Poloia^ Miribof, doe 20. nor. Vojska je konfiana. A^made so že vrnile ˇ sroje domaCe kraje. Sedaj se vršijo pripravs za mirorno konferenco, ki se bo vršila v francoakem mesta Verzalj. Udeležil se je bo sam Wilson, predsednik mogočne države Zedinjenih držav Ssverne Amerike. Ta konfereaca bo koaCaoveljavno tadi odloCerala o mejsh Jagoslavije. V Ženeti v Svici bo podpisali na§i jogoslovanski zaatopniki (dr. KoroSec i. dr.) konCnove- ljavno ustanovitev Jogoslavije, katera sega od Soče do Vardarja in od Mare do Adrije ter Steje 13 mi- lijonov prebivalcer. Jagoslavija je odslej priznana kot praTnoveljarna držara. NaSa država bo eaa najlepših in najmočnejšib držav v E?ropi Naše  brodovje, prej la«t Arstro Ograke, ostane naši dr-  žavi zasignrano. Naša zastava je na raorja pri«aa-  ana. Velike jugosloranske trgorske ladje so že  odplule v Ameriko po živila.  Italijani so zastdli črto, ki je bila določena v premirju (pogodbi). Na nekaterih krajih so celo prekeračili to iftto, a so atorali takoj nazaj. V za- sedenih krafih se obnalajo zelo izziralno, tako da so «elo Amerikanci, Francozi iu Angleži postali neToljni na Italijane. Jugoslovanske kraje, ki so jih Italijani zasedli, bodo ntorali zopet izprazaiti po sklepn mira. Ogrska je postala Ijadovlada. Kralj Karel se je odpovedal prestola. V deželi vlada velik nered in prekocija. Srbi so zasedli že velik del južne Ogrske, Čehoilovaki so ziTzeli skoro vse ozemlje, kjer prebivajo SloTaki, Romnni pa hit jo reševat sToje brate izpod madžarskega jarma. Edino Slovenci. t Prekmurju in Hrvati v Medžimmrju še morajo čntiti madžarsko kratost ia silo. Na ČeSkejn vlada vzoren red in mir. Ceška narodna skapščina si je izvolila predsednika ljudovlade t osebi od avstrijske vlade preganjanega profesorja Masarika. Češkoslovaška armada je dobro organizirana in vlada pri vseh četah izborna discipliaa. Vsled tega pa je Čehoslovaška tadi v Tsakem oziru rzoraa država. Železnice so v reda in tudi živil imajo dovolj. Nemški deli Ceške sami zahtevajo priklopitev k Čehoslovaški, ker vedo, da bi morali v Nemški Avstriji gladoTati. V NemSki Arstriji so prišli na krmilo države socialni demokrati Na Danaju ia po mnogih drugih krajih Nemške Avstrije vlada reTolacija. Glad trka skoro povsod na dari. Tlada prosi četverosporazom (eiteato), ne Čehe, za pomoS r živilih. V Neaačiji vladaj« še hajše razmere kot v Nemški Arstriji. Ravolicija sa rseh koncih in krajib. Socialni demokrati, ki imajo sedaj tadi v NemCiji vodstro, si prizaderajo na tso moč, da bi Tzdriali red ia mir, ker jim hoč« Amerika le v ttm slaCajo poslati ziril. ,( .,-. V Rasiji so se začela majati tla boljševikom. Angleži so izkrcali čete t Odesi in b^do korakali proti Moskvi, da odstarijo boljšeriško vlado in napravijo y daželi rtd. ^ ^, Sicer se bod« raztnere r Rasiji polagoma ¦redile in je gotovo, di ostane Raaija tudt po Tojni mogoSna držart, kakor je b<la poorej Issgabila bo samo Poljsko. Vojna je koaCala nvao narobe, kakor je to hotela NemCij«.. Poaižaaa ia oslabljena je oaa, a oai, ki jih je hoUla Nem&ija unifiiti, bodo ojačeni in poriSani. Vreti je začelo tadi v Sjaaiji, kjer zahteva ljadatvo Ijndovlado. Brckone bodo po koaSani vojai y vsej Efropi same ljodovlada