France Golob
HIŠNI ARHIV iN PODOBA ČETRTINSKE KMETIJE IZ
SPODNJE ŠIŠKE V 19. STOLETJU
Ohranjeni hišni arhiv rodbine Ceglar iz Spodnje Šiške, pril<azan v tem sestavl<u, obsega
31 listin,! 4 posestne liste,^ 10 fotografija in ga moremo dopolniti s podatki iz Arhiva SR
Slovenije in Zgodovinskega arhiva Ljubljana. Čeprav je nepopoln, nam kaže z drugimi ar-
hivskimi viri nazoren vzorec premoženjskega stanja četrtinske do polovične kmetije v 19.
stoletju.'^
Oris starega naselbinskega jedra Spodnje Šiši<e
Dom rodbine Ceglar (priimek so v raznih pisanih dokumentih pisali različno kot: Zeglar,!
Ziegler,2 Zogler-^ in Ceglar"*) je bil v Spodnji Šiški (po letu 1910 Jernejevi ulici, danes ulici
Milana Majcna) hišna številka 40,^ 45^ in 33''. Ceglarji so bili podložni Nemškemu vite-
škemu redu^ — Komenda Ljubljana, Urbar pod št. 61.^
Vas Spodnja Šiška je bila (od zahodno ležeče Zgornje Šiške prva vas od Ajdovščine ob
stari cesti (Celovški cesti), orientirana proti severozahodu.Najstarejša do danes znana
omemba Šiške je v listini z dne 30. marca leta 1 308. ^ ^ V njej beremo „ze Cheis in dem
dorfe von der stat ze Laibach''.^^ j^^ej je bila vas Spodnja Šiška (danes Krajevna skup-
nost Milana Majcna) staro kmečko naselje, z najstarejšim jedrom ob današnji Ulici Milana
Majcna. To kaže tudi vrisano naselje s hišami v mapi franciscejskega katastra (si. 5, 6). Iz
njega j razvidno, da so skoraj vse hiše gledale s stransko ožjo fasado na pot (danes ulico
Milana Majcna), kije peljala s trase nekdanje rimske ceste (danes Celovške ceste) v polje.
Ob stiku vaške ceste (Ulica Milana Majcna) s traso nekdanje rimske ceste je stala ob
vznožju Šišenskega hriba kot dominante stara cerkev sv. Jerneja.^-^ Pri tem naj pripomni-
mo, da je zemljišče narekovalo lokacijo in širitev vasi v nižini, tam, kjer so imeli vaščani
poleg bivališč in gospodarskih poslopij tudi polja. O tem meni Anton Melik takole: „Za po-
zicijo vasi pa ni osnove v terasi, niti v vznožju hriba, marveč je postavljena na ravnino
brez vsakršne zavisnosti od morfološke osnove, kar je v primerjavi z lego vasi na Ljubljan-
skem polju nekoliko nenavadno. To bi kazalo na kasnejšo kolonijo."!'!
Urbanistično je bilo staro jedro Spodnje Šiške zgled izrazito vrstne vasi. Domačije v ravni-
ni sta omejevali dve poti: glavna pot (ulica Milana Majcna), na katero so v večini gledale
stranske fasade hiš z bivalnimi prostori, in stranska poljska pot (Gasilska cesta), ki teče
čez poljsko razdelitev na sklenjene proge za stavbami in vrtovi.
Vas Spodnja Šiška ni imela središčne dominante, temveč je bil njen poudarek na začetku
vasi s cerkvijo sv. Jerneja. Dohod do nje iz vasi pa je bil prekinjen z glavno cesto (Celov-
ška cesta), ki je tekla proti severozahodu (si. 5, 6).
Poljska razdelitev je bila na sklenjene proge, in sicer tako, da se je obseg posestva začel s
stanovanjsko stavbo, gospodarskimi poslopji, se nadaljeval prek vrta v travnik in se skle-
nil z njivami. Enako poljsko razdelitev na sklenjene proge je imela na primer tudi vas Bitnje
pri Škofji Loki.!6
Po tej razdelitvi v Spodnji Šiški, pa niso segale (razvidno iz franciscejskega katastra)!^ te
sklenjene proge zemljišč, ki so potekale proti severu, do katastrske meje občine. Poljske
poti, ki so bile v posesti lastnikov zemljišč, pa so, kot pravi v svoji razpravi Svetozar lle-
šič: „... postale merodajne za današnjo razdelitev ulic severno od Jernejeve ceste (Ulica
84      France Golob
Milana Majcna).^^ To trditev potrjuje med drugim tudi današnja Železnil<arjeva ulica. Nje-
na trasa leži na nekdanji poljski poti, ki je bila združena z zemljiško obdelovalno posestjo
rodbine Ceglar (si. 3).
Za zgodovinski razvoj poljskih razdelitev kaže zemljiška razdelitev na sklenjene proge po-
sebno močan delež zemljiškega gospoda pri ureditvi vasi s poljem. Obenem pa je razde-
litev polja na sklenjene proge kazala na prodiranje v gozdno ali močvirno zemljišče, ki
je samo po sebi oteževalo obdelovanje.''^ Tudi v našem primeru zemljiške razdelitve v
Spodnji Šiški kaže samo ledinsko ime zemljišča „U Gmainach"^^ na to, da so priseljenci
sprva ta skupni srenjski svet (ki je bil kasneje razdeljen) širili in kultivirali tako, da so ga
očistili grmovja in nizkega drevja.
Razdelitev zemljišč na sklenjene proge izvira iz dobe načrtne kolonizacije,^^ ki je do 14.
stoletja povzročila nastanek najrazličnejših oblik poljske razdelitve.
Gozdni deleži posesti kmetov iz starega jedra v Spodnji Šiški so bili v večini na območju
Šišenskega hriba. Rožnika in Mosteca.
Rodovnik rodbine Ceglar
Prvi znani gospodar Ceglarjeve domačije je bil Jernej Ceglar. Njegovo ime je bilo navede-
no v dveh listinah iz let 1761^ in 1770.^ Kraj in leto njegovega rojstva nista znana.-' V
mrliški knjigi je zapis, da je umrl Bartholomeus Zegler iz Spodnje Šiške, hišna št. 40, dne
30. januarja leta 1 793.Jernejeva žena Marija je bila rojena leta 1724.^ Po mrliški knjigi
je umrla Marija Zigler, stara 65 let, dne 21. januarja leta 1 789.^ V zakonu sta imela Jernej
in Marija Ceglar štiri otroke: sina Jerneja ter hčerke Uršulo, Marijo in Elizabeto. Jernej,
kasnejši gospodar, se je rodil leta 1749.^ Umrl je v veliki starosti, star 78 let.^ Mrliška
knjiga navaja, da je umrl 10. maja leta 1827 iz Spodnje Šiške, št. 45, Bartholomeus Zie-
gler.^ Jernejeva sestra Urša — letnici rojstva in smrti niso znani — se omenja samo v listi-
ni iz leta 1770.^° V njej piše, da je bila poročena z Lovrom Japplom iz Gline pri Dobravi.^
Druga sestra, Elizabeta, se je rodila leta 1747.^^ Umrla je stara 50 let, po mrliški knjigi,
dne 1. maja leta 1797 v Šiški, št. 40, Elizabeta Zeglarza.''^ Zadnja sestra, Marija, seje ro-
dila 1 761. leta'''^ in je umrla, po mrliški knjigi, kot Maria Zeglarza, iz Šiške, št. 40, stara
35 let, dne 10. junija 1796.^^
Jernej, novi gospodar Ceglarjevine, sin starega Jerneja («1749 + 1827), se je pročil z
Marijo Selan (ki je v poročni knjigi imenovana Maria Selanka) 1. februarja 1 787.^^ Žena
Marija seje rodila leta 1 768 ^'^ in je umrla, stara 60 let, dne 27. oktobra leta 1828 v Šiški,
št. 45.^^ Zakonca sta imela štiri otroke: hčerka Jera, ki se imenuje v krstni knjigi Gertru-
dis seje rodila 24. februarja leta 1787.^^ Leto njene smrti nam ni znano. Dalje sinova Va-
lentina in Ivana. Valentin, kasnejši gospodar, v krstni knjigi se imenuje Valenting, seje ro-
dil 27. januarja 1789.2° Umrl je, star 70 let, dne 28. avgusta 1857.21 Q^ugi sin Ivan (v
krstni knjigi Johann) se je rodil 11. decembra leta 1 799.^2 Leto njegove smrti nam ni zna-
no. Zadnji otrok Jerneja in Marije Ceglar je bila hčerka Marija. Rodila se je leta 1807^3 jn
umrla pri treh mesecih, 17. junija leta 1807.^'*
Valentin Ceglar ( » 1789 +1857) — v poročni knjigi se imenuje Valentin Zeglar — nasled-
nik kmetije po Jerneju Ceglarju, se je poročil 6. maja leta 1811 z domačinko Uršo Babnik
(v krstni knjigi ob vpisu njenih otrok je imenovana Ursula Vabnich).^^ Leto njenega rojst-
va ne poznamo, znana pa je letnica smrti — 30. december 1834.2^ Zakonca sta imela se-
dem otrok. Najstarejši sin in naslednik kmetije je bil Matija (v poročni knjigi imenovan
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju     85
Mathias Ziegler). Rodil se je 23. februarja leta 1812.^7 Matija je umrl star komaj 54 let
dne 28. avgusta leta 1866.28 Njegov brat Valentin se je rodil leta 181329 j^, ^j^^^i i^^^
otrok, star 10 let, dne 17. februarja leta 1823.3° Sledil mu je brat z istim imenom, ki se je
rodil leta 1 823,•'^ umrl pa je neznano kdaj. Nato se je rodil (letnice rojstva ne poznamo)
Jakob, ki je umrl 1. julija leta 1836.^2 za bratom Jakobom se je rodil dne 14. oktobra leta
1824 brat Franc (v krstni knjigi je imenovan Franz).¦'^ Ta je umrl leta 1847.34 Zakonca
Valentin in Urša Ceglar sta imela v zakonu še hčero Marijo, ki se je poročila Nastran^s in
sina Ivana (Johanna).
Leta 1834 je prevzel Ceglarjevo domačijo od še živečega očeta Valentina mladoletni,
dvaidvajset let stari sin Matija (.1812 +1866).Matija seje poročil 12. januarja 1836 z
Marijo Rubežnik (v poročni knjigi imenovano Mario Rubeschnik).^^ žena Marija seje rodi-
la leta 1812 in umrla dne 11. maja leta 1854.^9 V zakonu sta imela štiri otroke: hčerko
Marijo (v krstni knjigi imenovano Maria), rojeno 26. junija leta 1837,'*° sina Franca (v
krstni knjigi imenovan Franz), rojenega 19. decembra 1845,ter dvojčici Nežo (v krstni
knjigi imenovana Agnes) in Frančiške (v krstni knjigi imenovano Frančiška). Dvojčici sta
se rodili 22. januarja leta 1851;'*^ Neža je umrla 7. avgusta leta 1853 stara dve leti in
pol.43
Leta 1854 je umrla gospodarju Matiji žena Marija, stara komaj 42 let. Vdovec Matija se
zopet poroči dne 27. avgusta leta 1854.'*'! ^a ženo je vzel Uršo Dobnikar, o kateri niso
znani podatki o rojstvu in smrti. Z njo je imel sedem otrok. Poznejši Matijev naslednik sin
Lovro (Lorenc), se je rodil 24. avgusta leta 1856 in umrl dne 22. aprila leta 1907.Drugi
sin Anton se je rodil 1 5. januarja 1858.'*^ Leto njegove smrti ni znano. Sledile so hčerke:
Mariana, rojena 1 5. novembra 1859, umrla kot delavka v tobačni tovarni dne 28. marca
1884,'!7 Jožefa, rojena 23. marca 1862"*^ in umrla stara 24 let dne 27. aprila 1886 za
tuberkolozo,'!9 Antonija rojena 10. maja 1864. leta.5° Sestram je sledil brat Ivan (Jo-
hann), ki je omenjen v listini iz let 1886^! in 1896.^2 Zadnji otrok v tem zakonu je bila
Ivanka (Johanna), ki je živela doma v Spodnji Šiški h.št. 45. Omenjena je v listini iz leta
886.^3 In v krstni knjigi kot mati nezakonskega sina Valentina, rojenega 11. februarja leta
1872.5'* Ivanka je umrla 11. februarja leta 1896.^5
Novi gospodar Lorenc, pol zemljak (»1856 +1907) zadnji lastnik kmetije Spodnja Šiška
h št 45 iz rodu Ceglar, se je poročil dne 19. februarja leta 1900 star 44 let.^^ Za ženo je
vzel Katarino Zakotnik (»20. novembra 1878)^^ staro 22 let, hčerko Egidija Zakotnika,
pol zemljaka iz Kosez pri Zgornji Šiški.v zakonu ni bilo otrok. Gospodar Lorenc je umrl
22. aprila ob 11. uri dopoldne leta 1907, za tuberkolozo star 51 let.^^ Pokopali so ga 24.
aprila 1907 ob 16^ uri na novem pokopališču sv. Križa na današnjih Žalah.^°
Kot smo že omenili, v zakonu ni bilo otrok. Kmetijo je podedovala 29-letna vdova Katari-
na.^! Ta se je po osemmesečnem vdovstvu poročila s posestnikom Mihaelom Kozelom
(»5. oktobra 1879 v Vodicah).^2 y zakonu sta imela tri otroke, Mihaelo, Marijo in Ivana
( +4. januarja 1919).^^ Kmetijo je nasledila Marija, ki se je poročila z domačinom Marin-
kom.^'* S smrtjo zakoncev Marinko je tudi ugasnila kmetija.
Ceglarjeva domačija I
Lastniki Ceglarjeve domačije so bili z ozirom na njen zemljiški obseg v raznih listinah ime- ;
novani kot gospodarji 1 /4 do 1 /2 hübe in v letu 1900 kot pol zemljaki. ! Obdelovalno eno-,
to so označevali viri z najrazličnejšimi izrazi, med drugimi tudi kot huba (kmetija).^ Hube ¦
86     France Golob
so bile v glavnenn naseljene in torej obdelane. Vendar so bile na slovenskem ozemlju že od
načrtne kolonizacije dalje tudi nenaseljene kmetije.-' Mnoge izmed njih je gosposka dajala
proti skromni odškodnini v užitek ali pa so nanje naseljevala nove naseljence.** To ilustrira
tudi listina, ki je bila izdana dne 14. aprila leta 1794 (Priloga I. Listina 3) in vsebuje pogod-
bo med Kapitljem iz Ljubljane in soseščino iz Spodnje Šiške, ki jo je zastopal med drugimi
tudi Jernej Ceglar.^ V prvi pogodbeni točki daje Kapitelj za 9 let soseščini v zakup 11 in
1/2 hub in sestoječo žitno desetino v Spodnji Šiški za čas od leta 1794 do 1803.^
Kot smo omenili, je v raznih listinah zapisano, da imajo gospodarji Ceglarjevine v posesti
1/4 do 1/2 hübe. To priča o delitvi njihove domačije.
Vzrok za delitev kmetij moramo iskati v načinu dedovanja. Tako poznamo na slovenskem
ozemlju že zelo zgodaj drobljenje hub (kmetij).^ Te delitve so se začele z obdelovanjem
zemlje najbližjih sorodnikov — dedičev na isti kmetiji. S tem so razpadle hübe na polovič-
ne, tretjinske, četrtinske dele.^ Tako je bilo tudi v družini Ceglar. Dne 27. februarja 1848
je izjavil na sodišču Ivan Ceglar, lastnik 1/4 hübe iz Spodnje Šiške h. št. 45, da mu je brat
Matija (naslednik kmetije) izplačal dediščino po materi.^
Da bi preprečili drobljenje kmetij, so začeli nasledniki kmetij izplačevati dediščine. S temi
izplačili pa so bili dediči oškodovani, ker so se odpravščine od kmetij dajale samo od pre-
mičnin, ki so bile pod vrednostjo podedovanega premoženja. 1° Če je ostal neporočeni
brat ali sestra na kmetiji, je dobil s tem gospodar kmetije neplačano delovno silo.
Obseg stanovanjske stavbe, hleva in drugih gospodarskih stavb Ceglarjeve domačije v
19. stoletju kažejo stara zemljiška knjiga," franciscejski kataster s protokoli^^ jn listi-
ne. Po Franciscejskem katastru iz leta 1826 (si. 1 ) je Ceglarjevine obsegala ta poslopja:
hišico (si. 1, št. 3), stanovanjsko hišo s hlevom (si. 1, št. 4), neznan objekt (si. 1, št. 5),
gospodarsko poslopje (si. 1, št. 6) in kozolec. Zidana hišica (si. 1, št. 3) pa v cenilnem in-
ventarju iz leta 1834^'* ni omenjena, ker si jo je Valentin Ceglar pridržal za preužitek. O
njenem nastanku priča zapis v stari zemljiški knjigi iz leta 1819.^^ V njem je opisan potek
pravde za preužitek med očetom Jernejem (»1719 -1-1827) in sinom Valentinom Cegler-
jem.i6 Oče Jernej zahteva v točki 2., naj se njegov sin Valentin obveže, da bo do smrti
oskrboval njega in njegovo zakonsko ženo (Uršulo Ceglar, rojeno Babnik) z vsakdanjo hra-
no, s stanovanjem in potrebno obleko ter da ga bo preselil iz kamre v svetlejše in boljše
stanovanje.''^ Iz pogodbe, sklenjene med zakoncema Ceglar in polnoletnim sinom Jerne-
jem, pa med drugim izvemo, da je sin privolil v stanovanjske zahteve staršev. ^ ^ Torej je ta
hišica, ki je vrisana v franciscejskem katastru iz leta 1826,''^ nastala v letih 1819 — 20.
Ob tem pripomnimo, da so take hišice za preužitek nastajale tudi, kadar so očetje izročali
gospodarstvo sinovom, da bi jih rešili vojaščine!
Velikost stavbnega tlorisa stanovanjske hiše s hlevom, ki je bila vrisana v franciscejskem
katastru leta 1826, je bila 49,50 m2.20 V letu 1826 je bil gospodar na Ceglarjevini Valen-
tin, ki je imel z ženo sedem otrok. Tako je živelo v stanovanjskem delu stavbe, v hiši in
kamri s skupno površino približno 21,90 m2 devet družinskih članov. Na vsakega je prišlo
komaj 2,73 m^ stanovanjske površine!
Iz cenitvenega inventarja izvemo, da je bila hiša zidana in je imela pod eno streho kamro,
klet in hlev.21 Po tem lahko sklepamo, da gre za sorazmerno majhen pritlični stanovanjski
objekt, ki je imel bivalni prostor — hišo s pečjo, kamro, črno kuhinjo s predprostorom in
delom kleti.22 pod isto streho je bil še hlev. Nasproti stanovanjske hiše s hlevom, med hi-
šico in gospodarskim poslopjem, je stal na dvorišču neznan objekt s tlorisom 2,5 m^ (si.
1, št. 5). Gospodarsko poslopje je bilo verjetno leseno. Po franciscejskem katastru 1826
Hišni arhiv in podoba četrtinsice kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju     87
(si. 1, št. 6) je njegov tloris znašal 46 m2. V cenitvenem inventarju iz leta 1834 pa je zapi-
sana njegova namembnost. Tako so bili v gospodarski zgradbi združeni pod eno streho:
skedenj, šupa, žitna omara (kašča?), svinjak in kravji hlev.23 v cenilnem inventarju iz leta
1834 je omenjen tudi kozolec, s kar 12 okni.24 v posestnem listu iz leta 1840 pa izvemo
za njegovo lokacijo.2^ v njem piše, da je bila njiva katastrska štev. 252, na lokaciji „per
kusucom",26 to pa je razvidno iz risbe v franciscejskem katastru iz leta 1826 (si. 5, pri-
bližna lokacija kozolca št. 8).
Iz druge izmere franciscejskega katastra, iz leta 1868 (si. 2), so razvidne spremembe. Ta-
ko so bili v njem vrisani objekti (si. 2): hiša (si. 2, št. 3), hiša (si. 2, št. 4) in gospodarsko
poslopje (si. 2, št. 5). Pri tem je odpadel neznani objekt (si. 1, št. 5), ki je bil vrisan v fran-
ciscejskem katastru iz leta 1826. Velikosti in lastništvo hišice za preužitek (si. 1, št. 3)
(si. 2, št. 3) sta se spremenila: gospodar Ceglarjevine Matija je zašel v dolgove in da bi jih
poplačal, je moral z dogovorom iz leta 1841 prodati hišico za preužitek novemu lastniku
Francu Iskri.27 Ta jo je prezidal in povečal.28 pri tem je pripadel novemu lastniku hiše tudi
nujni stavbni zemljiški delež. Odtlej je številčno in površinsko ostal obseg stavb Ceglarje-
ve domačije nespremenjen vse do konca 19. stoletja.
Po smrti zadnjega gospodarja Lorenca Ceglarja ( +1907) je nova lastnica posestva, vdo-
va Katarina, izročila po poroki posestvo drugemu možu, Mihaelu Kozelu (Kozel). Ta je leta
1913 prezidal gospodarsko poslopje, načrt (si. 10)29 in hišo (si. 3, št. 4, 5, 6).^° Površin-
ski obseg hiše (si. 3, št. 3) pa je ostal enak. Novi lastnik pa je bil Vinko Boncelj. Leta 1962
pa so zaradi novih urbanističnih dognanj za Spodnjo Šiško podrli Ceglarjevo domačijo in
stanovanjsko hišo Vinka Bonclja (si. 4).^! Prek nastalega zemljišča seje spojila Medvedo-
va ulica z Gasilsko.82 Zemljiški obseg Ceglarjeve domačije, ki je razviden iz raznih listin^^
stare zemljiške knjige84 in posestnih listov,8^ se je spreminjal. Ob tem naj poudarimo, da
so bili prisiljeni gospodarji Ceglarjevine zaradi drobljenja kmtije (izplačila dediščin — od-
pravščin) najemati razna denarna posojila. Ta pa so morali vračati tako, da so prodajali
parcele. Prva omemba o zemljišču je v listini iz leta 1761:86 takrat je podjetni Jernej Ce-
glar (» ? +1793) vzel v najem travnik v Podpeči ob Ljubljanici.8^ Njegov sin Jernej
(»1749 -t-1827) pa je omenjen v listini iz leta 1794 med podpisniki pogodbe predstavni-
kov soseščine iz Spodnje Šiške in Kapitljem iz Ljubljane o zakupu 11 in 1 /2 hub.88 |z listi-
ne, izdane leta 1830, izvemo, da je imel novi gospodar Valentin mnogo dolgov.89 Za nji-
hovo poravnavo je moral prodati njivo, z ledinskim imenom Krevla.4° Bila je na zemljišču,
imenovnem „LI Gmajnah". To je bilo po franciscejskem katastru iz leta 1826 (si. 8) na
zemljišču, ki se nadaljuje od konca parcele (si. 5, št. 11) proti severu. Po cenitvi inventar-
ja iz leta 1834 je imel novi gospodar Matija Ceglar 13 njiv, pot in travnik za vrtom.41 Vsa
navedena zemljišča so bila na lokaciji z ledinskim imenom „Na Polje" (si. 8). Ceglar Matija
pa je imel še travnik pod Rožnikom in travnik v Glincah pri Dobravi.42 Ob tem naj pripom-
nimo, da kljub franciscejskemu katastru iz leta 1826 parcele v cenilni listini niso označe-
ne s parcelnimi številkami, temveč z ledinskimi imeni, kot: zelnik, njiva za zelnikom ali
travnik za ledino;43 velikost njiv parcel pa je izražena s številom mernikov posevka.44
Posebni list iz leta 1840 kaže, da je bil obseg zemljiškega deleža v urbarju pod št. 61. ta-
kle: 4 njive, 2 travnika in vrt s sadnim drevjem.45 s primerjavo števila parcel iz cenilnega
inventarja iz leta 1834 in števila parcel po posestnem listu iz leta 1840 je bilo leta 1840
število parcel manjše.
Gospodarja Matija Ceglarja pa so pestile denarne težave. Zato je od njive (kot št. 204)
imenovane „Per Ločan" prodal upniku Ivanu Bizovičarju iz Spodnje Šiške, h. št. 52, 665
kvadratnih klafter površine.'*^ ,
88     France Golob
Tudi gospodar Lorenc Ceglar je zaradi denarnih težav moral (kot priča pripis v listini iz leta
1893, Priloga I. Listina 24) prodati parcelo v Volavljah v občini Litija. Po posestnem listu
iz leta 1890 je imel Lorenc Ceglar površinsko približno enak obseg parcel, številčno pa
večji. Tako je imel na primer parcelo št. 219 razdeljeno na parcelni številki 219/1 kot njivo
in 219/2 kot pašnik.^^
Leta 1896 je moral spet zaradi dolgov močno načeti izredno lepo parcelo (si. 9, št. 13).
Od nje 80 dobili upniki vsak svoj zemljiški delež.Končno sliko zemljiške posesti Lorenca
Ceglarja kaže posestni list iz leta 1910;^^ takratni lastnici posestva vdovi Katarini se je
zmanjšal zemljiški obseg.
Po prvi svetovni vojni se je pritisk na zemljišče nekdanje Ceglarjevine stopnjeval zaradi zi-
dave novih hiš oziroma pridobivanja gradbenih parcel.
Dokončni propad nekdanje Ceglarjeve domačije pa je sledil po letu 1945 z uvedbo novih
zakonov, predpisov in načinov umnega kmetovanja.
Prvi do danes znani gozdni delež Ceglarjeve domačije je bila predfranciscejska izmera iz
leta 1786.s° Takrat so bili izmerjeni Rožnik z graščino Tivoli, Šišenski hrib in Mostec. Jer-
nej Ceglar (* ? -I-1 793) je imel v območju Šišenskega hriba. Rožnika in Mosteca kar 4
gozdne deleže (si. 7).
Omembe vreden je zaznamek na gozdni parceli št. 3 (si. 7, št. 3). Na mapi je na tej parceli
vrisan objekt, velik cca 9 x 4 m, ob pa sta napis Titschniza in obris ptiča (si. 7. T.). Tični-
ca je stala z majhnim delom tudi na posesti Matije Tirbiča (Mathaus Tirbitsch). Verjetneje
bil kmetovalec Valentin Ceglar po namembnosti tega objekta sodeč, tudi ptičar. Naj pou-
darimo, da je na tej zemljiški mapi vrisana tičnica edini takšen objekt na območju Rožnika
in Šišenskega hriba!
Gozdni delež Valentina Ceglarja je obsegal po franciscejskemu katastru iz leta 1826 (si.
8) štiri parcele.^1 Ob tem pa naj pripomnimo, da je bila gozdna parcela nad cerkvijo sv.
Jerneja dvojna (si. 8, št. 2, 3).
Po cenilnem inventarju iz leta 1834 je imel takratni gospodar Matija Ceglar štiri gozdne
deleže v bližini domačije.^2 Označeni so z ledinskimi imeni. Ta so v Mostecu (Podgrizher-
jem — Pod gričem?), na Vercheh(Rožnik) in gozd Cerkovnik (za cerkvijo sv. Jerneja). Ma-
tija Ceglar je imel še tri gozdne deleže: na Šmarskem hribu. Rudniku^'' in na Brdu pri Bo-
kalcah.54
Po posestnem listu iz leta 1840 so ostali gozdni deleži na obomčju Rožnika, Šišenskega
hriba in Mosteca nespremenjeni.Ni pa več znan obseg gozdnih deležev na Šmarskem
hribu in na Brdu.
Gozdne površine so bile po posestnem listu iz leta 1861 enake kot leta 1840.^^ Razvidna
pa je velikost gozdne posesti v franciscejskemu katastru iz leta 1868 (si. 9). Takratni go-
spodar Ceglarjevine je imel označene gozdne deleže v katastru s posestvinimi številkami
in ledinskimi imeni. Pri tem opazimo, da se je obseg gozdnega deleža na parceli Cerkovnik
zmanjšal (si. 9, št. 2) v primerjavi z obsegom iz leta 1861 (si. 6, št. 2, 3). Leta 1886 je
moral gospodar Lorenc Ceglar prepisati svoj gozdni delež, v listini imenovan „Grodovelj-
ski potok v Štangi", v korist Franca Lukmana.^^
V posestnem listu Lorenca Ceglarja iz leta 1890 so gozdne parcele na območju Rožnika,
Šišenskega hriba in Mosteca površinsko enake stanju iz leta 1868.^^ Vendar je k tem
gozdnim deležem dobil Lorenc še del gozda v Mostecu z ledinskim imenom „Mali
Rakovnik".59
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju     89
SI. 1. Posneto po Franciscejskem katastru 1826
1. Poljska pot (Medvedova cesta)
2. Jernejeva cesta (po letu 1945 Ulica Mi-
lana Majcna)
3. hišica za preužitek
4. stanovanjska hiša s hlevom
5. neznan objekt
6. gospodarsko poslopje
7. Poljska pot (Gasilska cesta)
Mam
SI. 2. Posneto po Franciscejskem katastru 1868
1. Poljska pot (Medvedova cesta)
2. Jernejeva cesta (po letu 1945 Ulica Mi-
lana Majcna)
3. hiša Franca Iskre
4. hiša s hlevom družine Ceglar
5. gospodarsko poslopje
6. Poljska pot (Gasilska cesta)

90     France Golob
SI. 3. Posneto po karti Sp. Šiška, M 1 :1000,
stanje 1940
1. Medvedova cesta
2. Jernejeva cesta (po letu 1945 Ulica Mi-
lana Majcna)
3. hiša Vinka Bonclja
4. hiša družine Ceglar h. št. 33
5. gnojišče
6. gospodarsko poslopje
7. Gasilska cesta
8. Železnikarjeva ulica
SI. 4. Posneto po karti - stanje 1983
1. Medvedova cesta
2. Ulica Milana Majcna
3. lokacija porušene hiše Vinka Bonclja
4., 5. lokacija podrte domačije — nekdanje
Ceglarjevine
6. Gasilska cesta
7. Železnikarjeva ulica
8. Osnovna šola Zvonka Runka
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju     91
SI. 5. Franciscejski kataster - 1826 Ceglarjeva domačija
C - cerkev Sv. Jerneja, 1. Celovška cesta, 2. Ulica Milana Majcna, 3. hišica za preužitek, 4. neznan objekt, 5. stanovanjska hiša s hlevom,
6. gospodarsko poslopje in vrt, parcela št. 249, 6. Gasilska cesta, 7. parcela št. 250, 8. verjetna lokacija kozolca, 9. parcela št. 251,
10. parcela št. 252, 11. parcela št. 253, 12. parcela št. 204
92      France Golob
SI. 6. Franciscejski kataster 1868 — Ceglarjeva domačija
C — cerkev Sv. Jerneja, 1. Celovška cesta, 2. Ulica Milana Majcna, 3. hiša Franca Iskre, 4. hiša s hlevom družine Ceglar, 5. gospodarsko
poslopje in vrt, parcela št. 249, 6. parcela št. 222, 7. parcela št. 221, 8. parcela št. 219, 9. parcela št. 218/1, 10. parcela št. 220/2,
11. parcela št. 219/2, 12. parcela št. 220/2, 13. parcela št. 195, Ž - gorenjska železnica (1870)
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju     93
SI. 7. Posnetek zemljiške razdelitve gozdnih deležev iz leta 1786
1. gozd št. 92, last Jerneja Cnglarja, 2. gozd št. 12, last Jerneja Ceglarja, 3. gozd št. 40, last :
Jerneja Ceglarja, T. Tičnica, last Jerneja Ceglarja, 4. gozd št. 44, last Jerneja Ceglarja, P. pot, j
ki je peljala k cerkvi Sv. Jerneja i
94     France Golob
SI. 8. Franciscejski kataster 1826 z vrisanimi gozdnimi parcelami družine Ceglar.
1. cerkev Sv. Jerneja, 2. parcela št. 92, 3. parcela št. 91, 4. parcela št. 78, 5. parcela št. 592, 6. parcela št. 603
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju     95
SI. 9. Franciscejski kataster 1868 z vrisanimi gozdnimi parcelami družine Ceglar.
1. cerkev Sv. Jerneja, 2. parceli št. 591 in 592, 3. parcela št. 577, 4. parcela št. 634, 5. parcela št. 655
96     France Golob
SI. 10. Načrt za prenovo nekdanjega Ceglarjevega gospodarskega poslopja, Spodnja Šiška, 12, gr. zadeve. Zgodovinski arhiv Lj., št. 974
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju     97
Si. 11. Rekonstrukcija Ceglarjeve domačije — posneto po Franciscejskem katastru — 1826 in inventarju kmetije Ceglar iz leta 1834.
M    Medvedova cesta B predprostor in črna kuhinja
MM Ulica Milana Majcna C kamra in klet
G     Gasilska cesta D hlev
1 hišica za preužitek 4 gospodarsko poslopje
2 neznani objekt A skedenj s šupo
3 stanovanjska hiša s hlevom (za konja) B svinjak
A    hiša C hlev za krave
98      France Golob
SI. 12. Poročna fotografija Lorenca in Katarine Ceglar iz leta 1900
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju     99
Leta 1910 pa je bil obseg gozdnih parcel nekdanje Ceglarjevine, ki je bila tedaj v posesti
vdove Katarine, vdrugo poročene Koželj na območju Rožnika, Šišenskega hriba in Meste-
ca enak obsegu iz leta 1890.6°
Danes ima od vseh nekdanjih gozdnih deležev družine Ceglar vnuk Katarine Koželj Andrej
Marinko še del gozdnih površin v Šišenskem hribu;^! te gozdne površine spadajo v zeleni
pas mesta Ljubljane.
Inventar kmetije Ceglar iz leta 1834
V slovenski strokovni literaturi je bilo objavljenih že več zapuščinskih inventarjev. Med
drugimi so: inventar cerkvenega dostojanstvenika škofa Slatkonja iz 16. stoletja,^ inven-
tar plemiča Volbenka Nikolaja grofa Ausperga iz 18. stoletja,^ kmečki inventar bivšega
stirpinškega župana Janeza Kalana iz 18. stoletja,^ orodje s kmečkih gospodarstev pod
Mariborom iz 18. stoletja,"* pohištvo podložnikov na Podčetrtkovem gospostvu iz 18.
stoletja^ in inventar kmetije Krogar iz Opal, iz srede 18. stoletja in začetka 1 9. stoletja.^
Ob tem še povejmo, da je inventarjev več vrst, na primer: zapuščinski inventar za
umrlim,7 inventar premičnin za na umu obolelih oseb^ in inventar ali prenos dela kmetije
še živečega gospodarja na sina.^ Primer uradnega zapiska (Inventarja) o prenosu kmetije
na Matijo Ceglarja (Mathiasa Zieglerja) iz dne 3. januarja 1835. leta.
Pričujoči inventarje povzetek vsebine protokola (Priloga I. listina 6), ki uvodoma pripo-
minja, da je Valentin Ceglar (Ziegler) iz Spodnje Šiške št. 45, dne 17. 10. 1834 zaprosil
okrožno sodišče iz Ljubljane za privoljenje, da se prenese del kmetije na mladoletnega si-
na Matija (Mathias). Valentin Cegnarje imel 1/4 kmetije in je bil podložen Nemškemu vi-
teškemu redu — Commenda Laibach, Urbar, pod št. 61.
Dne 4.11.1834. leta je sodišče ugodilo njegovi prošnji s pogojem, da bodo cenili premo-
ženje cenilci pod sodno zaprisego. Cenilci so razdelili in ocenili pripadajoči gozdni delež,
zemljišče, zgradbe, opravo in opremo na 6. skupin. Te so:
I. NJIVE
1. Zelnik, za 1/2 mernika posevka, a 2 for. (gold.) 1 f.
2. Njiva poleg zelnika, za 1/2 mernika posevka, a 1 f 20 kraje. 40 kraje.
3. Njiva onkraj zelnika, 1 razdelitev za 3/4 mernika posevka
a 1 for. 20 kr.........................     If.
4. Njiva 2 razdelitev za 1 1/2 mernika posevka
a 1 f. 20 kr.........................     2 f.
5. Njiva 3 razdelitev za 1 1/2 mernika posevka
a 1 f. 20 kr.........................     2 f.
6. Njiva 4 razdelitev za 1 1/2 mernika posevka
a 1 f. 20 kr.........................     2 f.
7. Njiva med zelnikom, 5 razdelitev za
1 1/2 mernika posevka, a 1 f. 20 kr.........................     2 f.
8. Njiva, 6 razdelitev za 1 1/2 mernika posevka,
a 1 f. 20 kr.........................     2 f.
9. Pot ob njivah in pašniku ........................     4 f.
10. Njiva za Vaninouseham? 1 razdelitev
za 2 mernika posevka, a 1 f. 20 kr.        ........................     2 f. 40 kr. ,
100
France Golob
11. Njiva, 2 razdelitev za 2 nnernika posevka,
a 1 f. 20 kr.........................     2 f. 40 kr.
12. Njiva, 3 razdelitev za 2 1/2 nnernika posevka
a 1 f. 20 kr.........................     2 f.
13. Njiva, 4 razdelitev za 1 mernik posevka
a 1 f. 20 kr.........................     1 f. 20 kr.
14. Njiva, 5 razdelitev za 3 mernike posevka
a 1 f. 20 kr.........................    4 f.
15. Travnik „Ledina" za vrtom da letno 10 centov
seme, a 30 kr.........................     5 f.
16. Travnik v Glincah da letno 10 centov seme
a 30 kr. ........................     6 f. 40 kr.
17. Travnik pod Rožnikom da letno 3 cene sena
a 20 kr. ........................     If.
18. Vrt ob hiši (ohišnica) da letno ........................     If.
19. Gozd Mostez da letno ........................ 40 kr.
20. Gozd Podgrizherjoum da letno ........................ 40 kr.
21. Gozd na Verceh da letno ........................ 30 kr.
za prenos: 44 f. 50 kr.
22. Gozd Zerhounem da letno ........................ 30 kr.
23. Gozd Schmarski hrib da letno ........................ 40 kr.
24. Gozd Rudnig da letno ........................ 20 kr.
Skupaj: 47 f. 20 kr.
Iz tega so letne dajatve:
Pod zemljiško št. 328 — Glavna občina — okrožje Ljubljana
zemljiški davek ..................     19 f.   6 2/4 kr.
Pod zemljiško št. 98 zemljiški davek od št. 19, 20, 21, 22 In 24
gozdni delež .................. 8 kr.
Pod zemljiško št. 431 zemljiški davek od št. 23 in 25
gozdni delež .................. 36 2/4 kr.
Pod zemljiško št. 446 zemljiški davek od travnika
v Glincah št. 16 ..................       1 f. 26 2/4 kr.
Urbar pod št. 61, osnovna dajatev gosposki. Nemški
viteški red Commenda Lelbach     ..................       2 f. 44 kr.
Urbar pod št. 22, cerkveni davek (dajatev) podružni
cerkvi sv. Jerneja v Spodnji Šiški na leto............. 7 kr.
Urbar pod št. 180 — Commenda Lelbach, gozdni
davek od hriba na Rudniku .................. 1 1/2 kr.
za prenos 24 f. 10 kr. 47 f. 20 kr.
prenos 24 f. 10 kr. 47 f. 20 kr.
Pod Urbarjem št. 6 od Commenda Lelbach
od gozdnega dela Mostez-Podgrizherjah
in na vercheh .................. 6 kr.
Šolnina /dajatev/ .................. 1 f. 44 kr.
Preostali čisti dohodek znese .................. 21 f. 20 kr.
kateri a 5% h kapitalu prišteto znese ..................       426 f. 40 kr.
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju      101
II. STANOVANJE IN GOSPODARSKA POSLOPJA
S št. 45 označena zidana stanovanjska hiša s kamro in kletjo. Zraven je hlev. Hiša in
hlev sta imela skupno streho. Vse to je bilo ocenjeno po odtegljaju hišnega davka 40 kr.,
kar je ...........................     200 f.
Skedenj, zraven njega je šupa in omara za žito  ...........................     100 f.
Svinjak s hlevom za krave ...........................      40 f.
Kozolec z 12 okni ...........................      12 f.
Vse skupaj je ocenjeno na        352 f.
III. HIŠNA OPRAVA IN OPREMA
1 miza iz trdega lesa 1 f. —
8 slik na steklo â 6 kr. - 48 kr.
1 stenska ura - 40 kr.
1 krušne nečke - 10 kr.
2 verigi 1 f. —
2 sekira-drevnica — 20 kr.
1 kramp - 20 kr.
1 vrv - 10 kr.
za prenos 4 f. 28 kr.
prenos 4 f. 28 kr.
1 žaga za les 1 f- —
1 žaga - 10 kr.
2 motiki - 6 kr.
3 vile za gnoj - 30 kr.
1 omara za jedila — 30 kr.
1 burkle - 3 kr.
1 lopata - 10 kr.
3 svedri - 15 kr.
1 varnostna veriga (zavornica) — 40 kr.
1 sod za kislo zelje (repo) 2 f.
1 rezljana skrinja 2 f.
2 rešeti - 20 kr.
4 cepci - 20 kr.
2 vile za seno — 1 kr.
1 plug 2 f. -
2 brani 1 f. -
1 lesena lega - 40 kr.
2 sani, okovanih z železom 2 f. —
2 kosi - 30 kr.
2 z železom okovana vozova in 6 f.
vrv iz konoplje — 20 kr.
4 rezilniki za slamo a 1 f. 30 kr. 6 f. -
2 skrinji za žito 3 f. —
4 gnojni koši — 20 kr.
1 skrinja za obleko - 10 kr.
102      France Golob
4 kolovrati -    20 kr.
1 bakren kotel 4 f.  —
1 brusni kannen —    10 kr.
1 majhna sekira —      5 kr.
1 ročna sekirica —    10 kr.
2 zajemalki za vodo —    10 kr.
1 korito -    20 kr.
2 postelji - 20 kr.
1 čeber -     10 kr.
Skupaj: 40 f. 27 kr.
IV. KAŠČA
1 1/2 mernika žita â 1 f. 20 kr. 2 f.
25 mernikov ajde alf. 25 f.
4 mernike prosa a 45 kr. 3 f.
Skupaj: 30 f.
V. ŽIVINA
1 črn konj z vprego 1 5 f.
2 kravi â 12 f. 24 f.
Skupaj: 39 f.
VI. SETEV
6 mernikov žita â 1 f. 20 kr. dvojnega semena 16 f.
10 mernikov rži â 1 f. dvojnega semena 20 f.
1/2 mernika ječmena, dvojnega semena —    40 kr.
Skupaj: 36 f. 40 kr.
Rekapitulacija
I. Zemljišča 426 f. 40 kr.
II. Stanovanje in gospodarska poslopja 325 f.   —
III. Hišna oprava in oprema 40 f. 27 kr.
IV. Kašča 30 f.   -
V. Živina 39 f.   —
VI. Setev 36 f. 40 kr.
Celotno premoženje je bilo ocenjeno na 924 f. 47 kr.
Cenitev je vodil cenilni komisar Jožef Peternel (Joseph Peternel) v navzočnosti domači-
nov — cenilcev Johanna Kleiza (Ivan Klaicz), Gašperja Černeta (Kaspar Zherne) in prosil-
ca Valentina Ceglarja (Valentin Ziegler).
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju      103
Cenitveni protokol je bil opravljen na cesarsko kraljevem okrajnem sodišču v Ljubljani dne
10.11.1834. Za to je bila plačana taksa 7 f. 33 kr. Valentinu Zieglerju je bil poslan dne
3. 1. 1835.
Komentar k inventarju družine Ceglar iz 19. stoletja
Iz uvoda k inventarju je razvidno, da je petinštiridesetletni Valetnin Ceglar, lastnik 1/4
kmetije, podložen Nemškemu viteškemu delu — Commenda Lelbach — Urbar izročil svo-
je premičnine in nepremičnine dvaindvajsetletnemu sinu Matiji. Vzrok za to odločitev je
bila verjetno sinova vojaška obveznost — tako so za delo še sposobni, slovenski kmečki
gospodarji prepisovali svoje premoženje na sinove, da bi jih obvarovali pred služenjem vo-
jaščine. ^
Cenitev premoženja je bila izvedena v forintih. En forint (1 f.) je bil enak enemu goldinarju
(gld.) ali 60 krajcarjem (kr.).
Kot posebnost naj omenimo, da so imena gozdnih, delov, njiv in travnikov poimenovana
kljub že obstoječemu franciscejskemu katastru, z ledinskimi imeni. Nekatera se ne dajo
razbrati^ in s tem težje določiti lokacijo njive ali gozdnega dela. Na primer: Skupina I. Nji-
ve, št. 10. Njiva za Vaninouscham št. 20 gozd Podgrizherjoum. ^ Verjetno je lokacija hriba
št. 22. gozd Zerhounem, gozd Cerkovnik. Velikost parcel pa so ovrednotene s količino
mernika posevka.
Stanovanjska hiša je bila majhna. Prostor za prebivanje je bil združen s hlevom pod eno
streho z ravnim slemenom. Tako domačijo imenujemo stegnjeni dom. Od gospodarskih
poslopij je imela kmetija skedenj, šupo z omaro za žito, svinjak in hlev za krave. Omembe
vreden je kozolec, ki je imel kar 12 oken!
Hišna oprava in oprema sta nepopolno popisani. Tako je iz notranje oprave hiše in kamre
miza iz trdega lesa in osem slik na steklo.Vse to je tvorilo „kot" v hiši brez navedenih
klopi ob stenah. Nadalje je imenovana stenska ura, dve postelji in skrinji. Od teh ena
rezljana^ ter ženitovanjska v protokolu „ena skrinja za obleko".
Od opreme črne kuhinje so bile samo krušne nečke, burkle, bakren kotel, dve zajemalki za
vodo in čeber. V inventarju ni jedilnega pribora in kuhinjskega posodja kot npr. sklede in
lonci. V predprostoru (veži) pred črno kuhinjo je bila omara za hrano.
V navedenemu orodju lahko prisodimo naslednja orodja domačim opravilom: žago, malo
sekirico, tri svedre in brusni kamen. Gozdno orodje je bilo maloštevilno in po namembno-
sti skromno. Tako je bila samo sekira drevnica, žaga in dve verigi, brez cepina ali železnih
zagozd. Od poljedelskega orodja je dobil novi gospodar poleg lopate, krampa, dveh mo-
tik, dveh kos, vil za gnoj ter sena še plug in dve brani. Za mlatenje žita so imeli štiri cepce
ter za čiščenje dvoje reset. Ob tem sta bili tudi dve skrinji za žito.
Za prevoz je domačija imela dva z železom okovana voza in dvoje z železom okovanih sa-
ni. Za prevoz gnoja so imeli štiri koše.
Glede visoke cene po kosu 1 ft. in 30 kr. velja omeniti tudi štiri rezilnike za slamo.
V hiši so predli ne pa tkali. Po protokolu so imeli štiri kolovrate, brez navedbe motovila ali
statev.
104     France Golob
Skromno je bilo število živine. Imeli so samo enega konja in dve kravi. Ob tako majhnem
številu živine je bil tudi majhen delež hlevskega gnoja. Razumljivo je, da je bilo tudi gno-
jenje zemlje skromnejše in s tem manjši pridelek poljščin.
Naveden je svinjak, število prašičev ni znano.
Žita so bila raznolika. Tako so pridelali pšenico, ajdo, proso, rž in ječmen. Vse v majhnih
količinah, največ ajde.
Iz vsega povedanega je razvidno, da gre za gospodarstvo s skromno hišno ter gospodars-
ko opremo, kakršna je pač sodila na četrtinske ali polovično kmetijo.^
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju      105
PRILOGA I.
LISTINA 1.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je pola papirja narejenega iz cunj. Velikost lista je (V = 33,5 cm, Š =
22,5 cm). Papir ima vodni žig. Ta predstavlja ščit v kartuši, ki jo zaključuje grofovska kro-
na. Na ščitu je upodobljen neznani škof. Drugi list pole ima vodni inicialki M.F.W. Listina
je napisana v gotici s črnilom z lepo pisavo. Omembe vredne so z viticami okrašene ini-
cialke črk I, K in A. Listina ima pečat (V = 2,5 cm, Š = 2,3 cm) iz rdečega voska grofa
Cajetana Wildensteina. Na pečatu je upodobljen ščit s kartušo, ki jo zgoraj zaključuje gro-
fovska krona. Na ščitu je malteški križ, ki ima na sredini mali ščit na katerem je upodoblje-
na noga orla.
POVZETEK VSEBINE
Grof Kajetan Wildenstein vitez in komendator Nemškega viteškega reda, izjavlja za sebe
in svoje naslednike pri nemškem viteškem redu, da ima pravico prodaje travnika pri Pod-
peči ob Ljubljanici Jerneju Zeglarju. Le-ta mora plačati letno (najemnino) 7 forintov in 20
krajcarjev ob dnevu sv. Jurija.
Komenda   Ljubljana 1. maj 1761
Cajetan Wildenstain
Vitez in komendator
LISTINA 2.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je pola papirja, narejenega iz cunj. Velikost lista je (V = 33,5 cm, Š =
22,5 cm). Papir ima vodni žig. Ta predstavlja ščit v kartuši. Na ščitu je upodobljen stolp.
Nad njim je dvoglavi orel. Drugi list ima vodni inicialki Ü R. Listina je napisana v gotici s čr-
nilom. Pola je žigosana z žigom za takso v višini 1 5 krajcarjev. Listina je pečatena z nečit-
ljivim pečatom sestavljalca odpovedne pogodbe.
POVZETEK VSEBINE:
Louro Jäppel iz knježjega okrožja Ljubljana, stanujoč v Glincah prizna s to listino za sebe
in svojo zakonsko gospodinjo (ženo) Uršulo Jäpplin rojeno Zieglerin, da je tast Jernij Zie-
gler poravnal z obljubljeno vsoto denarja svoje obveznosti. S to listino se zakonca Jäpel
odpovesta pravice do ostale dediščine.
Ljubljana, 25. maj 1770
Listino je sestavil in pečatil Johann Josef Pollakh, Rentemeister.
106      France Golob
LISTINA 3
Obseg listine je pola papirja narejenega iz cunj. Velikost lista je (V = 38,5 cm, Š =
24,5 dm). Papir ima vodni žig. Ta predstavlja grb s ščitom. Nad njim je grofovska krona.
Drugi list pole ima vodne inicialke (napis) IGA PPFEITAVER. Listina je napisana v gotici s
črnilom. Pola je žigosana z žigom za sodno takso v višini 2 krajcarja. Listina ima ovalen
pečat (V = 3,5 cm, Š = 3 cm) na iz papirja izstriženi kartuši. Na pečatu je upodobljen škof
(Sv. Nikolaj?). Listina je napisna v gotici s črnilom.
POVZETEK VSEBINE:
Pogodba o stanju.
Med Kapitljem v Ljubljani in soseščino v Spodnji Šiški, ki jo zastopajo: Matija Wabnik vul-
go Bert, Matija Wabnik vulgo Ahaz, Jernej Zögler, vsi trije podložni Komendi Ljubljane,
Jurij Černe pristojen pod palatinat Ljubljane in Johann Gossar pristojen pod Cekinov
grad.
Prvič: Kapitelj daje za 9 let soseščni (zgoraj navedenim) v zakup 111/2 hübe in sestoječe
2/3 žitne desetine v Spodnji Šiški v času od 1794 do 1803 leta.
Drugič: Soseščina se obvezuje vsakoletno 14 dni pred sv. Jurijem plačilo v gotovini 160
guldnov.
Tretjič: Glede pravilnega plačila zakupa in desetine v žitu jamčijo zakupniki s celotnim
svojim premoženjem.
Četrtič: Zakupniki jamčijo za dobo 9 let, da ne bo od desetine žita ničesar odvzetega. V
nasprotnem primeru jih bodo terjali. Po 9 letih destina žita zopet zapade prvotnemu
lastniku.
Potrditev prejema 160 guldnov za prvo najemnino v celoti.
Markus Tseherin
14. april 1794 kapiteljski oskrbnik
Sledi 8 nadaljnjih potrditev za najemnino.
LISTINA 4.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je pola papirja, narejenega iz cunj. Velikost lista je (V = 34,4 cm, Š =
21,5 cm). Papir ima vodni žig, inicialki F.G. Pola je žigosana z žigom za takso v višini 6
krajcarjev. Listina je napisana v gotici s črnilom.
POVZETEK VSEBINE:
Valentin Zeglar je imel veliko dolgov. Dolžniki so izvajali nanj pritisk za vrnitev posojil. Da
bi poplačal svoje dolgove je zaprosil Zeglar cesarsko kraljevo sodišče, da mu dovoli pro-
dajo njive, imenovano Krevla, ki je bila na zemljišču, imenovanem „V Gmajnah". Sodišče
mu je dovolilo, da se izvede licitacija dne 1 5. X. leta 1830 ob 9. uri dopoldan. Licitacija
naj bi bila na kraju samem. Razglas za licitacijo naj bo objavljen v časopisu in z objavo sod-
nega uslužbenca z bobnom.
Cesarsko kraljevo okrožno sodišče v Ljubljani 30. IX. 1830.
J. Magainer sodnik 9. X. 1830.,
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju      107
LISTINA 5.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je pola papirja, narejenega iz cunj. Velikost lista je (V = 33,4 cm, Š =
20 cm). Pola je žigosana z žigom za takso v višini 1 5 krajcarjev. Listina je napisana v goti-
ci s črnilom in je slabo ohranjena.
POVZETEK VSEBINE:
Listina je obračun za 400 guldnov in 5 % letnih obresti, katere se je izposodil Valentin Ze-
glar leta 1827 do leta 1832.
Ljubljana, 22. avgust 1832.
Podpis nečitljiv.
LISTINA 6.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je dve poli papirja, narejenega iz cunj. Velikost lista je (V = 34,5 cm, Š = i
21,5 cm). Poli sta povezani z uradno vrvico (rumene in črne barve) ter pečateni s sodnim i
pečatom (dvoglavi orel). Prva pola je žigosana z žigom za takso v višini 2 guldna, druga
pola pa ima žig v višini za 6 krajcarjev. Listina je napisana v gotici s črnilom.
POVZETEK VSEBINE:
Protokol vsebuje prošnjo Valentina Zieglerja iz Spodnje Šiške, hišna števila 45. na cesars- i
ko kraljevo okrožno sodišče za prepis kmetije na mladoletnega sina Mathiasa. Prošnja je
bila ugodno rešena ter se je dne 17. 10. 1834. leta izvršila sodna cenitev premoženja.
Cenitev je bila razdeljena na šest delov:
I. Zemljišče
II. Stanovanje in gospodarske zgradbe
III. Hišna oprava in oprema
IV. Kašča
V. Živina
VI. Setev :
Premoženje je bilo ocenjeno na 924 f. in 47 kr. Cenitev je vodil cenilni komisar Joseph Pe-1
ternel ob Prisotnosti domačinov, cenilcev Johana Kleiza, kasparja Zherneta in prosilca |
Valentina Zieglerja. Cenitveni protokol je bil overovljen dne 10. 11. 1834. leta.
LISTINA 7.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je tri pole papirja, narejenega iz cunj. Velikost lista je (V = 34 cm, Š =
20 cm). Pole so povezane z belo vrvico in žigosane z žigom za takso v višini za 1 5,3 in 6
krajcarjev. Listina je napisana v gotici s črnilom. Pri tretji poli manjka list!
108     France Golob
POVZETEK VSEBINE:
Zapuščinska obravnava iz leta 1. julij 1836 za pokojnim 1/4 hübe lastniškemu sinu Jako-
bu Zieglerju iz Spodnje Šiške št. 45.
Med stroški se omenja pogreb, ki je stal 6 forintov (goldinarjev).
O tej zapuščini se je izjavil oče Valentin Ziegler, vdovec v svojem imenu in v imenu svojih
še mladoletnih otrok Johanna, Mitze in Franza ter brat pokojnega Mathias sedanji lastnik
kmetije.
Premoženje za umrlim se razdeli tako, da dobi oče Valentin 1 /2 dediščine. Preostalo polo-
vico pa se porazdeli na enake dele med zapustnikove brate in sestro.
Okrožno sodišče za okolico, Ljubljana, 19. decembra 1836
oče Valentin Ziegler
priča Mathias Ziegler lastnik
(kmetije) in Peternel m.pr.
Žig okrožnega sodišča
LISTINA 8. j
OPIS LISTINE:
Obseg listine je pola papirja, narejenega iz cunj. Velikost lista je (V = 41,5 cm, Š =
24,5 cm). Pola je žigosana z žigom za takso v vrednosti za 15 krajcarjev. Ob tem žigu je
žig z datumom 12. oktober 1842 ter dvoglavi orel. Listina je tiskana v gotici s prostori
(rublikami) za vpis v gotski kurzivi. Pola ima nečitljiv vodni žig. Na koncu prvega lista dru-
ge strani je na papirju izstriženi kartuši v obliki malteškega križa v sredini vtisnjen pečat v
tehniki suhega žiga. Suhi žig v obliki kroga (2 r = 3,4 cm) ima v sredini reliefno upodoblje-
nega stoječega bradatega moža s frigijsko čepico na glavi in kozjimi nogami. Mož z roka-
ma razklepa gobec levu. Ob robu žiga je napis v rimski kapitali: DEUTSCH ORDENS
BALLEY OESTERREICH. Listina je poškodovana.
POVZETEK VSEBINE:
Listina je zagotovilni list za Mathiasa Zieglerja, stanujočega v Spodnji Šiški štev. 45, da j
se mu zagotovi služnostna pravica za hrib v soseščini Rudnik, (Urbar št. 180.). Ta del hri-
ba mu je zapustil njegov oče Valentin Ziegler z darilno pogodbo leta 30. maja 1836. Mat-
hias Ziegler mora sedaj plačevati za omenjeni del hriba od cenitve 20 gold, na 10% glede
na odbite stroške sodišča 1/5 vsote od 1 gld 36 krajcarjev. Poleg običajnih in prepisnih |
stroškov je omenjeni hrib vknjižilo sodišče na njegovo ime.
17. December 1842
Eugen Hanguritig    j
Landkommenthur    j
Hišni arhiv in podoba četrtinsl^e l<metije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju      109
LISTINA 9.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je pola papirja (sestavljena iz dveh listov) narejenega industrijsko. Velikost
vsakega lista je (V = 34 cm, D = 21 cm). Pola ima žig za takso v vrednosti 6 krajcarjev.
Listina je napisana v gotici s črnilom in je v sredini poškodovana.
POVZETEK VSEBINE:
Odstopna izjava.
Maria Zeglar, poročena Nastran izjavlja za sebe in za svoje dediče, da je prejela v gotovini
od svojega brata Mathiasa Zeglarja 37 fl. 49 1/2 kr. To je 34 fl. 23 kr. materine zapuščine
in 3 gld 26 1/2 kr. zapuščine za pokojnim bratom Jakobom.
S tem nima Maria Zeglar in njeni dediči nobene terjatve več. Lahko se izvede izbris iz zem-
ljiške knjige na nepremičnine, podložne Nemškemu viteškemu rodu.
Spodnja Šiška, 23. nov. 1845.
Marija Zeglar, poročena Nastran
Jakob Besowizher, priča
Johanu Klinzz kot podpisnik in priča,
Jakob Zirman kot priča.
LISTINA 10.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je pola papirja (sestavljena iz dveh listov) narejenega industrijsko. Velikost j
vsakega lista je (V = 34 cm, Š = 21 cm). Pola ima žig za takso v vrednosti 1 5 krajcarjev, i
Listina je napisana v gotici s črnilom.
POVZETEK VSEBINE:
EKSTABULACIJSKA PORAVNAVA.
Johann Zeglar, lastnik 1/4 hübe v Spodnji Šiški, št. 45 služnostno Nemškemu viteškemu |
redu, izjavlja, za sebe in za svoje dediče, da mu je brat Mathias Zegler izplačal:
— dediščino po materi Ursula Zegler (rojena Babnig) 34 fl. 23 kr. obremenjeni s 500 fl. i
(teti). Ostane 187 fl. 15 kr. za 5 otrok Mathias, Jakob, Johann, Franc in Marija.
— dediščina v letu 1836 umrlemu bratu Jakobu je 3 gld 26 1 /4 kr. (Oče Valentin Zeglar
je podedoval polovico po sinu Jakobu, drugo polovico bratje in sestre).
— dediščina po letu 1847 umrlemu bratu Franzu 5 fl 13 kr. (Johann, Marija, Mathias)
Zapuščinski stroški so 22 fI. 13 kr.
Johann Zeglar po Franz Kesten!)
Jos. Peternel priča (nadomestna). :
Listina ima na zadnji strani pripis:
Predstojoči finančni obračun je bil z dovoljenjem o.k. Okrožnega sodišča Ljubljana-oko-
lica vpisan v zemljiško knjigo (Tom XXVI. str. 18 — 24, urbar 61) za 1/4 hübe (semkaj
služnosti Ursule Zegler) ter je bila takoj izvedena ekstabulacija in zapuščinski sklep.
110     France Golob
Zemljiško knjižni urad D.R.O. Commenda Ljubljana, 27. februar 1848.
Listina je pečatena z žigom (2 r = 4 cm). Žig ima na obodu napis RITTERL. D.ORD.
COMMENDA LAIBACH. V sredini je križ.
LISTINA 11.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je en list industrijskega papirja. Velikost lista je (V = 34 cm, Š = 21 cm).
Pola je imela, danes odstranjeni kolek. Listina je napisana v gotici s črnilom.
POVZETEK VSEBINE:
Sodni poziv Mathiasu Ceglarju za ureditev zemljiških in denarnih obveznosti.
C. kraljevo okrožno sodišče v Ljubljani-okolica, 27. oktober 1861.
LISTINA 12.
OPIS LISTINE
Obseg listine je en list industrijskega papirja. Velikost lista je (V = 34 cm, Š = 21 cm).
Pola ima kolek za 15 krajcarjev, žigosan s sodnim žigom. Listina je napisana v gotici s
črnilom.
POVZETEK VSEBINE:
Prošnja za dovoljenje vpisa v zemljiško knjigo nepremičnin, last Mathiasa Ziglerja, Com-
menda Laibach Urbar št. 61.
1. V smislu dogovora z dne 7. julija 1841 in od 17. avgusta 1854 in dogovor za lastni-
ško ter izročilno pogodbo z dne 10. julija 1858. leta se hišica kat. štev. 60/b, hišna št.
81, skupaj z zemljiščem, na katerem je zgrajena prepiše na Franza Iskra iz Spodnje
Šiške.
2. Posestvo Zieglerja z vrtom je razdeljeno od 22. maja 1860 v parcelo 204/b s površino
665 klafter. Ta parcela se vpiše na Johanna Vizovičarja iz Spodnje Šiške, hišna št.
52. Vendar se z ozirom na hipoteko, brez prenosa terjatev Johannu Rebra iz Ljubljane
brez zadolžitnega potrdila z dne 23. junija 1856, brez odpovedi z dne 25. avgusta
1832 in 15. maja 1838, 30. decembra 1840, 12. aprila 1843 ter 9. junija 1859 za
400 gld. ali 420 gld. nadaljnjih terjatev Uršule Zeigler iz zakonske pogodbe 23. aprila
1811 in poravnave dne 9. decembra 1828, končno terjatev otrok Mathiasa Zieglerja
iz dogovorne listine 14. oktobra 1854 pod odprtjem nove listine o lastništvu bo v
zemljiško prepisana brez dolgov v smislu sodbe z dne 2. decembra 1860. v Ljubljani.
Cesarsko kraljevo okrožno sodišče v
Ljubljani, 31. december 1861.
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju      111
LISTINA 13
OPIS LISTINE:
Obseg listine je list industrijskega papirja. Velikost lista je (V = 33,5 cm, Š = 22,5 cm).
Listina je pisana v gotici s črnilom.
POVZETEK VSEBINE:
Mathias Ziegler iz Spodnje Šiške, hišna št. 45 je dolžan po odločbi sodišča plačati 34 f.
11 kr.
Cesarsko kraljevo okrožno sodišče
Ljubljana, 3. junij 1869.
LISTINA 14.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je pola papirja (sestavljena iz dveh listov) narejenega industrijsko. Velikost
vsakega lista je (V = 34 cm, Š = 20,5 cm). Pola ima kolek za 12 krajcarjev, žigosan s
sodnim žigom. Listina je napisana v gotici s črnilom.
POVZETEK VSEBINE:
Franz Vehs prosi ob pomoči svojega pravnega zastopnika dr. Josefa Sajovica o.k. okrož-
no sodišče v Ljubljani, da uredi njegove zahteve proti Mariji Ziegler iz Spodnje Šiške.
Ljubljana, 20. junija 1871.
LISTINA 15.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je list papirja. Velikost lista je (V = 33,8 cm, Š = 21 cm). List ima kolek za
10 krajcarjev, žigosan z žigom sodišča. Listina je tiskani obrazec (vabilo sodišča) v gotici.
Rubrike so vpisane v gotski kurzivi s črnilom.
OPIS LISTINE:
Vabilo Uršuli Ziegler iz Spodnje Šiške, da se odzove 29. aprila leta 1872 na o.k. okrožnem
sodišču zaradi tožbe z Johannom Dolžanom.
13. marec 1872.
LISTINA 16.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je pola papirja (sestavljena iz dveh listov) narejenega industrijsko. Velikost
vsakega lista (V = 34 cm, Š = 20,5 cm). Pola ima kolek z letnico 1870, v vrednosti 12
krajcarjev. Kolek je žigosan z žigom sodišča.
112      France Golob
POVZETEK VSEBINE:
Tožba Mathiasa Gregorca in Franza Zieglerja proti Lorenzu in Ursuli Ziegler ter Lorenzu
Novaku iz Ljubljane.
Ljubljana, 18. avgusta 1873.
LISTINA 17.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je pola papirja (sestavljena iz dveh listov) narejenega industrijsko. Velikost
vsakega lista je (V = 34 cm, Š = 21 cm). Listina je napisana v gotici s črnilom.
POVZETEK VSEBINE:
Lorenz Ceglar iz Spodnje Šiške (hišna) št. 45 mora po sodni odločbi plačati 69 fl. 15 kr.
svoji sestri Mariani Ceglar.
Ljubljana, 15. julij 1884.
Žig o.k. mestnega okrožnega sodišča v Ljubljani.
LISTINA 18.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je list industrijskega papirja. Velikost lista je (V = 34 cm, Š = 21 cm). Na li-
stu je kolek iz leta 1885 v vrednosti 1 5 krajcarjev. Kolek je žigosan s sodnim žigom. Listi-
na je napisana v gotici s črnilom.
POVZETEK VSEBINE:
Ursula Ciglar iz Spodnje Šiške, št. 48 (pravilno 45) prosi o.k. ljubljansko okrožno sodišče,
da dovoli vpis zemljišča na njenega sina Lorenza Ciglarja Spodnja Šiška št. 48 (pravilno
45) Urbar štev. 61. Tom VI. fol 152 Commenda Laibach.
Pres. am 14. aug. (18) 85 jj
Žig (iz kavčuka)
Pres. am 14. aug. (18) 85
Exh. Nr. 14006 sj
LISTINA 19.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je pola papirja (sestavljena iz dveh listin) narejenega industrijsko. Velikost
vsakega lista je (V = 34 cm, Š = 21 cm). Pola ima kolek iz leta 1885 za 1 5 krajcarjev.
Kolek je žigosan z žigom sodišča. Listina je napisana v gotici. Kopija je razmnožena v pa-
pirografski tehniki.
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju      113
POVZETEK VSEBINE:
Dovoljuje se:
1. Pri nepremičninah Lorenza Ciglerja, Sp. Šiška št. 45, zemljiška knjiga vložek 147 in
149 kat. občine Spi. Šiška in pri nepremičnini zeml. knjiga vložek 309 kat. občine Orle
na podlagi prisojilne listine z dne 10. X. 1885, ter izbrisane izjave z dne 1. VIII. 1886
zemlj. št. 3285 vključitev izbrisa zastavne pravice zahtevka Marie, Apolonie, Marga-
reth, Johanna, Franza in Johane Ciglar, po izročilni — ženitni pogodbi z dne 3. V.
1836 in prisojilni listini 14. X. 1854 a 16 fl. 40 kr.
2. Pri gornji nepremičnini zemlj. knjige vložek št. 147 Sp. Šiška na podlagi izbrisane izja-
ve z dne 1. VIII. 1886, zemlj. knjiga št. 3255 izbris zastavne pravice za terjatev Jo-
hanna Rebra iz Ljubljane po zadolžnici z dne 23. V. 1827, odstop z dne 25. VIII.
1832, 10. V. 1838, 31. XII. 1840, 12. IV. 1845 in 9. VII. 1859 z 400 fl. izbris, ki pri-
pada Franzu Lukmanu iz Ljubljane po pogodbi in izjavi z dne 30. III. 1866 za delež v
gozdu „Gradoveijski potok" pristojna skupina in lastniška pravica.
3. Na podlagi te vloge bremena prosta ločitev parcel št. 577, 634 in 655 gozda, gornje
nepremičnine Lorenza Ciglarja, zemljiški knjižni vložek št. 149, Sp. Šiška in pripis te k
novi nepremičnini zemlj. knjiga, vložek št. 148, iste zemljiške knjige.
4. Pri gornji nepremičnine Lorenza Ciglerja zemlj. knjižni vložek št. 147 in 148 katasters-
ka obč. Spodnja Šiška na podlagi zadolžnice z dne 4. VIII. 1886 št. 3260 se vključi
zastavna pravica za posojilo Kranjske hranilnice v Ljubljani z 500 fl. in 5 % obresti po-
leg tožbenih in eksekutivnih stroškov, kakor tudi ostale obveznosti, ki nimajo iste
prioritete, kakor kapital. Do 70 fl. in priznanje za zastavno pravico preužitka Ursule
Ciglar.
Vpisana taksa 3. fl. 62 1/2 kr. se plača v kolkih.
O tem bodo obveščeni:
— Lorenz Cigler, prosilec, posestnik št. 45
— Maria Roje, roj. Cigler od tam št. 60
— Apolonija Galeti roj. Ciglar od tam št. 103
— Johanna Cigler št. 45
— Franz Cigler in Johann Cigler, oba hlapca pri Carlu Tavčarju v Ljubljani
— Johann Keber, hišni posestnik iz Lj., Grajska ul. 5
— Franz Lukman, hišni posestnik iz Lj., Poljanska ul. 7
— Kranjska hranilnica v Ljubljani
— C.k. Davčni urad
— C.k. okrožno sodišče v Ljubljani, 6. avg. 1886. ;
LISTINA 20.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je pola papirja (sestavljena iz dveh listov) narejenega industrijsko. Velikost
lista je (V = 34 cm, Š = 21 cm). Listina obsega:
1. Izknjižbeno izjavo, kolkovano s kolkom za 1 fl. Izjava je napisana v slovenskem jeziku
z latinico.
2. Potrdilo notarja, kolkovano s kolkom za lOkr. Potrdilo je napisano v slovenskem jezi-
114     France Golob
ku v latinici in pečateno s pečatom o.k. notarja v Ljubljani na Kranjskem Ivana '
Gogala.
3. Pripis in sodno uverenje sodišča z dne 16. VIII. 1886. Pripis je napisan v gotici.
POVZETEK VSEBINE:
Izknjižbena izjava.
Pri zemljišču Lorenca Ciglerja iz Sp. Šiške štev. 45, vložna štev. 147 zemljiških knjig ka-
tasterska občina Sp. Šiška se vknjiži:
1. na podlagi dolžnega pisma z dne 23. V. 1827, prepustitev pravic 10. V. 1838, 31.
12. 1840, 12. IV. 1843 in 9. VII. 1859 zastavna pravica za terjatev Janeza Kebra Î
Ljubljana, Florjanska ulica št. 5 v vsoti 420 gld.
Lorencu Ciglerju je Kranjska hranilnica v Ljubljani dovolila posojilo 500 gld., s katerim bi i
on omenjeno terjatev poplačal. Janez Keber dovoljuje glede na svojo terjatev 420 gld s ;
pritiklinami vred vknjižbo zastavne pravice pri zgoraj imenovanem zemljišču.
2. Na podlagi kupne pogodbe z dne 16. V. 1858 in izjave z dne 30. III. 1866 kupne in
lastninske pravice za gozdni delež Gradoveljski potok v Stangi v korist Franceta Luk-
mana iz Ljubljane.
Ljubljana, 1. avgusta 1886
Janez Keber
Franz Lukman
Potrdilo o.k. notarja, da sta Janez Keber in Franc Lukman podpisala izknjižbeno izjavo.
Ljubljana, 1. avgusta 1886
Ivan Gogola >
notar j
Pripis in uverenje sodišča o izknjižbeni izjavi.
Žig sodišča. Ljubljana, 16. avgusta 1886
Podpis nečitljiv
LISTINA 21. i
OPIS LISTINE:
Obseg listine je en list indutrijskega papirja. Velikost lista je (V = 34 cm, Š = 21 cm). Li-
stina ima kolek z letnico 1893 v vrednosti 15 krajcarjev. Listina je napisnana v sloven-
skem jeziku s črnilom.
POVZETEK VSEBINE:
Pavlina Martinak, Josipina Arce in Franja Tavčr, vse iz Ljubljane prosijo veleslavno c.kr.
deželno sodišče v Ljubljani za dolgaprosti odpis pare. štev. 3639 Volavlja pri zemljišču
vlož. štev. 147 kat. občine Spodnja Šiška, last Lorenca Ciglerja posestnika, Sp. Šiška
št. 45.
Ljubljana, 5. oktober 1893
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju      11 5
LISTINA 22.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je en list industrijskega papirja. Velikost lista je (V = 34 cm, Š = 21 cm).
List ima kolek iz leta 1893 v vrednosti 15 kr. Listina je napisana v slovenskem jeziku s
črnilom.
POVZETEK VSEBINE:
Uršulo Cigler preužitkarico, Sp. Šiška št. 45 obvešča veleslavno c.kr. deželno sodišče v
Ljubljani, da so Pavlina Martinjak, Josipina Erce in Pranja Tavčar vse iz Ljubljane zaprosile
zgoraj navedeno sodišče za dolgaprosti odpis parcelne št. 3639 ob. Volavlje pri zemlj.
vlož. št. 147 kat. občina Spodnja Šiška, last Lorenca Ciglerja.
Ljubljana, 5. oktober 1993
LISTINA 23.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je en list industrijskega papirja. Velikost lista je (V = 34cm, Š = 21 cm). Li-
stina je napisana v slovenskem jeziku in razmnožena v tehniki šapirografa.
POVZETEK VSEBINE:
Odpis dolga prosto parcelo štev. 3639 (gozd) občina Volavlje od posestva Lovreta Cigler-ja
vložek 147 zemlj. knjige, kat. občine Spodnja Šiška se dovoljuje, da se omenjena parcela
v knjiži v lastninsko pravico na Pavlino Martinak, Josepino Arce in Frančiške Tavčar, vse
iz Ljubljane. Za vsako 1/3 deleža.
C.k. okrajno sodišče v Litiji, dne 30. X. 1893
LISTINA 24.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je en list industrijskega papirja. Velikost lista je (V = 34 cm, Š = 21 cm). Li-
stina je napisana v slovenskem jeziku. Razmnožena je v šapirografski tehniki.
POVZETEK VSEBINE:
C.k. okrajno sodišče v Ljubljani je o novi zemljiški vknjižbi parcele (gozd) 3639 kat. ob Vo-
lavlje obvestilo naslednje:
— Nove lastnike, Pavlino Martinak, Josepino Arce in Franjo Tavčar
— C.k. notarja Ivana Gogala
— prejšnjega lastnika parcele (gozda) Lorenca Ciglerja, posestnika oz. Sp. Šiške št. 45
— Uršulo Cigler, preužitkarico
— Šimen Rotar, posestnik h.št. 81, pravni naslednik Franza Iskre
— France Bizovičar, posestnik, Sp. Šiška št. 110, kot pravi naslednik Janeza Gorjupa
— Kranjska hranilnica v Ljubljani
— Davčni urad v Litiji
Ljubljana, 13. novembra 1893,
1 16     France Golob
LISTINA 25.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je en list Industrijskega papirja. Velikost lista je (V = 34cm, Š = 21 cm). Li-
stina je kolkovana s kolkom za 1 5 krajcarjev in napisana v slovenskem jeziku. Razmnože-
na je v tehniki šapirografije.
POVZETEK VSEBINE:
Lovrenc Cigler, posestnik iz Spodnje Šiške, h.št. 45 prosi slavno c.kr. za mestno okrajno ;
sodiče v Ljubljani, za vknjižbo izbrisa zastavne pravice za 40 gld. in 100 gld, vpis in odpis ;
v listini imenovanih parcel pri zemljišču št. 147 kat. občine Spodnja Šiška.
Ljubljana, 5. marec 1895.
LISTINA 26.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je en list industrijskega papirja. Velikost lista je (V = 34cm, Š = 21 cm). Li-
stina je napisana v gotici. Razmnožena je v šapirografski tehniki.
POVZETEK VSEBINE:
Lorenzu Ciglarju iz Spodnje Šiške k. št. 45 se pri zemljišču štev. 147 kat. občine Spodnja
Šiška se od parcele št. 195 odvzame 45 m^.
Ljubljana, 20. junij 1896.
LISTINA 27.
Obseg listine je pola papirja (sestavljena iz dveh listov) narejenega industrijsko. Velikost
vsakega lista je (V = 34 cm, Š = 21 cm). Listina je napisana v slovenskem jeziku s
črnilom.
POVZETEK VSEBINE:
Prisojilo.
Od c.kr. za mestni del okrožnega sodišča v Ljubljani, se zapuščina dne 11. svečana 1896
za brez oporoke umrle Ivane Ceglar iz Spodnje Šiške št. 45 prisodi dedičem na podlagi za-
kona. To je bratom in sestrama, Lorencu Ceglar 4/40, Janezu in Francetu Ceglar, Apolo-
niji Gialetti in Mariji Roje pa po 9/40 deležev v last.
Žig sodišča z dvojezičnim V Ljubljani, dne 30. junija 1896
napisom (nemško-slovensko)
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju      1 1 7
LISTINA 28.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je en list indutrijskega papirja. Velikost lista je (V = 34 cm, Š = 21 cm). Li-
stina ima kolek za 1 5 krajcarjev in je napisana v slovenskem jeziku. Razmnožena je v šapi-
rografski tehniki.
POSNETEK VSEBINE:
1. Dovoli se na podlagi načrtov vpis iz njive pare. štev. 195/1 novo nastalih parcel štev.
195/1 njiva, 195/4 njiva, 195/5 njiva, 195/6 vrt in 195/2 hiš. št. 129 v Spodnji Šiški,
drvarnica dvorišča.
2. Na podlagi kupne pogodbe izbris pare. štev. 195/4 pot, ker se je spojila s potjo pare.
štev. 707 oziroma 707/2.
3. Na podlagi kupne pogodbe njive pare. štev. 195/4 in na njivo v novi zemljeknjižni vlo-
gi št. 3300 vknjižba lastninske pravice za Janeza Gregorca iz Malega Mengša
h. štev. 25.
4. Na podlagi iste kupne pogodbe se hiša štev. 129 v Spodnji Šiški, drvarnica in dvorišča
pare. štev. 195/7 in vrta pare. št. 195/6 vrt in njivi vknjiži na Antona Vavpotiča iz Sp.
Šiške h. štev. 129.
5. Na podlagi kupne pogodbe njiv pare. štev. 195/1, 1995/5 se vknjiži lastninske pravi-
ce in sicer na njivo pare. štev. 195/5 na Jakoba in Jožefe Kremžar iz Ljubljane na vsa-
kega na polovico in na njivo pare. štev. 195/1 na Lorenca Ciglerja iz Spodnje Šiške
h. št. 45.
O tem se obvesti prosilec Lorenc Ciglar, Simon Rotarh h. tš. 81, France Bizovičar h. št.
110, vdova Uršula Cigler (preužitkarica). Kranjska hranilnica v Ljubljani, c.kr. finančna
prokuratura v Ljubljana.
C.kr. za mesto okrajno sodišče v Ljubljani, 21. avgust 1896.
LISTINA 29.
I
OPIS LISTINE: j
Obseg listine je en list industrijskega papirja. Velikost lista je (V = 34 cm, Š = 21 cm). Li-
stina je napisana v slovenskem jeziku s črnilom. List je kolkovan s kolkom za 1 5 kraj-
carjev.
POVZETEK VSEBINE: ]
Bruno Kôzler, sodarski pomočnik na Glincah št. 41 prosi slavno e.k. za mesto okrajno so-
dišče za vpis in odpis dolga prosti parceli št. 195/8 pri zemljišču, katerega lastnik je bil Lo-
renc Cigler, posestnik iz Spodnje Šiške št. 45.
V Ljubljani, 30. novembra 1896 i
1 18      France Golob
LISTINA 30.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je en list Industrijskega papirja. Velikost lista je (V = 34cm, Š = 21 cm). Li-
stina je napisna s črnilom v slovenskem jeziku.
POVZETEK VSEBINE:
Bruno Köszier prosi c.k. mestno sodišče v Ljubljani za vpis lastništva za parcelo štev.
195/10. O tem se obvesti nekdanji lastnik Lorenc Cigler iz Sp. Šiške h. št. 45.
Ljubljana, 7. december 1898.
LISTINA 31.
OPIS LISTINE:
Obseg listine je en list industrijskega papirja. Velikost listine je (V = 34 cm, Š = 21 cm).
Listina je napisana v slovenskem jeziku s črnilom.
POVZETEK VSEBINE:
Sklep.
Mladoletnim Mariji, Ani, Vincencu in Frančiški Cigler (otroci Lovrenčevega brata) se po-
stavi za varuha Lovre Ciglar. Kliče se na dan 25. aprila ob 9. dopoldan k temu sodišču, da
opravi obljubo.
C.kr. okrajna sodnija v Ljubljani, oddelek I., dne 30. marca 1898.
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju      119
PRILOGA II.
POSESTNI LIST 1.
Posestni list, Mathiasa Zieglerja, Spodnja Šiška, štev. 45.
Commenda Lelbach, urb. št. 61, iz leta 1840
POSESTNI LIST 2.
Posestni list, Mathiasa Zieglerja, Spodnja Šiška, štev. 45.
Commenda Lelbach, urb. št. iz leta 1861
1 20     France Golob
POSESTNI LIST 3.
Posestni list, Lorenc Ceglar, Spodnja Šiška, štev. 45. iz leta 1890
Hišni arhiv in podoba četrtinsl<e kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju      121
POSESTNI LIST 4.
Posestni list, Katarina (vdova Ceglar), poročena Koželj, Spodnja Šiška, hišna štev. 45.
iz leta 1910.
Parcelna štev.	Ime kosa	ha	Površina a	m2
131	Sp. Šiška (Stavbišče)	—	1	02
130	Sp. Šiška (vrt)	—	—	52
218/1	Na gruntih (njiva)	—	6	19
219/1	Na gruntih (pašnik)	—	9	03
220/1	Na gruntih (njiva)	—	2	35
221	Na gruntih (Njiva)	—	11	13
222	Na gruntih (Travnik)	—	6	64
196/1	Na gruntih (Njiva)	—	47	32
222/7	Na gruntih (Travnik)	—	2	73
195/1	Na gruntih (Njiva)	—	88	
592	Cerkovnik (gozd)	—	32	73
593	Cerkovnik (gozd)	—	11	29
577	Cerkovnik (pravilno na Vrhih) gozd	—	37	87
634	V Riglah (gozd)	—	98	48
655	Rakovnik (gozd)	1	14	01
	Skupna površina	4 4 ha	77 77 a	91 91 m2
1 22      France Golob
Opombe
Hišni arhiv in podoba četrtinsice icmetije iz Spodnje Siike v 19. stoletju
1 Priloga I. Listine od 1 -31.
2 Priloga II. Posestni listi od 1 do 4.
3 Od vseh ohranjenih fotografij družinskih članov Ceglar je določljiva samo fotografija, ki predstavlja mladopo-
ročenca Lorenca in Katarino Ceglar iz leta 1900 (si. 12).
4 Hišni arhiv družine Ceglar je v zasebni lasti.
Oris starega naselbinsitega jedra v Spodnji Sišici
1 Priloga I. Listina 1.
2 Priloga I. Listina 2.
3 Priloga I. Listina 3.
4 Priloga II. Posestni list 3.
5 Župnijski arhiv, Ž.C. Marijino oznanenje, Prešernov trg 4, Poročna knjiga TOM.C. — 1785 — 180.
6 Priloga I. Listina 4.
7 Hišna številka po I. svetovni vojni.
8 Fran Zwitter, navaja v svoji razpravi: Razvoj ljubljanskega teritorija. Geografski vestnik, Ljubljana 1930, str.
139., da je bival Nemški viteški red v Ljubljani pred letom 1228, naselili so ga Spanheimovci. K prvotnemu
gospodstvu nemške komende je spadal predvsem južni del kasnejšega Novega trga trga okoli križevniške
cerkve.
9 Priloga I. Listina 4.
10 Milko Kos omenja v svoji knjigi. Srednjeveška Ljubljana, Topografski opis mesta in okolice, Ljubljana 1955 v
svoji opombi št. 200 na str, 74 naslednje: »Razlikovanje 'spodnja' in 'zgornja' Šiška (je omenjena) prvič v ur-
barju Nemškega viteškega reda iz 1400". Zato lahko sklepamo, da je imel Nemški viteški red svoje zemljiške
interese v Spodnji Šiški. To tudi potrjuje naprimer družina Ciglar, ki je bila kasneje s svojim gospodarstvom
podložna Nemškemu viteškemu redu.
11 Milko Kos, o.e., opomba št. 200, str. 74.
12 Ravno tam.
13 Cerkev sv. Jerneja je stala že pred letom 1370. Tako navaja v svoji knjigi Milko Kos, o.e. na strani 49, nasled-
nje: „Pred to cerkvijo je bil 30. oktobra 1370, ob navzočnosti beneške in avstrijske gospode, v vasi, ki se po
nemško imenuje spodnji Keissach, po slovensko pa Chisschia), sklenjen mir med Habsburžani in beneško re-
publiko. Cerkev sv. Jerneja, ki ima na zahodni steni zazidan vhod z delom romanskega portale je leta 1936
nekonservatorsko oblikoval arhitekt Jože Plečnik.
14 Anton Melik, Razvoj Ljubljane, Geografski vestnik, Ljubljana 1929-1930, str. 133.
15 Pavle Blaznik, Škofja Loka in loško gospostvo (973-1803), 1973, str. 27.
16 Franciscejski kataster 1826, Arhiv S.R. Slovenije, Unter Schischka, N°. 313.
17 Svetozar Ilešič, Prvotna kmetska naselja v območju Velike Ljubljane, Geografski vestnik, 1929— 1930, str.
155.
18 Pavle Blaznik, Poljska razdelitev, Gospodarska in družbena zgodovina Slovencev, I. zvezek. Agrarno gospo-
darstvo, Ljubljana 1970, štev. 191.
20 Franciscejski kataster 1826, Arhiv S.R. Slovenije, O.C., N 313.
21 Pavle Blaznik, Gospodarska zgodovina      O.C. str. 192.
Rodovnilc družine Ceglar
1 Priloga I. Listina 1.
2 Priloga I. Listina 2.
3 Rojstne, poročne in mrliške knjige, ki jih hrani Župnijski arhiv župne cerkve Marijino oznanenje, Ljubljana, Pre-
šernov trg 4, se prično z ustanovitvijo župnije leta 1785. Družina Ceglar pa je pripadala pod okrilje te župnije.
4 Župnijski arhiv, Ljubljana, Prešernov trg 4. Mrliška knjiga, TOM II. 1791-1802. (Odslej navajamo Ž.A.M.K.
TOM...).
5 Letnico rojstva Marije Ceglar dobimo, če odštejemo njeno starost v času smrti od letnice smrti. To je 1789 —
65 let = leto rojstva 1724. leta.
6 Ž.A.M.K. TOM I. 1785-1791.
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju      1 23
7 Letnico rojstva Jerneja Ceglarja (mlajšegal dobimo, če odštejemo njegovo starost v času smrti od letnice
smrti. To je 1827 - 78 let = rojstva 1749.
8 Ž.A.M.K. TOM. IV. 1825-1833.
9 Ravno tam.
10 Priloga I., Listina 2.
11 Ravno tam.
12 Letnico rojstva Elizabete Ceglar dobimo, če odštejemo njeno starost v času smrti od letnice smrti. To je 1797
— 50 let = je leto rojstva 1747.
13 Ž.A.M.K. TOM. II. 1791-1802.
14 Letnico rojstva Marije Ceglar dobimo, če odštejemo njeno starost v času smrti od letnice smrti. To je 1796 — j
35 let = leto rojstva 1761.
15 Ž.A.M.K. TOM II. 1791-1802.
16 Župnijski arhiv, Ljubljana, Prešernov trg 4, Poročna knjiga, TOM-C 1785-1800. (Odslej navajamo Ž.A.P.K. :
TOM. .../.
17 Letnico rojstva Marije Ceglar, rojene Selan dobimo, če odštejemo njeno starost v času smrti od letnice smrti.
To je 1828 — 60 let = leto rojstva 1768.
18 Ž.A.M.K, TOM. IV. 1825-1833.
19 Župnijski arhiv, Ljubljana, Prešernov trg 4, Krstna knjiga, TOM. I. 1785-1792, (Odslej navajamo. Ž.A.K.K.
TOM. ...).
20 Ž.A.K.K. TOM. I. 1785-1792. i
21 Ž.A.M.K. TOM. I. 1785-1792.
22 Ž.A.K.K. TOM. III. 1797-1801.
23 Letnico rojstva Marije Ceglar dobimo, le odštejemo njeno starost v času smrti od letnice smrti. To je 1807 —
3 mesece = leto rojstva 1807,
24 Ž,A.M.K, TOM. Ill, 1803-1825,
25 Ž,A,P.K. TOM. II, 28, 7. 1800-1816.
26 Ž.A,M,K, TOM, V, december 1833-1840, i
27 Ž.A.K.K, TOM, V, 1808-1821, ;
28 Ž.A.M,K, TOM, VIII, 1855-1866, - 29, Letnico rojstva Valentina Ceglarja dobimo, če odštejemo njegovo j
starost v času smrti od letnice smrti. To je 1823 — 10 let = leto rojstva 1813,
30 Ž,A.M.K. TOM. Ill, 1803-1825. \
31 Ž.A.K.K. TOM. VI. 1821-1826.
32 Priloga 1. Listina 7 in Listina 10. i
33 Ž.A.K.K, TOM. VI, 1821-1826, ]
34 Priloga I, Listina 10. i
35 Priloga I. Listina 9. Razen tega podatka nista znani letnici njegovega rojstva in smrti.
36 Razen te omembe, ki je v Priloga I. Listina 7, ne vemo o njem ničesar.
37 Priloga I. Listina 6,
38 Ž.A.P.K, TOM. III. 1,1. 1816 - 3, 8, 1845.
39 Letnico rojstva Marije Rubežnik dobimo, če odštejemo njeno starost v času smrti od letnice smrti. To je 1854
- 42 let = leto rojstva 1812. Letnica smrti pa je omenjena v Ž.A.M.K, TOM VII, 1850-1855.
40 Ž.A.K.K. TOM. B. 1835-1841, Leto smrti ni znano, ^
41 Ž.A.K.K, TOM. B. 1835-1841. Leto njegove smrti ni znano,
42 Ž.A.K.K, TOM. B, 1841-1856. '
43 Ž.A.M.K. TOM. VII. 1850-1855. Leto smrti sestre Frančiške ni znano. <
44 Ž.A,P,K. R.C. IV. 1845-1862. ^
45 Ž.A.K.K, TOM. B. 1856-1867 in Ž.A.M.K. TOM XII., M 1904-1917. ,
46 Ž.A.K.K. TOM. B. 1856-1867,
47 Ž,A,K,K. TOM. B, 1856-1867 in Ž,A.M.K. TOM. VIII. 1855-1866. Î
48 Ž.A.K.K, TOM, B, 1856-1867. S
49 Ž.A,M.K, TOM. IX, 1867-1890. 3
50 Ž.A.K.K. TOM. B, 1863-1892, Leto smrti ni znano, I
51 Ivan je omenjen v listini iz leta 1886, Priloga I. Listina 19, kot hlapec pri Karlu Tavčarju v Ljubljani.
52 Priloga I. Listina 27, '
53. Priloga I, Listina 19,                                                                                                              1
54 Ž.A.K.K, TOM. B. 1863-1892.
55 Priloga I. Listina 27. ^
56 Ž.A.P.K, TOM. VIII., 1895-1904, str, 132, št, 44, ;
57 Ž.A. Poročila 18. februar 1919, i
58 Ž.A.P.K. TOM. VII,, O,C,
59 Ž.A.M.K. TOM. XII. M. 1904-1917, Pag 79, N" 120.
124     France Golob
60 Ž.A.M.K. TOM. XII. O.C.
61 Priloga II. Posestni list 4.
62 Ž.A. Poročila 18. februar 1919.
63 Ravno tam.
64 Leta 1962 so porušili nekdanjo Ceglarjevo domačijo. V zameno je dobila družina Marinko hišo z gospodar-
skim poslopjem v neposredni bližini nekdanje kmetije na Gasilski cesti.
Ceglarjeva domačija
1 Zemljiški obseg Ceglarjeve domačije je opisan v: Stara zemljiška knjiga Sodišča Ljubljana okolica, Komenda
Ljubljana, Arhiv S.R. Slovenije, TOM. VI., str. 57-67, Priloga I. Listina 10, Župnijski arhiv, Ž.C. Marijino oz-
nanenje, Pršernov trg 4, Krstna knjiga 1837, 1851 in Poročna knjiga 1900.
2 Pavle Blaznik, Gospodarska in družbena     O.C, str. 163.
3 Pavle Blaznik, Gospodarska in družbena..., O.C, str. 167.
4 Ravno tam.
5 Priloga I. Listina 3.
6 Ravno tam.
7 Pavle Blaznik, Gospodarska in družbena ... o.e., str. 167.
8 Ravno tam.
9 Priloga I. Listina 10.
10 Pavle Blaznik, Gospodarska in družbena... O.C. str. 168.
11 Stara zemljiška knjiga Sodišče Ljubljana okolica, Komenda Ljubljana, Arhiv S.R. Slovenije, TOM. VI. 1819,
str. 54-57; 1 820, str. 567; 1836, str. 1 52, 1 53; TOM. Vili., str, 116; TOM. VI. 1 862, 1 964, 1 866, str,
152.
12 Franciscejski kataster 1826, Franciscejski kataster, stanje druge izmere 1868, Arhiv S.R. Slovenije, o.e.
N° 313.
13 Priloga I. Listine od 1 do 31.
14 Priloga I. Listina 6 in poglavje v tem sestavku: Inventar družine Ceglar iz 19. stoletja.
15 Stara zemljiška knjiga, o.e., str, 54 — 57,
16 Ravno tam,
17 Stara zemljiška knjiga, O,C, str, 54, 55,
18 Stara zemljiška knjiga o,c, 56, 57.
19 Franciscejski kataster 1826, O.C, N. 313.
20 SI, 1, št, 4,
21 Priloga I, Listina 6 in poglavje v tem sestavku „Inventar družine Ceglar iz 19, stoletja".
22. Leta 1826 je bilo v družini Ceglar s starši še sedem otrok. Zato je bila gradnja hišice za preužitek Valentina in
Urše Ceglar več kot upravičena.
23 Priloga I, Listina 6, in poglavje ... O,C,
24 Ravno tam,
25 Priloga II, Posestni list iz leta 1840,
26 Ravno tam,
27 Priloga I. Listina 12.
28 Velikost povečane hišice je razvidna iz (SI, 2),
29 Zgodovinski arhiv - Ljubljana, P,OI,, Spodnja Šiška, 12, Gradbene zadeve A,B., 1890-1914.
30 Zgodovinski arhiv. Karta Spodnje Šiške, 1:1000, Stanje 1940.
31 Risba (si. 41 je povzeta po Temeljni topografski načrt 1:2500 - Geodetski zavod SRS - stanje leta 1983.
32 Pri stiku Medvedove ceste z Gasilsko cesto je nastalo prav pred šolo Zvonka Runka križišče.
33 Priloga I, Listine od št, 1 do št, 31,
34 Stara zemljiška knjiga, Arhiv S,R, Slovenije o,c.
35 Priloga II.
36 Priloga I. Listina 1,
37 Ravno tam.
38 Priloga I. Listina 3.
39 Listina 4.
40 Ravno tam.
41 Priloga I. Listina 6 in poglavje... O.C.
42 Priloga I. Listina 6 in poglavje,,. O.C.
43 Ravno tam.
44 Ravno tam.
Hišni arhiv in podoba četrtinske kmetije iz Spodnje Šiške v 19. stoletju      125
45 Priloga II. Posestni list iz leta 1840.
46 Priloga I. Listina 12.
47 Priloga II. Posestni list iz leta 1890.
48 Priloga I. Listina 28.
49 Priloga II. Posestni list iz leta 1910.
50 Mapa izmer. Arhiv S.R. Slovenije, IX/57, 1786, Šišenski hrib.
51 Franciscejski kataster, O.C. N. 313.
52 Priloga I. Listina 6 in poglavje... O.C.
53 K.O. Orle (L-1881 delovodnik zeljišč iz I. 1826, Arhiv S.R. Slovenije, pare. št. 312, hiša št. 45, Zeglar Valen-
tin — srednje doraščen gozd v izmeri 4 orale in 89 sežnjev,
54 Priloga I, Listina 6 in poglavje,.. O.C,
55 Priloga II. Posestni list iz leta 1840.
56 Priloga III, Posestni list iz leta 1861 in 1840,
57 Priloga I, Listina 20.
58 Priloga II. Posestni list iz leta 1890 in Franciscejski kataster iz leta 1868.
59 Priloga II. Posestni list iz leta 1890.
60 Priloga II. Posestni list iz leta 1910,
61 Lastnik gozdnih površin Andrej Marinko ni kmetovalec.
Inventar kmetije Ceglar iz leta 1834
1 dr. Josip Mantuani, Inventar Škofa Slatkonja, Carniola, 1910, 4—12.
2 dr. Josip Mantuani, Stari inventarji. Glasnik Muzejskega društva za Slovenijo, 1924—25, str, 31,
3 dr, Rudolf Andrejka, Stari kmečki inventar iz 18. stoletja, Posebni vtis „Etnologa" VII., Ljubljana 1934,
4 Angeles Saš, Orodja na kmečkih gospodarstvih pod Mariborom v 18. stoletju, Slovenski etnograf VIII. Ljub-
ljana, 1 955.
5 Angelos Baš, Pohištvo podložnikov na Podčetrtkovem gospostvu v 18, stoletju, Slovenski etnograf X, Ljub-
ljana, 1957,
6 Vinko Demšar, Krogarjeva domačija v Opalah, Loški razgledi 33, Škofja Loka 1986, str, 75-84,
7 Ravno tam,
8 Cenitev premoženja Jožefa Petkovška, Protokol C.k. okrajno sodišče v Vrhniki 27.1.1890, Rokopisni odde-
lek NUK Ljubljana, Stari fond 132.
9 Priloga L, listina 6.
Komentar k inventarju družine Ceglar iz 19. stoletja
1. Misel na vojaško suknjo je bila pri slovenskih fantih vedno neprijetna. Vzrokov za to je
bilo več. Med drugimi dolgost vojaškega roka in kasneje od srede stoletja dalje tudi prebu-
jajoča se narodna zavest. Saj Slovenci niso imeli svoje vojske in so nosili tuje vojaške suk-
nje. Kaj vse so naredili, da bi se rešili vojaške časti in dolžnosti nam zgovorno priča sesta-
vek, ki ga je napisal M.A. Svarjenje, Kmetijske in rokodelske novice C.K. kranjske kme-
tijske družbe. Peti tečaj 1847. V Ljubljani, str. 71. V sestavku je med drugim omenjeno:
„Zraven tega je potrebno mlade fante še ene druge grde razvade opomniti, to je, samo-
voljniga pokvarjenja svojega života in svojih udov. Najdejo se pri pregledovanju (vojaš-
kem naboru) fantje obdani s takimi telesnimi madeži, ktere so si sami naredili. Nekateri
imajo zobe pobite ali popiljene; drugi imajo rudečkaste in vnete oči; nekateri imajo na no-
gah rane; drugi imajo perste posekane, sključene ali kako drugači popačene; nekaterim
teče iz ušes smerdljiva sokrvica i.t.d." — 2. Pogosteje kriv za nečitljivo in nerazumljivo
napisano ime tudi sodni pisar. — 3. Gozdni delež imenovan z ledinskim imenom „Podgriz-
herjoum" je verjetno ledinsko imenovan gozd U Hrib. — 4. Slika na steklo je stala 6 kraj-
carjev. To pa je bila vrednost cene dveh motik v primerjavi z drugimi orodji v cenilnem in-
ventarju iz leta 1834. — 5. Vprašanje kako je prišla na Ceglarjevine rezljana skrinja osta-
126     France Golob
ne odprto. Bila pa je visoko ocenjena, tako kot plug ali dvoje z železom okovane sani na 2
forinta. — 6. Risbe in fotografije so delo avtorja tega sestavka.
Summary
The preserved home archives of the Ceglar family from Spodnja Šiška comprise 31 docu-
ments, 4 title-deeds and 10 photographs and must be supplemented with the data from
Slovene Archives as well as Ljubljana Archives. Although the archives of the Ceglar fami-
ly are incomplete, they reveal, together with other archival sources, a clear pattern of the
pecuniary condition of a farm in the 19th century. The article comprises the following
subtitles: Survey of the Old Center of Settlement in Spodnja Šiška, Family Tree of the Ce-
glar Family, The Ceglar Homestead, Inventory of the Ceglar Farm from 1834, Commen-
tary to the Ceglar Farm Inventory from the 19th Century, Appendix.