjih letih grozeče narasel. To je posledica precejšnjega zmanjšanja števila neproizvodnih delavcev v gozdnih gospodarstvih, vendar tudi zmanjšane skrbi za varnost pri delu. Primerjava števila nezgod z obsegom proizvodnje, kjer so podatki manj zanesljivi, pa ni tako zaskrbljujoča. V gozdarstvu je tudi število izgubljenih dni ob vsaki nezgodi (resnost) precejšnje in rahlo narašča. Tudi v letu 1997 se je največ nezgod zgodilo pri pravih gozdarskih dejavnostih (81 ,4 %), in to takrat, ko opravljamo največ dela v gozdu (spomladi, julija in jeseni), od dni pa največ ob ponedeljkih. Nezgode so najštevilnejše v tretji delovni uri pa tudi ob koncu delovnika, ki je verjetno nekoliko krajši kot v preteklih obdobjih. Ker se očitno populacija gozdnih delavcev stara, imajo največ nezgod delavci med 41. in 45. letom starosti oz. tisti, ki imajo 1 O do 20 let delovnega staža. Največ nezgod se zgodi pri sečnji (v letu 1997 skoraj 50 %), in sicer pri kleščenju, prežagovanju in podiranju dreves. Na drugem mestu je spravilo lesa z ročnim spuščanjem, razvlačevanjem in vezanjem pri traktorskem spravilu. Nevarno je še raz- kladanje lesa pri prevozu, oddaja lesa, delo v drevesnici in nega gošče. Delovna sredstva, ki jih uporabljamo, so relativno varna, saj je motorna žaga, GozdV 57 (1999) 3 125 Lipoglavšek, M .: Nezgode pri delu gozdarskih družb v Sloveniji leta 1997 - primerjava s preteklimi obdobji s katero opravimo veliko dela, neposreden vir poškodb le pri 3,2 %, vsa druga mehanizacija pa pri 10% nezgod. Najpogosteje delavce poškoduje drevo in njegovi deli (54,6 %), zlasti veje in sortimenti. Od poškodb je največ zmečkanin, najpogosteje na nogah (40 %) in rokah (24 %). Vsa navedena žarišča nezgod naj bodo vodjem del in službam za varstvo pri delu vodilo, kam naj najprej usmerjajo svoja prizadevanja za prepreče­ vanje nezgod in njihovih posledic- poškodb. WORK ACCIDENTS IN FORESTRY COMPANIES IN SLOVENIA 1IN 1997 • COMPARrSON TO THE PAST PERIODS Summary The data based on international register collected for 216 accidents or 84 %(Table 1) that occurred at work wi,thin Sl!ovene forestry enterprises in 1997, were compared to the data from previous periods. It has been found out the number of accidents was strongly reduced with the reduction of production capacity and wi,th decline in the number of employees (Tabl~e 3). The ftrequency of accidents had been undulatorily reduc- ing until1991 when started to rise abruptly with excess of 13 % in 1997. The frequency and its trends (Gra ph 1) vary among single forest management regions of Slovenia and forestry companies respectively (Table 3). Relative safety indicators as number of accidents by production workers or by production quantity (Table 4), are not asworrying as the frequency trend. Severity of accidents (Table 5) is also gradually increasing. Majority of the accidents (81.4%) in 1997 had occurred at forest1ry activities. From their occurrence three seasonal maximums had been noticed: in spring, July, and in autumn (Grap:h 2). The majorlty of accidents had oocurred on Monday (Graph 3), as in the past periods, and in the third working hour, as well as at the end of the working day (above all on Monday and Friday). Therefore , the layout of accidents by working hours is bimodal (Graph 4 ). The majority of accidents had occurred to workers between 41 and 45 years of age, with in 1 O to 20 years of working experience. The comparison to past period s shows the forestry work- ers popula.tion is aging and there ,js no affluence of younger workers. The majority of accidents occur when cutting- the share had increased to nearly 50%. On the second place is wood skiding, followed by other uncharacteristical forestry working procedures. The most dangerous work is a work with a chain saw when trimming, transverse cutting, and felling,, hand wood lowering., logging, fastening at skidding, unloading, at wood disposal, and silviculture activities, tree-nursery activities, and thicket improvement. However, the chain saw itself (in 3.2 % of the accidents) as well as other mechanization (10 %) is rarely a direct source of injuries. Among accident sources the tree w~th its parts is in absolute lead (54 .6 %, especially brane he s and assortments). Among ·injuries there ·is over 50%) of contusions. The most frequently affected are leg s (in 40 % ), arms (24 % ), followed by head and body injuries of the worker. More consistent observation of protective measures, above all the exact working technique (education),, and use of personal protecti.ve means could prevent many injuries of workers at work. VIRI/ REFERENCES KUMER, P., 1998. Varnost dela v državnih gozdovih Slovenije.- Gozd V. 56, št. 9, Ljubljana, s. 416-420. LIPOGLAVŠEK, M., 1980. Šifrant za vrednotenje nesreč v gozdarstvu.- Prevod iz nemščine (BUTORA 1974), Poslovno združenje GGO, Ljubljana . LIPOGLAVŠEK, lvi ., 1993. Nezgode pri delu v družbenih gozdovih Slovenije v obdobju 1975-1991.- Zbornik gozdarstva in lesarstva 41, Ljubljana, s. 111-137. LIPOGLAVŠEK, M., 1993. Kazalniki stanja varstva pri delu.- Gozd V. 51, št. 2, Ljubljana, s. 90-92. LIPOGLAVŠEK, M., 1994. Nezgode pri delu v gozdnih gospodarstvih v letih 1992 in 1993.- Gozd V. 52, št. 9, Ljubljana, s. 366-374. MEDVED, M., 1998. Nezgode in tveganje pri poklicnem in nepoklicnem delu v gozdu.- Gozd V. 56, št. 9, Ljubljana, s. 379- 389. LIPOGLAVŠEK, M. 1 MEDVED, M., 1998. Podatki o nezgodi pri delu (šifrant).- Splošno združenje gozdarstva Slovenije, Ljubljana. 126 GozdV 57 (1999) 3