vsak četrtek. Cena mu jc 3 K (Za Nemčijo 3 K 60 vin. in Izbija na leto Ameriko In druge tuje driave 4 K 60 vin.) — Posamezne itevllke ae pro-- dajajo po 10 vin Slovenskemu ljudstvu v pouk in zabavo. Spiai in dopisi se pošiljajo: Uredništva .Domoljuba", Ljubljana, Kopitarjeve ulice ét. 2. Naročnina, reklamacije in inserati pa: Upravniitvu .Domoljuba", Ljubljana, == Kopitarjeve ulice ét. 2. = 1 Sten. 16. U Ljubljani, dné 16 oprila 1908. Leto XXI Neko] številk. Kmet mora zlasti gledati, da prideluje to. kar mu največ nese. Danes se mu ni treba brigati, da bi sam s svojimi pridelki zadostil vsem potrebam svojim in svoje družine, ker vsega, česar mu manjka, imajo povsod v izobilju na prodaj. Počasi, pa stalno napreduje to prepričanje tudi pri nas. Poglejmo lan! Danes ga ne seje tako-rekoč nihče več. tudi po tistih krajih ne. kjer so v prejšnjih časih bogateli s platnar-stvom. Mnogo ceneje je bombaževo blago: ne izplača se preja in tkanje na pripro-stih kolovratih iit statvah. Vse to se danes izdeluje po velikih tovarnah na silno razvite stroje. Ena reč se je pa vsled tega izpremenila. Kmečke družine, ki so v njih ženske celo zimo predle, potrebujejo drugega domačega obrta, ki naj bi več nesel kot nekdaj preja. Zato je popolnoma prav, da se tudi po kmečkih hišah za po zimi upeljuje klekanje čipk. Mnogo kmetov spoznava pri nas, da se pridelovanje žita več ne izplača, vsaj po sedanjem obdelovanju ne, in zato puščajo njive in jih obsevajo z deteljo, ter skrbe, tla pridelujejo čim največ krme za živino. Prav imajo! Živinorejo v naših deželah moramo tako povzdigniti, da bo res kaj nesla, pridelovanje žita se bo pa moralo vedno bolj omejiti. To svojo trditev hočemo tudi dokazati, da jo bo moral vsak priznavati. Mi pravimo, da pri nas pridelovanje žita ne nese. Po uradnem štetju se je v desetih letih 1896—1905 pridelalo povprek na leto v celi državi na enem hektaru: Pšenice 11-7 met. stotov, na Kranjskem 9-2, rži 10-9 met. st., na Kranjskem 7-7, ječmena 12 met. st., na Kranjskem 8-6, ovsa 9-4 met. st., na Kranjskem 9 4, tur-ščice 11-7 met. st., na Kranjskem 12-2, krompirja 93*9 met. stot., na Kranjskem 80-1, vina 16-8 hektolitrov, na Kratfökem 13-8 hI. Samo turščice pridelamo razmerno več, nego je sreden pridelek v Avstrii. Če pomislimo, kako slaba pota imamo še po velikem delu naše domovine, zlasti v hribih. kako slabo je razvito skupno prodajanje. in kako so kmetje pri prodaji Še odvisni od trgovskih prekupcev, in če zraven še pristavimo, da se na Ogrskem in v Slavoniji neprimerno več pridela, nego v Avstriji, potem si lahko izračunamo, da z žitom, pa tudi z vinom pri nas ni mnogo. Pri vinu pride samo to v poštev, da je naše dolenjsko vino zelo udomačeno in da ima zato večjo ceno pri svojih starih častivcih, kakor bi jo imelo po svoji kakovosti na svetovnem trgu. Zanimivo je tudi pogledati, kako napreduje pridelovanje krme po njivah. Na njivah pridelujejo živinske krme: V Dolenji Avstriji 11-9%, v Gorenji Avstriji l6-27r, na Solnograškem 47-6%. na Štajerskem 20-1%. na Koroškem 16-8 odst., na Kranjskem 13-47<". na Tirolskem 2fi-9%, na Predarlskeni 4-4%, na Goriškem 6-6%, v Istri 2-1%, v Dalmaciji 7-4%, na Češkem 1-5%, na Moravskem 2-7'/r, v Šleziji 2-5%, v Galiciji 16%, v Bukovini 5-7%. Med planinskimi deželami (Solnogra-ško. Štajersko. Koroško. Kranjsko. Tirolsko), je Kranjska zadnja — Predarlska se tu ne more vpoštevati, ker ima sploh silno malo njiv: večina njenega kmečkega zemljišča so planine, pašniki in travniki. Pojmo torej v tem oziru naprej! Rekli smo, da se da živinoreja pri nas zelo povzdigniti. Na Kranjskem imamo 171 tisoč 731 ha travnikov, 155.823 pašnikov in 13.642 planin. Zboljšajmo planine in pašnike, potem se bomo lahko merili z vsako drugo deželo. Zdaj smo v tem oziru precej odzad, kar spričujejo nastopne številke. Na 100 ha zemljišča, ki se na njem pri- deljuje krma, pride povprek 30-3 goveda v celi državi; po posameznih deželah takole: v Dolenji Avstriji 29-4, v Gorenji Avstriji 49-8, na Češkem 41-6, na Moravskem 31-4. v Šleziji 38-3, v Galiciji 29-5. v Bukovini 26-5. na Solnograškem 24-5, na Šta jerskem 31-7, na Koroškem 27-3, na Tirolskem 20-1. na Primorskem 167, v Dalmaciji 71. na Kranjskem 23-6. Naše južne dežele so potemtakem v tem oziru najbolj zanemarjene. Iz teh številk se lahko posname, kaj čaka naše kmete in kakšno važno delo imajo naše kmečke zveze, zadružništvo in naši poslanci. Prihodnost je v našem skupnem vzajemnem delu. Političen pregled. NOVO MINISTRSTVO. Krščansko-socialna stranka, ki je tako močna v poslanski zbornici, je morala dobiti primerno zastopstvo tudi v vladi. Zato je cesar dne 21. sušca odobril načrt, ki določa delokrog novega ministrstva »za javna dela«. Dne 8. aprila je začela tudi zbornica razpravljati o tem predlogu in takoj se je pokazalo, da stvar ne bo šla popolnoma gladko. Zlasti nasprotujejo temu predlogu socialno-demokratični poslanci, ker dobi novo ministrstvo dr. Gessmann. ki je kršč. socialec in zato ne poseben prijatelj in ljubljenec socialistov. Ti so veliko govorili o nepostavnem postopanju vlade, ker je tako važen predlog vložila nujno, in nečejo nič slišati o tem, da vlada ni mogla drugače postopati, ker se mora vprašanje o ministrstvu rešiti še pred Veliko nočjo. Govorilo se je mnogo za predlog in proti njemu, slednjič pa ga je zbornica sprejela dne 9. aprila z 292 glasovi proti 99. Proti predlogu so glasovali socialni demokratje ter če- Ski radikalci. vse druge stranke pa so oddale glasove zanj. Tako je ministrstvo za javna dela zagotovljeno. DRŽAVNA PODPORA VINOGRADNIKOM. Vinogradniški odsek državnega zbora je imel pred kratkim sejo, v kateri se je razpravljalo, kako bi se dvignilo vinogradništvo v Avstriji. Poslanci so prereŠetali v navzočnosti poljedelskega ministra dr. Ebenhocha mnogo predlogov, najživah-nejši pa je bil pogovor o predlogu slovenskega poslanca dr. Hočevarja. — Ko je trt-na uš strašno pokončala in razdejala naše vinograde, je začela država dajati vinogradnikom brezobrestna posojila, da tako pomore zopet vinogradništvu na noge. Toda nesreča je tako zelo zadela vinogradnike, da so kljub podpori vedno bolj in bolj padali v dolgove in da sedaj ne morejo vrniti državi posojene podpore. Zato je predlagal dr. Hočevar, naj država ne iztirjuje posojil, ki jih je dala I. 1894 do 1896. temveč naj jih popolnoma izbriše vsem, ki se morejo izkazati kot resnično revne. Posojila pa, ki jih je dala po 1. 1896. naj iztirjuje v manjših obrokih in sicer šele tedaj, ko mine petnajst let. odkar je bilo posojilo dano. — Zalibog ie otjsek ta prekoristni predlog poslanca Hočevarja odklonil. SLOVENSKE ŠOLE. Proračunski odsek se je pečal prejšnji teden s proračunom za razne šole. Pri tej priložnosti je dosegel naš delavni dr. Žitnik lep uspeh: Večina odseka je sprejela njegovo resolucijo, ki poziva vlado, naj se ustanove na goriški gimnaziii tudi slovenski razredi. — Bil bi tudi že skrajni čas, da dobi slovenski jezik svoje pravice v goriških srednjih šolah! DRŽAVNI ZBOR konča zasedanje najbrže v petek, dne 17. t. m. ter se razide na velikonočne počitnice. Ker je med poslanci tudi nekaj pravoslavnih. ki imajo Veliko noč pozneje kot mi, se snide poslanska zbornica najbrže šele po beli nedelji. Medtem bo skoro gotovo zboroval tirolski deželni zbor. Po Veliki noči namerjajo v državnem zboru pričeti z razpravo o proračunu, četudi proračunski odsek ne konča še do tedaj svojega dela. ZAVAROVANJE MALIH KMETOV IN OBRTNIKOV. Poročali smo že, da je zveza kmetskih državnozborskih poslancev sklenila pozvati vlado, naj razširi državno zavarovanje tudi na male kmete in obrtnike. To se je tudi že izvršilo. Pod vodstvom poslanca Povšeta Je šel pododbor k ministru za notranje zadeve baronu Bienerthu, da razloži želje in zahteve malih kmetov In obrtnikov glede na starostno zavarovanje. Predsednik Povše Je naznanil ministru, da je svobodna kmečka zveza v svoji seji sklenila vlado odločno pozvati, da obenem z delavskim zavarovanjem reši tudi zavarovanje malih kmetov in obrtnikov. Kmet-ski poslanci poznajo in pripoznavajo veliki pomen delavskega zavarovanja, morajo pa ščititi tudi koristi kmečkega prebivalstva in zato bodo za delavsko zavarovanje glasovali le, ako se izvede tudi zavarovanje za kmeta. Minister je deputaciji odgovoril, da tudi vlada stoji na tem stališču in da bo že po velikonočnih počitnicah poskrbel, da se državno zavarovanje izvede po želji kmetskih poslancev. — Tako je stvar sedaj v najboljšem teku, prepričani smo pa tudi. d«? bodo naši poslanci storili vso svojo dolžnost, da vlada izpolni dano besedo in izvede kmetskemu ljudstvu tako zelo potrebno zavarovanje za starost. VOLIVNA REFORMA ZA TRŽAŠKI DEŽELNI ZBOR. Istrski deželni zbor je že rešil volivno reformo in sedaj se vrše pogajanja o isti zadevi tudi med strankami tržaškega deželnega zbora. Upati je, kakor poročajo listi, da se stvar dobro izteče. — Tako vidimo. da povsod hoče ljudstvo tudi v deželno zbornico, ko si je že osvojilo državni zbor. Bog daj, da bi se tudi v našem deželnem zboru rešila volivna reforma kmalu in dobro! RUSKA DUMA se je bavila pred kratkim z zakonom proti žganju. Bravcem »Domoljuba« je morda že znano, da ima na Ruskem samo država pravico prodajati žganje. Prodaja se le v zaprtih steklenicah, da se tako prepreči pijančevanje, a brez pravega uspeha, ker je najmanjša mera. ki se prodaja, četrt litra, in v tako majhni količini si lahko privošči žganja vsakdo. Država ima od žganja sicer vsako leto 700 milijonov rubljev dobička. toda žganjarstvo se je vendar že tako strašno razpaslo, da ga bo morala vlada omejiti, tudi če se zmanjšajo njeni dohodki. — Sedaj so vložili poslanci načrt zakona, ki določa, nai se žganje prodaja samo v veliki meri, da ga ne bo mogoče tako lahko kupovati, naj se skraiša čas, v katerem je prodaja žganja dovoljena, ter naj se da občinam pravica, da prodajanje žganja omaje ali pa popolnoma prepovedo. ITALIJANSKE UTRDBE. Avstrija in Italija si vedno zatrjujeta medsebojno prijateljstvo, pa se ob enem ravnata po pregovoru, da se je treba prijateljev vedno boli bati kot sovražnikov. Zato skrbno oborožujeta in vežbata svoje vojaštvo, množita ladjevje in delata na meli utrdbe. Italija posebno letos hiti delat vojaške trdnjave na avstrijski meii. ki imajo namen, da zanro vse ceste, po katerih bi mogli naši voiaki udreti v severno Italijo. — AH je to znamenje, da se bliža vojska? Listek. Jaz sem vstajenje in življenje! Videli smo veliki teden božjega Zve-ličarja na poti trpljenja, zatopljenega v morje žalosti in bolečin, zapljuvanega, z nogami teptanega, na sveti glavi trnjevo krono, roke in noge prebodene na lesa križa. Po velikem tednu pa je zasvetilo zopet veselo Jutro — velikonočna nedelja; nebeški Zvellčar stoji kot zmagovalec na ta največji praznik pred nami. in njegove krvave rane žare v nebeški luči kakor petero rož ... V slavi in veliča-stvu stoji Gospod pred nami. in njegovo srce je polno veselja, ker je zmagal greli in smrt. — Ljubi bralci »Domoljubovi ! Glejte, v dnevih trpljenja smo Imeli globoko sočutje z Zveličarjem, a nič manjše ni zdaj naše veselje nad njegovo slavo, nad mogočno zmago njegovo. Veselimo se tega tudi zaradi nas! — Glejte, ravno tako, kakor se je zgodilo Odrešeniku, se bo zgodilo nam, — Hoditi moramo za Gospodom na njegovi križevi poti veselega vstajenja. — Zveličar je nesel pred nami veliki križ. mi pa moramo nositi za njim naše male križe. Vsak človek ima križevo pot pred seboj, in treba se dobro pripraviti za težko hojo. Vsak človek ima svojo goro Kal-varijo, in priti mora nanjo. Vsak človek ima svoj križ, večji ali manjši, težji ali lažji. Vsak človek ima svoj Veliki petek prav dolgo — 30, 40, 50 ali še več let. Da, marsikdo ne nosi le svojega križa, ampak je nanj takorekoč pribit — to se pravi, da se ga svoj živ dan ne znebi, dokler ga mu smrt ne odvzame. Oglejmo si te križe in križce nekoliko pobližje. V gorski vasi živi kmetič, bogato blagoslovljen z družino, a po beraško obdarjen s svetnim imetjem. Njegovo polje in zemlja leži pod hišo; vsak šop trave in vsak snop, vsako poleno mora na svojem hrbtu prinesti do hiše. Ves dolgi dan sc mora s košem in motiko otepati okrog: in ko pride pozno zvečer domov, ga čakn na mizi siv, voden močnik, okrog njega pa odpirajo otroci svoja usteca kakor lačni vrabčkl; na skrinji poleg peči leži njegova bolna žena in vzdihuje in stoče. Kmetič je utrujen, da komaj stoji na nogah, a mora še otroke spravljati k počitku, predno se sam z molitvijo na ustnih vleže na trdo ležišče. — Koš in motika sta kitie -tiču križ, in nanj se še obešajo lačni otroci in bolna žena, lekarnar in zdravnik, iztir-Jalec dolgov itd. Resnično, kmetič mora nositi težek križ. Popolnoma je že upognjen njegov hrbet, a kmetič trpi vse s pogumom in zaupanjem v Boga. V kosarni zopet vidimo mladega vojaka. Žalostno mu je pri srcu med tujimi ljudmi, ki jih niti ne razume. Saj bi bil rad dober mladenič in šel ob nedeljah v cerkev, toda njegovi tovariši se norčujejo iz njega in ga zasmehujejo zato. Samo zmerjanje in vpitje sliši pred seboj; telečnjak mu reže v rame, in puška mu visi ob strani, težka kakor kladivo pri zvonu. Ponoči joka na skrivaj na svoji trdi žimnici in z bolestjo in hrepenenjem misli na očeta in mater, na brate in sestre doma. Telečnjak in puška sta zanj križ, ki ga tišči še bolj, ker ga sujejo semintja po svoji volji, on pa mora molčati kakor grob. V majhni sobici vidimo krojača, kakor trska suhega možička, ki v mošnjič-ku nosi svoj križ s seboj. Križ njegov pa ni zato tako težak, ker je mošnjiček nabit z denarjem, ampak zato, ker je mošnjiček tako gubast in jetičen. Možičkovi prsti so suhi in tanki od samega vbadanja in šivanja. oči njegove so rdeče od luči, in vendar sc mora ubožec bati vsak čas, da ga hišni gospodar vrže na cesto z ženo in otroci, ker ne more plačati najemščinc. |'o cesti prihaja majhen deček z debelo šolsko torbo in veliko tablico. Njegova glava je sicer debela kakor buča, toda zabita in s slamo napolnjena, da noče vanjo ne ABC, ne katekizem, ne računstvo, ne pisanje. Cele ure presedi zvečer deček pri majhni luči, z objokanimi očmi. toda nobena vratca se ne odpro v njegovi okrogli glavici. V šoli je zasmehovan in zaničevan, pa fantiček si ne zna pomagati. Šolska torba in tablica je dečkov križ, majhen sicer, toda za šolarčka tem težji, ker mlade rame niso vajene nositi križev. V zatohli spalnici leži bolno dekle. Kila je svoj čas zdrava, pridna in urna. Zdaj pa je izsušena in bleda, nekdaj bogati lasje ji izpadajo, ves dan leži zapuščena in sama: tesno in vroče ji je v postelji, ko sliši zunaj veseliti se in rajati svoje nekdanje tovarišice in prijateljice. Postelja ie njen križ. In če bi bila postelja mehka kakor pernica, bi bila vendar težja kakor svinec. In tam zopet mlad mož! Pred par tedni so mu nesli ljubljeno ženo na božjo njivo zraven cerkve. Dobro je hiševal in se razumel z njo, tako rad je prihajal vedno na dom in se veselil s svojo družino, zdaj pa jc z enim samim udarcem vse proč. Hiša je mrzla in prazna. Ko vidi oblačila ranike žene. ga zbode globoko v srce. Ko stopi v sobo ali kuhinjo, misli, da mora hiti ljubljena še tukaj, a naenkrat se spomni. da je ni več in je ne bo nikoli več. Kako se mu smilijo otroci-sirote. Mlademu možu je smrt zadela težak križ na rame. Strma in trnjeva je pot na Kalvarijo . . . In prihaja še cela množina ljudi, ki nosijo svoje križe: matere z velikimi križi, / neubogljivimi hčerami, ki ne marajo poslušati njihovih opominov, očetje s težkimi domačimi križi, grešniki s križi ke-sanja in pokore, zopet drugi s težkimi duševnimi križi itd. — To je dolga, velika križeva pot. in vsi, vsi nosilci križev in težav potujejo na svojo goro Kalvarijo. Bog daj, da bi se vsi ti trpini naučili prav hoditi križevo pot. da bi s potrpljenjem in ljubeznijo nosili svoje križe za Gospodom in Zveličarjem! Potem bo tudi /anie enkrat napočila velikonočna nedelja. I>a, drago in verno ljudstvo, preljubi Doinoljubovi« bralci, ki težko vzdihujete pod svojimi križi, Gospod vam je le na videz in za preskušnjo odtegnil svojo pomoč — »le kratek čas še, in me bodete zopet videli, in vaše srce se bo veselilo, in vašega veselja vam ne bo nihče jemal!« Vi vsi, ki ste šli za Gospodom na njegovem križevem potu. mu bodete sledili tudi v vstajenju. Gospod sam bo obrisal solze z vaših oči; nobene smrti ne bo več, nobene žalosti, nobenega vzdiha, nobene bo lečine, nobene bridkosti. — Ubogi kme-tič iz gorske vasi, ki ga je križ upog-nil in potrl, bo stopal pokonci in veselo med trumami izvoljenih; bolna dekle bo v nebeški lepoti in mladosti žarela na veke; ubogi mladi mož bo svojo ljubljeno ženo našel nad zvezdami — prihitela bo in ga objela, in nobene smrti, nobene ločitve ne bo več na vekomaj: vse bridkosti bodo pozabljene, usahnile bodo solze ke-sanja, konec bo vseh dušnih in telesnih bolečin. Preljubo verno ljudstvo! Po Velikem petku mora tudi tebi enkrat zasijati velikonočna nedelja. — Gospod je vstal, in tudi ti boš vstalo. Veruj in upaj, slovensko ljudstvo, in ljubi svojega Boga! Neskončno lepa bo tvoja velikonočna nedelja, trajajoča na vekov veke v Gospodu, ki je življenje in vstajenje. Vstajenja dan. Na trdi grudi zemlje starodavne blišči se vas, v škrlatu platneneča, iz groba vstala, lepa kakor roža velikonočna, v mladi dan cveteča. Skoz vas Gospod potuje —- aleluja! — v sprevodu ljudstva — večni Kralj nebeški! Zvonč zvonòvi vseokrog po zemlji, »Gospod je vstal!« prepeva Vod človeški. Gospod je vstal — in tudi mi vstanimo v življenje novo, ki nas k Bogu vodi! Gospod je Kralj, — mi v vojsko se zbe- rimo, med nami vsak junak junakov bodi! V najzadnje selo daleč med gorami velikonočno jutro naj zasine! Vstajenja dan naj sveti na vseli oknih in vseh slemenih rožne domovine! Ivan T r n o v e c. V Lurd! Bernardka je klečala vsa zatopljena v mamljivi spomin prizora, katerega je bila pravkar uživala, ko sta ostali dve deklici prišli nazaj k votlini. Videč jo, da moli, in to ob t-akem času in na takem kraju, sta se začeli smejati. Doma ni mogla Bernardka več prikrivati svoje skrivnosti in je ra-zodela svojo prikazen sestri. Ko pa je prišel večer in trenutek ,ko je z družino molila, je spomin postal še mečneji in živeji, vznemirila se je in začela jokati. »Kaj ti je vendar, Bernardka?« jo je vpraševala mati. Sestra ji ni pustila odgovoriti in je povedala o čudovitem dogodku pri masa-bielskih jamah. »To so sanjarije, hči moja,« je resno rekla mati, »le hitro odženi vse te misli in zlasti k Masabieli več ne hodi!« 12. in 13. februarja mati Bernardke ni pustila, da bi šla k Masabieli. 14. febr. pa so izprosile Bernardkine tovarišice, da je deklica zopet smela k skalam. Odšle so in vzele s seboj kot orožje steklenico blagoslovljene vode. Subirujeva mati je bila namreč govorila o hudobnem duhu, ki se včasih tudi norčuje s človekom. Bernardka je bila sicer najtrdnejše prepričana, da se ji ni hudobni duh prikazal. Po nasvetu svojih majhnih prijateljic pa se je za vsak slučaj oborožila zoper njega. Dospele so k Masabieli. Bernardka je pokleknila nasproti divjega rožnega grma. Nekaj trenutkov je potihetn molila. ,Nato je hipoma kriknila, kakor bi bila vsa iz sebe od veselja. »Tukaj je ... tukaj je!« Ena njenih tovarišic ji je hitro rekla: »Poškropi z blagoslovljeno vodo!« Bernardka je pokropila z blagoslovljeno vodo proti rožnemu grmu, potem je rekla tovarišicam: »Nič ni huda, še smehljajoč pritrjuje z glavo.« Kmalu je njen obraz čudno prebledel, se razjasnil in zažarel: bila je popolnoma izpremenjena. V tem trenutku sta prišli mati in sestra mlinarja Nikolaja. Videč deklico zamaknjeno sta jo nagovarjali s prijaznimi besedami, katere pa, kakor je kazalo, niso prodrle do Bernardkine duše. Polna svetega strahu je Nikolajeva mati naglo tekla klicat svojega sina. Prišel je zaničljivo se smehljajoč. Toda, ko je vzrl Bernardko. je osupnil. Prekrižal je roke in jo je nekaj časa opazoval. Potem je prijel Bernardko za roko in jo rahlo peljal do svojega mlina, kjer je naposled njena blažena zamaknjenost prenehala. V tem času so se deklice povrnile v mesto naglo razširjajoč novico. Dne 18. februarja je Bernardka zopet smela iti k votlini. Bilo je zgodaj zjutraj. Po preteku nekaj trenutkov je Bernardka zaklicala: »Prihaja. Tukaj je!« Deklica je trepetala veselja; zdaj je molila, zdaj se smehljala; a drugih znamenj zamaknenja ni bilo opaziti. Vstala je. približala se rožnemu grmu in je. kakor so ji bili naročili, pomolila gospej kos papirja, proseč jo, naj nanj zapiše svoje želje. Nato je prikazen odgovorila: »Ni potreba, da bi zapisala, kar ti imam povedati. Stori mi veselje in prihajaj štirinajst dni vsak dan semkaj. Obetam ti. da te bom storila srečno, ne na tem svetu, ampak na onem.« Četrta prikazen je bila naslednji dan. 19. februarja. Dne 20. februarja se je zgodila peta prikazen. Subirujeva mati se je nahajala tik ob svoji hčeri. Bernardkin obraz je v zamaknenju čudovito žarel . Mati je zaklicala: »Sama sebe se več ne zavedam. Zdi se mi, da se mi sanja. Ne poznam več hčere.« Gledavci okrog nje so se čudili kakor mati. Ta dan so jih našteli več, ker se je že vse mesto pečalo s čudovitimi dogodki. Nekateri so klicali, da je to čudež; drugi, zlasti omikanci, so se zaničflivo posmeho-vali. Po njih mnenju so bili priče živčnega pojava, o kakoršnih je znanost že dostikrat poročala. Med temi se je nahajal dr. Dozti. Bil je brezverec in menil, da so te prikazni le posledica kake živčne bolezni. Hotel je vso zadevo natančno preiskati in se ie zato nahajal drugi dan, v nedeljo 21. februarja, ob vznožju masabielskih skal. Deklica se je zopet zamaknila, zdravnik je stal poleg nje in zasledoval vsak njen gibljaj. Žila je bila mirno, dihanje je bilo lahko. »Na dekletu ni nič kazalo,« kakor sam poroča, da bi bilo živčevje preveč razdraženo.« »Ko sem izpustil Bernardkino roko,« pripoveduje zdravnik dalje, »se je deklica nekoliko bližala votlini. Kmalu nato sem opazil, da se je razžalostil njen obraz, na katerem se je bila dotlej razodevala najpopolnejša blaženost. Dve solzi sta ji pritekli iz oči in potekli po njenih licih. Izne-nadile so me te izpremembe, ki so se na njenem obrazu pokazale ob tej priliki. Ko je nehala moliti in ko je skrivnostno bitje izginilo, sem jo prašal, kaj je bilo tekom dolgega zamaknenja. Odgovorila mi je: »Oospa je za trenutek obrnila svoje oči od rnene, je čezme pogledala v daljavo in se je nato ozrla name, ki sem jo bila povprašala po vzroku njene žalosti, in mi je rekla: »Moli za uboge grešnike in za tako zbegani svet.« Hitro sem se pomirila, ko sem spet mogla videti izraz dobrote in veselja na njenem obličju. Takoj na to je izginila.« Množica se je razkropila po mestu in ie začudena pripovedovala, kako je bila Bernardka lepa v svojem zamaknenju in kako je prav gotovo imela pred seboj nebeško bitje, ker ie na njenem obrazu odseval tak odsvit. Mestna gosposka je bila mnenja, da je to ljudsko gibanje nevarno za javni red in mir in se je zato čutila dolžno poseči vmes. Najbolje se jim je zdelo pregovoriti Bernardko. da ne bi šla k votlini. Poklicali so jo v svojo pisarno. Pa vsako pregovarjanje in vsaka grožnja je bila zastonj. Bernardka je obljubila nebeški prikazni, da bo še prišla in se za grožnje ni zmenila. 23. februarja se je Bernardka zopet zamaknila. Nebeška prikazen je rekla deklici: »Bernardka, hočem ti zaupati skrivnost. katera se pa samo tebe tiče. Ali mi obljubiš, da ne boš nikomur povedala?« Bernardka je obljubila. Potem, ko ie nebeška nrikazen skrivnost razodela. je rekla deklici: »In zdaj. hči moja. pojdi in povej duhovnikom. da hočem, da se sezida na tem kraju cerkev in da naj prihajajo ljudje v procesijah semkaj.« Bernardka se ie napotila k g. Pevra-malu. hirškemu župniku, odločnemu in pogumnemu možu neupogljivega značaja. 7.e dolgo ie slišal praviti, da se dogajajo pri Masabieli čudoviti dogodki, toda vmes ni hotel poseči. Tudi sedaj, ko mu Je Bernardka sama pripovedovala, se ni dal prepričati. Odslovil je Bernardko, češ, da naj eospa naipreje pove svoje ime in potem šele bo mogel nadalje misliti o nieni zahtevi. ?ele takrat, ko se je župnik popolnoma prepričal. da so to nadnaravni dogodki. se ie z vso vnemo lotil, da izvrši Maritine zahteve. Dne 24. februaria se je prikazen ponovila. Oospa le vzkliknila: »Pokora! Pokora! Pokora! Poljubi zemljo za izpreobr-nenie grešnikov!« Dne 25. februarja re Je Bernardka zo-ppf zamaknila. Koncem druge ali tretje skrivnosti rožnega venca jI reče prikazen: »Pojdi pit iz studenca in umij se v njem ter jej od zelišč, ki rastejo tam.« Bernardka hoče iti proti reki, toda gospa ii reče: »Pojdi k studencu, ki je tukaj!« Tedaj se vrne k votlini, se skloni in začne s prsti kopati zemljo. Mala jamica, ki jo je bila izkopala, se je napolnila z vodo. Bernardka je za hip počakala, nato je pila in si umila obraz. Navzoči so menili, da se je deklici zmešalo in so jo pomilovali. Studenec pa je vsak dan bolj naraščal in danes priteka iz petnajsterih pip in izlahka napolnjuje devet kopalnic, ki so namenjene za kopanje bolnikov. V 24 urah daje 122 tisoč litrov. Odslej se je prikazala Oospa vsak dan do vštetega 4. marca. Dne 25. marca, na praznik Marijinega Oznanenja, se je ob prvem jutranjem svitu napotila Bernardka k Masabieli z upapol-nim srcem. Ko dospe k skalam, se je votlina že bleščala v božanstveni svetlobi in bela prikazen je bila tu stojé nad rožnim grmom kakor pričakujoč. Bernardka ie padla na kolena; molila je dolgo časa; in tu jo je s posebno silo obvladala misel prositi Gospo, naj ji blagovoli povedati, kdo da je. Gospa se je izprva nasmehljala in ni odgovorila. Zamaknjenka je še efikrat ponižno zaprosila in potem še tretjič. Na to tretjo prošnjo je gospa sklenila roke ter jih dejala na prsi, ozrla se je v nebo, potem je polagoma razklenila roki in nag-nivši se proti Bernardki je izpregovorila: »Brezmadežno Spočetje sem.« Ko so gledavci izvedeli novico, jih je napolnilo versko navdušenje. Padli so na kolena. In iz množice je na bregovih Oava. vrhu hriba in povsodi mogočno zadonela znana prošnja: O Marija, brez madeža spočeta, prosi za nas. ki k tebi pribežimo. ?e dvakrat se je prikazen ponovila, dne 7. aprila in na praznik karmelske Matere božje dne 16. julija. To je bila osemnajsta in zadnja prikazen. Bernardka je živela še dvajset let. a nebeški prizor s svojim čarobnim sijaiem ji ni prišel več pred oči. Sedaj je stopila v senco med druge ljudi. Vsako jutro so jo videli, ko je šla v nunsko šolo: nesla je v roki borno, slabo spleteno torbo, v kateri se je videlo pletilo. abecednik in kos črnega kruha, ki je bil njen živež med dnem. Redovnicam se je uboga deklica smilila. Zato so jo kmalu potem vzele k sebi. In tu se je šele med osemnajstim in devetnajstim letom naučila brati in pisati. Dvaindvajset let stara je odšla v Nevér. Tam ie bila do 35. leta in ie bila vsem redovnicam zgled ponižnosti. Njenemu srcu je bila nad vse sladka pot k votlini, kamor je zahajala tistih osem let. ki iih ie preživela v Lurdu po prikazovanjih. Bilo je zanjo bridko, da se je morala posloviti od votline. Toda pot, ki jo je pokazala deklica k masabielskim skalam, se je že razširjala pod stopinjami množice, ki je prihitevala pojoč svete pesmi. (Dalje prihodnjič.) Krmljenje konj. Oves je najboljša konjska krma. Ker pa je dandanes oves vedno dražji, premišljajo že ljudje, s čim bi se ga dalo nadomestiti. Res je oves skoro neobhodno potreben za konje, ki se rabijo za težko vprego, da so obdrže pri moči. Vendar z ovsem samim konjem še ni pomagano, kajti ne gre se samo za to, kai se krmi, marveč tudi. kako se jim polaga krma. j V vsakem kraju imajo glede krmljenja svoje navade, kar človek čuti, kadar pripelje konja \ od drugod v domači hlev. Korenstvo, surov ali kuhan krompir, koruza, zdrobnine, umetna ' krmiva pospešujejo pri konjih debelenje. Konji postanejo po taki klaii »vampasti«. Debel konj pa ni za vztrajno težko delo. Težkim, za te- ' žavno delo namenjenim konjem, se pač lahko dà nekaj zdrobljenega graha ali boba, toda v pravem razmerju z ovsem. Ce dobi konj navadno na dan po 7 5 kg ovsa, tedaj mu lahko pokladaš ovsa samo 6 K, 15 kg pa zdrobljenega graha. Konjem, namenjenim za ježo ali hitro vožnjo, pokladaj samo oves. Po koruzi se konji radi potè in so vedno žejni. Zraven ovsa ie seno konjem izvrstna klaia, boljša je seveda suha detelja esparzeta. Gledati pa ie posebno na to, kako se krmi. Konju se ne da vse klaje naenkrat, kakor se navadno dela. V polnem škafu ali žlebu išče konj med rezanico ovsa, začne pihati. in rezanica leti okrog. Da se to zabrani, se krma navadno zmoči. Opoludne, ko se preneha z delom za par ur. naj bi dobil konj večkrat po malem krme in sicer najprej več re-zanicc in prav malo ovsa. in nazadnje pa , skoro samo oves. Ob vročih dneh je pripo- ^ ročati. da se dà konjem, predno se jih krmi, j ni kai segrete, postane vode, da se žeja potolaži in se tudi krma lažje prebavi. Napoje se pa konji, predno gredo zopet na delo. Korito, posebno, kier imajo leseno, naj se po vsakem krmljenju dobro osnaži, ker ostanki, ki se kisajo in gnjiio v žlebu, velikokrat pro-vzročajo koliko ali grizenje. Pri ovsu je gledati na dobro blago in da je dobro izprašen, »izpajklan«. Tudi pri rezanci ie gledati, da ni prahu v njej. Količina klaje, tudi ovsa, se določi po velikosti konja in po delu. ki ga opravlja. Tudi tu velia: Kdor je večji, potrebuje več hrane in kdor pridneiše dela, naj več je. Poljedelski konji srednje velikosti izhajajo pri navadnem delu, če jim daš na dan 5 kg sena. toliko ovsa in 2 kg rezanice. Pri tež/em delu iim damo nekaj več. Ce tudi vsak dan ne, vendar naj se iim da večkrat nekaj soli. Starim konjem, ki imajo slabe zobe. damo dve tretjini zdrobljenega ovsa. da ga lažje prebavijo in eno tretjino celega ovsa. da iih prisilimo, da ga prežvečijo. Spomladi in poleti naj poleg navadne klaje dobe še sveže zelene krme. detelje. Kaj mu je najljubše. Teta: »No. kaj ti je v šoli najbolj všeč. Janezek.« — Ja- j nezek: »Petje, teta!« — Teta: »Zakaj pa ravno petje?« — Janezek: »Zato, ker ni- 1 mam posluha in sem petja oproščen.« Nikogar ne vika. Nekega dne pride k gospodu župniku, ki ga vpraša tako-Ie: »Ivanek, povej mi no. koga ti vičeš?« 7-Ivanek naglo odgovori: »A+eja, mamo in ' tebe.« Kašljajoče osebe opozarjamo na oglas o Thvmomel Scillae, t. j. preparat, katerega večkrat zdravniki priporočajo. Razgled po domovini. Marijinim družbam naznanjamo, da se »Vodilo« tiska v deveti izdaji za dekleta in v deseti izdaji za mladeniče. lJri naročanju naj vselej določno izrazi, ali se zahteva za mladeniče ali za dekleta. Slepar je obiskal vse hiše treh vasi ko-vorske občine ter lagal, da z enim frančiškanom pobirata za lurško kapelico na Brezjah, ja pa obhodita vsak nekaj vasi. Dobil je v vsaki hiši, navadno od ene do dve kroni. Potem io ie odkuril po samotnih stezali mimo Leš in Begunj — najbrže na železnico. Poskusil bo še kje. To pišem, da mu boste pač povsod tako zvesto verjeli, kakor . . . Visok gost v Ljubljani. Pred tednom je obiskal ljubljanskega premil. __ g. knezoškofa pomožni škof sarajevski dr. Šarič in njegov tajnik g. Karol Cankar. Iz Ljubljane sta se odpeljala z g. kanonikom Kalanom na otok Krk k obisku ondotnega škofa dr. Antona Mahniča. \ Ljubljani je obiskal premil. g. škof uredništvo »Slovenca« in si ogledal novo stavbo »Katoliške' Tiskarne«. Ljubljanske občinske volitve se bodo vršile čez teden dni. V tretjem razredu bodo kandidirali socialni demokrati Petriča, Mlinarja in Kristana. Liberalci so ponudili socialistom dva mandata. Kakor je uvideti, obstoja med liberalci in neznačajnimi rdečkarji popolna zveza. »Oliha vkup štriha«. pravi pregovor. Deželnem glavarju g. Šukljeju se je dne 3. t. m. poklonila deputacija občine Šmihel-Stopičc. V deputaciji so bili župan Josip Zurc m občinska svetovalca Janez Kušlan in Janez Znane. Lmrl je pretečeni teden v ljubljanski bolnici g. Janez Smrkč, trgovec v Stožicah. Zaradi svojih vrlin in odločno katoliškega življenja in mišljenja je bil splošno spoštovan. N. v m. p.l Županska volitev. Z Vrhnike se nam poroča: Pretekli teden je bil izvoljen županom g. dr. Janko Marolt in njegovim namestnikom g. Fr. Tršar ml. Odborniki so se volitve udeležili polnoštevilno, tedaj tudi vsi nasprotniki. Zupanove volitve so se vzdržali: Not. Komotar, Kotnik, Lenarčič, »Kmetska posojilnica« in učitelj Schiffrer. Po hudem boju so se vendar morali enkrat nasprotniki udati. Imeli so pač strah pred novim deželnim odborom. Nov tednik začne, kakor čujeino, v kratkem izhajati v »Zadružni tiskarni«, kot glasilo slovenskega meščanstva in bo zastopal zlasti koristi trgovcev in obrtnikov. Štajerski deželni zbor bo sklican šele po Minkoštih na daljše zasedanje. Do takrat bo tudi gotova predloga o volivni reformi. Tihi sveder na delu. V Tržiču na Primorskem so nedavno obiskali svedrači župnišče. Predrli so strop sobe, kjer se ie nahajala železna blagajna, se spustili po vrvi v sobo ter pričeli svoje »diskretno« delo. Toda nek ropot jih je pregnal. Blagajno so le malo navrtali. I ako so prišli ob lep plen. V blagajni je bilo 3000 K denarja. Vlak povozil je v nedeljo, 5. t. m., ob pol štirih zjutraj pomožnega čuvaja Jakoba Iler-šiča med Postojno in Rakekom. Ko sta se dva vlaka srečala, je stal na progi in bil na mestu mrtev. Zapušča štiri nedorasle otroke, najstarejši je star pet let. — Vzrok je to, ker sc je odpravilo žvižganje, ako se dva vlaka srečata. Enega je gledal, drugega ni videl, in ta ga je povozil. Brezpomembnost Hribarjeva v državnem zboru. Pretekli teden je bila razprava o vo- jaških novincih. Hribar je kajpada moral govoriti. lil govoril je kakih deset minut. Imel pa je le osem poslušalcev. Domobranski minister se niti zmenil ni za Hribarja, tenmč je govoril med Hribarjevim govorom z našim poslancem Pogačnikom. — Ves bled od jeze je obsedel Hribar, ko je moral gledati inalo preje polno poslancev okoli našega gorenjskega kmeta Demšarja, ko je govoril oni res kmečki govor, ki ga je objavil zadnji »Domoljub«. — Drugo blamažo je doživel Hribar v železniškem odseku. Hotel je imeti poročilo o predlogu, ki ga je stavil poslanec Gostinčar za železniško zvezo Ljubljana-Id'ija. Poslanci S. L. S. so odločili za to poročilo deželnega glavarja Šuklieja. — Za Hribarja se zopet nikdo niti zmenil ni, dočim je Šuklje brez ugovora dobil poročilo. — Tako malo vpliva ima ljubljanski župan na Dunaju. Obžalujemo tiste Ljubljančane, ki so mu pripomogli do izvolitve. S Koroškega. Čudna svetlobna prikazen. Dne 30. marca zvečer so imeli v Nabrjetu po-nočne vojaške vaje. Nekaj čez 10. uro sem bil tudi jaz na to opozorjen. Videla se je izza gor proti nebu ogromna zvezda repatica, ki je hitro izginievala in se zopet prikazala ter se tudi po gori sem in tja pomikala. Med' Nabrjetom in Brdom leži nekako 1000 metrov visoka gora. Čudna prikazen so bila torej po-nočna vojaška znamenja. — Delavska organizacija. V Podljubelju se je ustanovila organizacija fužinskih delavk. Pristopile so kršč. soc. društvu kovinarjev na Dunaju. — Cesarice Elizabete spominsko cerkev nameravajo zidati v Krivi Vrbi pri Celovcu. Na prizadevanje arhitekta Haybäcka, posestnika vil v Krivi Vrbi, se ie odbor v to že sestavil, kateremu najvišje in najvplivnejše osebe obojega spola pripadajo. Zaščitnica tega projekta je nadvojvodinja Marija Valerija. Cerkev se bo zidala iz prostovoljnih donesko in darov. — Svobodomiselni učitelji. V Ogrskem Brodil so se slovesno zbrali svobodomiselni mo-ravski učitelji in izrekli svoje nezaupanje dvema kolegoma, o katerih so izvedeli, da sta šla k izpovedi. Zapretili so, da bodo v liberalnih listih objavili imena vseh učiteljev, ki hodijo v cerkve, se pri jedi prekrižajo, z duhovniki govorijo itd. Brezverska norost je pač najhujša dušna bolezen. Taki so liberalci! V zadevi lurškega romanja nam sporoča odbor, da se mu je posrečilo najti način, po katerem bo mogoče sprejeti vse dosedanje oglašence. Ker pa še niso rešene vse podrobnosti, odbor za danes ne more o tem natančneje poročati. Vsak oglaše-nec, ki doslej ni še prejel sporočila (položnice), da je sprejet med romarje, bo itak prejel ob pravem času pismeno sporočilo. Prosi se pa, da vsi priglašenci zanesljivo do konca meseca po doposlani položnici pošljejo ves prispevek, ker se na zakasnele ne bo oziralo pod nobenim pogojem. V Trst je došel pretekli teden bosanski polk, ki se ie ondi nastanil. O tem dohodu vrlih Bošnjakov se nam poroča: Sedaj so došli v naše mesto Bošnjaki. Dasi so se iih naši Italijani skoro bali, moram vendar-le reči, da so si pridobili na mah simpatije celega mesta. Posebno je ugajala himna sv. Ju-sta, ki je Tržačanom sveta. Prostrani trg pred južnim kolodvorom je bil natlačen ljudstva. Tukajšnji Mazzinijanci so bili sklenili, da napravijo nekako demonstracijo proti Bošnjakom, ali ti mlekozobi mladeniči so jo morali pobrisati. Do velike vojašnice spremila je Bošnjake velika množica ljudstva. Po prekrasnem hrvaškem govoru polkovnika, ki je pozdravil moštvo v imenu župana, mesta in namestništva, zaoril je urnebesni »Ziviol«, ki je odmeval daleč okrog. Slovenski štajerski liberalci proti katoliškim ženam. »Narodni List« kliče sodnijo na pomoč — proti slovenskim ženam. Pritožuje se, da naše kmečke ženske ne marajo »Narodnega Lista« in da vplivajo tudi na svoje može, in h koncu kliče — sodnijo na pomoč. Policaji, žandarji in sodnije bi naj pomagale liberalnim listom. Da liberalcev samih ni sram takega čina v bojevanju! Druge napadajo, če pa gre kdo proti njim, in če tudi so le slabotne ženske, potem pade tem junakom srce v hlače in na ves glas kričijo po sodniji. Fei! Sijajno zborovanje nemških katoličanov v Gradcu. 5. t. m. se je v graški »Industriehalle« vršil sijajen shod, katerega je sklical cbrambeni odbor štajerskih katoličanov. Nad 5000 oseb je napolnilo dvorano, 1000 oseb je moralo stati zunaj, ker ni dobilo prostora. Tudi garderobe so bile polne poslušalcev. Predsedoval je shodu grof Thun. Govornik Günther je protestiral proti napadom na cerkev in duhovnike, izvršenim na liberalnem shodu 18. marca. Urednik Neunteufel je govoril za živahnejše delo v prid katoliškega časopisja. Vsled silne gnječe je na shodu sedem oseb omedlelo. — Povod temu zborovanju so dali graški liberalci, ki so na shodu 18. marca jako nizkotno napadali katoliško cerkev in vse verne katoličane. Radi teh grdih napadov se je začelo gibati katoliško ljudstvo po Gornjem Štajerskem in daje duška v glasnih izjavah in protestih proti vedniin napadom, ki prihajajo iz liberalnih-brezverskih listov Liberalne posojilnice so začele zadnji čas rasti po Kranjskem kakor gobe po dežju. S temi posojilnicami hoče uloviti Hribarjeva stranka naše kmečko ljudstvo v svoj brlog. Na te limanice naj se nihče ne usede. Liberalec še nikdar ni imel namena pomagati kmetu. Kadarkoli se mu približuje, hoče ga gotovo ociganiti. Posojilnice, združene v »Zadružni zvezi«, imajo namen pomagati kmetu. Te delujejo nesebično in popolnoma brezplačno, zato pristopajte edinole k tem. Glavni odbor »Slovenske krščansko-socialne zveze« se je tako-le sestavil: Predsednik dr. Jan. Ev. Krek; podpredsednik Luka Smolnikar; tajnik Ivan Štefe; namestnik tajnikov Albert Jeločnik; blagajnik Jakob Sedmak; namestnik blagajnikov dr. Evgen Lampe; knjižničar Fran Kos; namestnik knjižničarjev Peter Bizjak. S. K. S. Z. za Štajersko je v svoji zadnji seji sklenila mladeniško organizacijo, ki je zadnji čas inalo potihnila, zopet spraviti v prejšnji tok. V ta namen se je izvolil odsek treh gospodov (Kociper, Vračko, Gomilšek), ki bo vso stvar vzel v svoje roke. Sklenila ie tudi na primernih mestih ustanavljati telovadne odseke. Zato prosi svoje somišljenike, da naznanijo odboru v Maribor, kjer bi kazalo ustanoviti tak odsek, da se izvrši potrebno. Novi mladinski list »Mladost« priporoča S. K-S. Z. vsem svojim društvom in premožnejšim članom v naročbo. Število članic je zopet naraslo. Pristopilo je namreč bralno društvo v Kostrivnici. Društva posnemajte! Iz seje deželnega odbora kranjskega. Nadupravitelju deželne bolnišnice g. Krem-žarju se dovoli dopust. Začasno ga nadome-stuje kanci, adjunkt pri stavbinskem uradu g. inženir Nebenführer. - Izdela se nova službena pragmatika. — Ker je ces. svetnik g. Murnik odložil svoje mesto kot upravni svetnik dolenjskih železnic, imenuje deželni odbor namesto njega g. deželnega glavarja Sukljeta. — Nevzpreiemljive zahteve tvrdkc Gasser in Glanzmann glede dovozne ceste k tržiške-mu kolodvoru se zavrnejo. — Glede mostu čez Savo pri Tacnu se sklene: Zgradi se definitiven most brez mitnine. Deželnemu zboru se predloži, da prispeva dežela s 30 odstotki k stroškom, ako prispeva država s 50 odstotki. Takoj se prično poganjaja z državno upravo v tem oziru. Deželni odbor stopi v pogajanja tudi s cestnima odboroniakranjskim in kamniškim zaradi prispevkov k zgradbi mostu. — V cestni odbor višnjegorski imenuje deželni odbor gg.: Iv. Kristan, posestnik in poštar pri Sv. Roku in Anton Fajdiga, župan v Temenici. — Zaradi slovenske trgovske šole se obrne deželni odbor do učnega in poljedelskega ministrstva za stalne podpore in do mestnega magistrata ljubljanskega ter do trgovske in obrtne zbornice, da se_že to jesen otvori trgovska šola. — ObčinL Črnomelj se dovoli, da proda cerkev sv. Duha nemškemu viteškemu redu. — V odbor obrtno-nadalie-valne šole v Radečah se izvoli za tri leta g. Jakob Rižnar. Deželni odbor .ie uvedel radi nuiogih pritožb preiskavo proti lekarnarju v deželni bolnišnici kranjski. Lekarnar Gjergerac, rodom Hrvat, jo je potegnil v Bjelovar v Slavonijo in se tam ustrelil. Mož gotovo ni imel dobre vesti, ker si je pred sklepom preiskave vzel življenje. Lekarnar Gjergerac je bil pristen liberalec, zato se liberalci po »Narodu« silno jeze nad deželnim odborom, ki je soglasno uvedel preiskavo proti njemu. Pasja steklina na Kranjskem. V zadnjem času pojavljajo se zopet slučaji pasje stekline in sicer v kranjskem, litijskem, novomeškem in radovljiškem okraju. Vsekako je treba vse pozornosti na pse in mačke, da se preprečijo večje nesreče. V Mojstrani je popadel stekel pes tudi nekega delavca in istega težko poškodoval, ranjenca so oddali takoj v zdravljenje in cepljenje na Dunaj. Po dosedanjih poizvedovanjih je stekel pes, ki se je klatil po jeseniški in dovjiški občini, najbrže pretekel gorenje občine radovljiškega okraja, potem celo kanalsko dolino in izginil v Italijo, kar posebno kaže, kako veliko nezgod lahko povzroči eden sam stekel pes v najkrajšem času. Prvi vagon naših vžigalic »V korist obmejnim Slovencem« je razprodani Drugi vagon .ie že na potu ter prispe te dni v Ljubljano. Jasno je govorilo ljudstvo ter pokazalo s tem, da je pokupilo cel vagon vžigalic tekom desetih dni, da je bila že skrajna potreba, da smo vpeljali te naše nove vžigalice. Somišljeniki! Vztrajajte pri započetem delu! Zahtevajte te naše vžigalice povsod, bodisi v trgovinah, bodisi v tobakarnah! Rabite dosledno te naše vžigalice ter zahtevajte, da jih rabi tudi gostilničar, h kateremu zahajate! Somišljeniki! Skrbite, da bodo i vsi naslednji vagoni teh naših vžigalic tako hitro razpe-čani, kakor je bil prvi, skrbite za to. da bodo prihajala naročila na tc naše vžigalice brez odmora kakor doslej. Ako bodete storili Vi svojo dolžnost, potem bode tudi lahko odseku za narodno brambo vršiti svojo nalogo ter IMidpreti naše obmejne brate Slovence povsod in vsikdar, kjerkoli in kadarkoli bode to potrebno. Vsakdo rabi odslej naše vžigalice »V korist obmejnim Slovencem«! Ponesrečen Slovenec v Ameriki. V Cen-terville. Colo., v Ameriki je šel rojak Nikolaj Bajuk podirat neko skalovje. Pri tem je Ba-juku priletel na nogo kamen in mu jo zdrobil. Nov telovadni odsek. Pretečeno nedeljo se je ustanovil v Šturjah na Vipavskem telovadni odsek »S. k. izobraževalnega druStva«. Pristopilo je takoj 26 članov. Število se gotovo še pomnoži, Govoril je brat Josip regie iz Gorice. 'Novim bratom bratski »Na zdar!« Nesreče pri splavih v Celju. Dne 5. t. in. je zadel splav ob kapucinski most. En splavar je pri tem padel v Savinjo, ki je zdaj narastla, se boril z valovi do železniškega mostu, potem pa izginil v valovili. Drug splav je zadel ob kobilo pri pečovniškem mostu; en splavar je pri tem splezal na kobilo, drugega so rešili. Zopet nekemu drugemu splavarjn je strio nogo med splavi, ranjenca so prenesli v bolnišnico. Kapelica božjega groba oropana. V ponedeljek jutro pretečenega tedna, ko je prišel prižigat sveče, je opazil cerkovnik pri Božjem grobu, da je bila stranska kapelica v cerkvi pri Božjem grobu prošlo noč oropana. Lopovi so izpraznili pušieo. Skrinjice, ki .ie zelo močna, niso mogli odpreti, dasi so po njej tolkli. V Skrinjici je bilo 30 K 16 v. Lopovi so cerkvena vrata odprli in po dovršenem »delu« zopet zaprli. Dopisnikom »Domoljuba«, ki ne podpišejo svojega popolnega imena, še enkrat naznanjamo, da vse take odpise neizprosno mečemo v koš. Toliko že smemo zahtevati, da vemo, kdo nam poroča. Ravno tako še enkrat izjavljamo, da zgolj osebnih napadov ne bomo prinašali. Nesreča. Ponesrečil se .ie Franc Bratina iz Otlice dne 2. aprila, ko so delali pri lesu, in ga ie čok zadel do smrti. Živel je še dve tiri. K pogrebu smo ga spremili vsi njegovi tovariši. Dunajski Slovenci imajo tudi letos na velikonočno nedeljo 19. aprila izredno slovesno službo božjo popoldne ob pol 3. uri v cerkvi sv. Antona, XV. Pouthong. 16. Po slovesnih litanijah se bo slovensko izpovedovalo, na kar opozarjamo zlasti tiste, ki drugače nimajo priložnosti priti k sv. izpovedi. Na veselo svidenje ! »Domače ognjišče«? — Ljubljanski učitelji so začeli izdajati list »za starše in vzgoje-vavce slovenske mladine«. Početkom je pisal še dosti dobro in mislili so že nekateri, da zmagujejo pametnejši možje med učitelji. A sedaj se kaže, da ie bilo to samo za reklamo, da bi dobili naročnikov tudi med dobrimi starši. To se jim je najbrže že posrečilo, zakaj sedaj je ta list že začel oznanjati nove nauke. V 2. številki letošnjega leta že namiguje, da je vera za vzgojo nepotrebna; v 3. številki pa že kar naravnost pravi, da je krščanska vera brez vrednosti za povzdigo duš. Priipoveduje namreč o tistem strašnem zločinu v Sneber-jih. Kdo se ne bi zgražal nad podivjanim morilcem svoje matere? Vsi pošteni so se zgražali, najbolj pa Poljci santi, ki so tako nesrečni, da je niorivec njih faran. A ka.i pravi »Domače ognjišče«? »Ljubljanska okolica« — tako piše ta list učiteljev-vzgojiteljev — »je grozovito ponosna, da ima največji zvon na Kranjskem, pod tem zvonom pa prebiva na tisoče ljudi, ki živo pričajo, da tisočletno pa-stirstvo ni njihovih duš prav nič povzdignilo. Omike in šol jim manjka.« To je grozna ob-dolžitev! Tisočem Poličem očita ta list, da so »sirovo, živinsko podivjani«, zmožni vsak čas zaklati mater ali očeta, ljudje, zaostali za tisoč let, ljudje, ki jim vera ni dala nobenega čuta poštenja, sploh nobenega človeškega čuta ker da ga dati ne more. Vera ni za nič, to je pomen, za to so Poljci priča, le šola naredi človeka. Ta obdolžitev ni le zoper Poljce ampak obenem zoper Cerkev, zoper vse krščanstvo ki ie dalo Evropi vso omiko, kar je ima! Zato pa, Poljci, a ne le Poljci, ampak vsi krščanski Slovenci. - s takim listom, ki ga ni sram tako grdo napasti poštene ljudi in vse krščanstvo, s takim listom kar na domače ogniišče ah pa še bolje — na domač» gnojišči i Gorenjske novice. Iz kamniškega okraja. g Kamnik. Poročali smo že ob svojem času. kako so na dan deželnozborskih volitev razgrajali liburaU po Kamniku. Ko sc sc p<,. šieno napil i. so !)'li uprav podivjani. Ni č, da, če morajo obrniti posledice še danes Ure;.' nikov ata, v-j Igo Menišček, je bil tako vroč, da si je rebra polomil, in šc sedaj ni okreval. Le pazite g g. Adamič Jože in dru^i, da sc Vam ne zgodi kaj podobnega. g Na Sutni je gostilničar Judek po domače Terpinec Janez. Ta je tudi liberalec, čeprav pravi, da ni. Tisti, ki ga poznajo, dobro vedo, da zmerom liberalce voli. Kmalu bodo v Kamniku volitve. Mož se bo moral javno ukazati, pokazati pa bomo morali tudi mi, da liberalcev ne maramo. g »Domoljub« je poročal, da je trgovec Skala pri zadnjih občinskih volitvah rekel, tla mu žiher roka zgnije, če bo šel še enkrat volit. Tudi na tega moža moramo gledati, ker dobro ve, da smo kmetje glavni kupci pri njem. Njemu v svarilo povemo, da ni nikjer zapisano, da bi morali pri njem kupovati, ker je vendar v Kamniku še dosti drugih trgovcev. g Kmetske zveze dolžnost je, da nas na shodih tudi poduči o razmerah v Kamniku, da bomo dobro poznali, kateri trgovci, gostilničarji in obrtniki niso prijatelji kmetov. g Iz Krašnje. Redkokedaj čujemo kako novico iz našega kraja. Tu je vse nekam tiho; strankarstvo še ni izbruhnilo v tolikem h rti- 1 pu, kakor v sosednjih krajih. Ljudstvo tukaj ni tako zaspano; rado bere; »Domoljub< jc precej razširjen; ravno tako družba sv. Mohorja in drugi časniki. Zraven tega pa je razširjeno po našem kraju mnogo slabega berila. In o tem hočem govoriti. Šel sem nekega dne v Krašnjo. Na poti dohitim gosposkega možica srednje starosti. Začela sva se prijazno pogovarjati. Pogovor sein nalašč napeljal na strankarstvo. Pa zadel sem na slabo. Naigrše psovke so se vsule kakor ploha iz njegovih ust. Mož je sovražil vse, kar je pošteno, pro-klinjal cerkev in »farje«. Bilo me je — naravnost povem — strah v njegovi bližini. Prosil sem ga, naj odienja, a prilival sem olje na ogenj. Med tem sva prišla do njegove hiše. Povabil me je, naj grem z njim. Iz radovednosti sem vstopil. Na mizi je ležalo mnogo razmetanih časnikov. Zapazil sem med drugimi brezverua: »Rdeči Prapor« in »Narod«. Na polici sem videl več pohujšljivih romanov, namreč: »Črnega Jurija«, knjigo »Pod spo-vedniin pečatom« in druge. Sedai sem n videl, kje sem, obrnil sem hrbet in odšel. Predragi! uganili ste gotovo, kaj vam mislim povedati. Nič druzega kakor: varujte se slabega berila! Po Krašnji in okolici se razširjajo zadnji čas pohujšljivi romani. Neka babnica jih baje dobiva iz Ljubljane, ona jih potem posoja okrog. Pa še od drugod prihajajo slabe knjige! Morda si štejejo nekateri faktorji v posebno dobroto posojati slabe knjižure. To so očitni po-hujšlivci, sejalci ljulike! Varujte se jih, varuj se jih posebno mladina! Slabe kniige so strup za mlado srce. Starši, pazite, kaj bodo brali vaši otroci! Vrzite v peč knjižuro: »Pod spo-vednim pečatom«, ravno tako »Črnega Jurija«, »Grofico beračičo« in »Beračeve skrivnosti«. V ogenj z njimi, tam ie mesto zanje! Naša dolžnost je, zatirati slabo berilo in priporočati dobre knjige. To ie apostolsko delo. Podlimbarski. g V Kamniku se trgovec g. Klemenčič zaradi nekega dopisa v »Domoljubu« silno jezi nad dopisnikom in ga imenuje škodoželjnega obrskovavca. Zato s» čutimo me dolžne, Va« li. Kleinenčič, povedati, da se po nedolžnem jezite nad dopisnikom! Zakaj, predno je »Domoljub« kaj pisal od Vas, je bil že naš sklep storjen, da se Vas hočemo ogibati. Tako se ie sklenilo na pustni torek, ko je barka splavala |,o mestu, in ž njo je pa splavalo tudi naše zaupanje do Vas, pa ne samo do Vas, ampak do v seli liberalnih trgovin! Kar se tiče Vaše osebe. g. Klemenčič, tne sicer ne vemo, ali ste liberalec ali nepristranski, kakor dokazujete, to je pa nam vseeno! Toliko pa dobro vemo. da niste s S. L. S. volili. Zato smo se pa me tako pogovorile, da bomo rajše hodile v take trgovine, kjer znajo dobiček v boljše namene porabiti. Svoji k svojim! Bohinjske novice. g Umrl je 29. marca pri Stari Fužini Aliti n Pekovec, — Agotni Tonej. Raini je obiskoval gimnazijo v Ljubljani in Reki, ter dovršil šest razredov. Moral je k vojakom. Služil je 10 let pri 17. polku kot korporal in pri bratnbovcih dve leti, kot »unterjeger«. Udeležil se je vojske na Laškem leta 1866. ter dobil srebrno junaško kolajno v priznanje. Poleg te ie imel še dve spominski kolajni iz leta 1873 in 1898. Po dokončani vojski je bil za oskrbnika tri leta pri domačih rudokopih (vo-hajtiit), eno leto na Savi in v Vordernberg na Štajerskem. Cez pol leta se je napotil na Hrvaško v Sokolovec in Lepavina do 75. leta. Isto leto služil je tudi v Beslinacu kot nekak nadzornik nad rudarji. Ko je dotična družba razpadla, je šel za logarja v graščino Cernek v Slavoniji, kjer je prebil zvesto in pridno celih dvanajst let, Vsa spričevala njegovih gospodarjev ga hvalijo kot pridnega in vestnega človeka. Ko je začel bolehati, se je vrnil nazaj v Bohinj, kjer je ostal do svoje smrti. Tukaj je pomagal domačinom, če je bilo treba pisati nemški, slovenski, laški — tudi hrvaško in ogrske je dobro razumel. Pri umrlem gospodu Zamiku, čegar sošolec je bil, je leto za letom pisal cerkvene matice in cerkvene račune. Nekaj časa je bil za tajnika na Bistrici in v Srednji vasi. Tudi kočo na Kredarici je oskrboval tri leta in dve leti Vodnikovo kočo na Veleni polju. Bil je blaga duša. dobrega srca, ki zasluži, da se mu vsaj tukaj postavi skromen spomin. Da je bil priljubljen, pričala je zares lepoštevilna udeležba skoro iz vseh vasi. Počivaj v miru, dragi Tonej! g Predavanje. V nedeljo 5. t. m. je imel v izobraževalnem društvu »Savica« predavanje mladenič Martin Arh o »Juriju Stefenzonu, izumitelju železnice«. Predavanje je bilo obširno in dobro sestavljeno. Drugo predavanje je bilo: »Les. njegova poraba in korist«. Nato je Jakob Mlakar iz Cešnjice poljudno razložil, kako naj se drevesa presajajo in obrezujejo. — Prihodnje predavanje bo velikonočni ponedeljek. Predaval bo Janez Dobravec, viso-košolec. Takrat v obilnem številu na shod. g Zima še noče nehati. Sneg se še vedno prikazuje. Solnce ga pa topi naglo in hitro, tako da je na cesti in po vaseh taka »luža«, da bi se s čolnom lahko vozili. O cesti in njenem skrajno slabem stanu, pa ni skoro vredno, da bi govorili. Skozi korita je tako razo-rana, da moraš pri belem dnevu skrbno paziti, da si ne zlomiš noge. g Delo v »Gasilnem domu« se je pričelo in hitro napreduje. Dodelano mora biti do meseca julija. g Izginil je 9. t. m. Jakob Hodnik, Htorov «d Fužine. Ker je nekoliko slaboumen, se je bati, da bi se kaj žalega ne storil. g Nov mlin. V Mlaci na Brodu bo napravil Pavel Cop nov ličen mlin na turbino. Isto ho gnala vodna moč iz potoka. Miel bo na tri kamne; stope pa bodo delovale na tri korita. Delo vodi in vsa potrebna naročila oskrbuje Ö. g. kanonik Iv. SuSnik. g Staro drevo s steklenico. Za Bistrico žagala sta brata Janez in Lovrenc Silar staro bukev. Ko sta drevo nažagala do sredine, razpoči se ob pili steklenica, Drevo je staro približno dvesto let. Skoraj gotovo je kak drvar v drevesce, koje je imelo v sredi kako razpoklino, postavil steklenico in na njo poza-1 bil. Drevo pa se je zaraslo s posodo vred. Sedaj — čez 200 let — je človeška roka prizadejala drevesu smrtni udarec. Vse mine. g Izdelovanje sira. Letos smo s sirar-stvom pozno pričeli. V celi spodnji dolini izdelujejo sir samo na Savici, in sicer od pepel-nične srede. Po drugih sirarnah se šele pripravljajo. g Pomanjkanje krme je v Bohinju čim-daljc bolj občutno. Seno je po 6 kron, slama pa po 4 kro,ne stari cent. Pomanjkanje krme je tudi vzrok, da je letos manj mleka, dosledno tudi manj sira in denarja. g Dobro ceno imajo teleta. Prekupci kar tekmujejo. Največ jih pokupi Martin Repinc in odpošlje deloma v Trst. deloma na Koroško v Celovec. g Sneg imamo od sv. Nikolaja lanskega leta neprenehoma. No, sedaj beži pred solnčno toploto v dolini. Upamo, da v tekočem letu ne bo suše; saj je zemlja napolena dovolj s snež-nico. g Zrebet, in sicer prav lepih, je že precejšnje število. V Bohinju se konjereja čim dalje bolj skrbno neguje. Pa imamo tudi žreb-ce, kakor malo kje! g Novi hlevi. Kmetovalci pridno poprav-ljajo starodavne zaduhle hleve. Kdor bo preje in boljše popravil, imel bo najprej sam dobiček, pa še upanje ima do državne podpore. Torej na delo! Iz ljubljanske okolice g Bizovik. Cemu se pa me perice oglašamo kakor kukavice v spomladi? Zato, da bi svet zvedel za naše težave, najbolj pa zato, da bi se same zavedle svojega slabega pole žaja, da bi se utajal led, ki nas drži v nezavednosti, da bi si potem kako pomagale. Pov-sodi vidimo namreč napredek, le me garamo vedno na isti način naprej, kakor naše prednice pred sto leti. — Do sedaj smo zvonile na eno plat zvona, hočemo udariti še na drugo. Opisale smo težave, trpljenje, in bolezni moj-sterc in »kselov«, danes pa udarimo še na ti-sto.kar boli v žepu. Naštele bomo reči, ki jih rabimo pri pranju, pogledale tudi zaslužek, potem bomo pa primerjale zaslužek s stroški, in morale bomo priznati, da tako kot sedaj ne more iti naprej. — Kaj pa rabimo, predno so cunje očofane? Pravijo, da sraka, kadar gnezdo dela, znosi veliko reči skupaj. Podobno je tudi pri našem pranju. Le poglejte 1 Drva morajo biti, mila ali žajfe ne sme manjkati, soda, lug, plavilo ali indka morajo še zraven priti. Kakor ženska, ki se lišpa, spravi na obraz vse mogoče šminke in pomade, tako moramo me za umazane cunje porabiti vse naštete reči. Pomislite pa sedaj na drva! Skoraj so dražja kot žefran. Včasih smo dobile eno klaftro za 10 K. sedaj pa komaj za 20 K-Funt mila je bil po 16 vin., sedai je pa po 24 v. Ena kila sode stane 48 vin., ena kila luga tudi 48 vin., en zavoj plavila 56 vin. Koliko kil teh »dišav« je pa pač treba I In to vse skupaj drago, peri pa poceni, potem pa živi, kakor veš in znaš. Če drugače ne moreš, pa, zobe v steno zabi! Tako si mislite vi, me pa čisto drugače. Pa nekatere pravijo, da imajo drva doma, da jih nič ne stanejo, in da zato lažje pero po ceni. No, če mislijo, da imajo zato dobiček, ker imajo domača drva, naj le. Ampak pamet bi jim bilo enkrat treba dobro oprati, potem bi menda videle, da so v zmoti. Te perice se nam pametnim zde podobne tistemu fantu iz Domžal, ki si ie kupil za 3 krajcarje slame, da bi kito spletel. Spletel io je. Eden jo je pletel, in potem prodal za 2 kr. Mislil je, da je naredil 1 krajcer dobička, in je ves vesel zavriskal in dejal : Dober je krajcer, kjer se dobi. Ravno tako mislijo te nespametne perice. Drva sekajo v domačem tu potem pero ceneje kot druge. In če jih vprašamo, zakai ceneje, odgovorijo: jaz imam že tako dobiček, ker imam domača drva. Tega pa ne pomislijo, da je v gozdu vedno meni, da je gozd manj vreden, in da je zato zguba na eni strani pri gozdu, na drugi pa pri pranju. Bog daj tem pericam pravo spoznanje. Naj se do prihodnjič zbrihtajo! g Stepanja vas. Postne cerkvene pobož-nosti so opravljene brez posebnih nesreč. Največ profita imajo gotovo lectarji in pomaran-čarce. Če bi peške vseh pomaranč, ki so se ondi snedle, ozelenele, bi zrastel velik gozd samih pomaranč. Tudi precej velik kup kraj-cerjev bi bilo, če bi imeli skupaj ves denar, ki ga je posebno mladina izmetala v teh dneh. Marsikdo je prišel ob krajcerje in tudi ob mašo, katero je »zasekal«. Prav so imeli večji fantje, da so manjše enkrat napodili v cerkev. — Obiskal nas je tat, ki je pri kapelici božjega groba poskušal svojo srečo. Pa mu ni »ratalo« za veliko. — Možje, sedaj se pa z vso vnemo lotimo cerkve. Čas je in potreba tudi. Čim delj bomo odlašali, tem več bo popravila in več stroškov. g Moste. Zaradi shoda pri Zakotniku se nekdo hvali, da je imel lepe vspehe. Baha se, kakor da bi bile vse Moste na tistem shodu, in da bi vsi Moščani tulili z onimi, ki so shodek naredili. Poživljamo onega bahača, naj vendar pove, ali je bilo poleg gostilničarja, pri katerem je bil shod, in njegovega soseda, saj še toliko posestnikov, kakor je na roki prstov ! Kakor jaz vem, jih ni bilo. Vprašam Tonha, kdo je dal oblast in pravico, v imenu mošan-skih občanov se zahvaljevati predavateljem? Naj se Tonha zahvaljuje Ie v svojem imenu, v našem imenu ni treba, mi tega ne dovolimo. Nadalje se hvali, da se je koj šest mož oglasilo, ki bodo delali za liberalno društvo. Eden katerega so po sili urinili v odbor, je svojo čast koj odložil. In kje je potem še pet drugih? Imeli so sejo. A prišli so k seji le trije možje. Kje je torej šest mož? Poročevalec je že menda topelt videl! Hvali se, da se je tudi marsikatera krepka povedala. Verjamem. Saj tudi pijanci krepko govore, kakšen norec pa včasih še tako krepko pove, da mu deset pametnih ne more odgovoriti. Morda je tudi na tem shodu kak norec take krepke volil. Z župnikom Brcetom se pa nikar ne postavljajte! Prepričan sem, da ga zaničujete iz dna svoje duše. In vandar ga hočete rabiti za svoje strankarske namene, vendar si mislite: sami od sebe ne moremo dosti, naj nam pomaga fajmošter Brce, ki je vsaj še pol duhovna. Z njegovim limom bomo ložje zlimali. Tudi se nikar ne hvalite, da so Moste vse liberalne. Poglejte državno- in deželnozborske volitve! Vse vaše pisanje je kup kolobocije, ki ne sloni na resnici. Kaj ne, radi bi mešali v Mostah godljo — pa bo smrdela. Dopisnik ima ime, iz katerega dobiš »ribo« ali »raka«. Iz raznih krajev Gorenjske. g Iz Javorja nad Skoljo Loko. Krute udarce zaznamuje kronika tekočega leta v našem romantičnem gorenjskem kraju. Nalezljiva davica ugrabila je tekom zadnjih mesecev 22 nedolžnim otrokom, v starosti do 7 let, življenje. Mnogo tihega žalovanja polni srca prizadetih in glasno govore novi, s cvetjem okinčani grobovi o Najvišji volji. Ni pa nam neizprosna smrt vzela samo krilatcev; s temi so odšli v omenjem času v nebeški raj tudi odrastli. Skupno število umrlih je 27, ki je navadno povprečno število v lat«. — V preteklem mesecu smo dobili novega gospoda šolskega vodjo v osebi Leona Piorovec, ki je prosil tukaisein na željo krajnega šolskega sveta. Skupno z gospodom župnikom se bodo priredili roditeljski sestanki in sestanki s predavanji o gospodarstvu, poljedelstvu, zadruž ništvu, higijeni itd. Starše bo treba temeljito poučiti o vzgoji otrok, da bodo skupno z dru gimi vzgojnimi faktorji lahko delovali za srečo mladine. Nekateri bodo morali tudi spoznati svoje blodnje v pijančevanju, ponočnem va sovanju in drugih grdih razvadah. — Župnijsko cerkev bode treba regulirati, da bo večja ladja in s tem tudi dovolj prostora za sicer dobre vernike. Tudi cerkev v Cetenaravni je v slabem stanu ; posebno za hiter razid ob slučaju nezgode je kaj malo preskrbljeno, ker ima cerkev samo ena vrata, zakristije pa sploh ni. — Župnijska cerkev ima letos na novo prav čedno popravljen in pokrit zvonik. Podružnična cerkev sv. Valentina pa dobi nov aitar v gotiškem slogu. Za novo bandero isto tam pa ;e zapustil vrli ranjki Stefan Debeljak vsoto 1ÜU K. — Lahke pomladanske sapice pihljajo. Solnce ie vzbudilo spečo naravo. Pričeli smo poljsko delo. v katerem je toliko in toliko srčnega upanja in z gorkimi željami napolnjenih vzdihov na blagoslovljeno jesensko dobo, ko bo poplačan ves trud z bogatimi pridelki. g Iz Smlednika. Pri nas smo ustanovili izobraževalno društvo, kakor je »Domoljub« že poročal. Da je bilo potrebno in da so ljudje vneti in navdušeni za izobrazbo, posebno mladeniči, priča obilna udeležba pri ustanovnem shodu. Novo društvo šteje že okrog 50 udov in upamo, da bo novo društvo res pridno delovalo in vabimo vse dobromisleče fante, da se oklenejo društva. Možje in fantje, pristopite v obilnem številu! Cini več nas bo, tembolj bomo pogumni. V slogi je moč! — Ustanovni shod se je vršil v ljudski šoli v Smledniku z dovoljenjem predsednika krajnega šolskega sveta. Nadučitelj je prej sicer rekel, da ni nasproten našemu društvu. Sicer je baje že pokazal pri deželnozborskih volitvah. da je naš nasprotnik, ravno tako tudi sedaj. Predsednika naznanil je takoj na okrajni šolski svet v Kranju, ni pa pomislil pri tem, da ima tudi on z dovoljenjem krajnega šolskega sveta v šolskem poslopju c. kr. poštni urad. Kakor je njemu dovolil predsednik da sme imeti pošto v šoli. ima krajni šolski svet pravico tudi dovoliti, da ima naše izobraževalno društvo ondi ob nedeljah popoldne svoja predavanja, saj vendar to ni druzega kot nadaljevanje šole. Ako bi bil on pravi ljudski učitelj, bil bi sam pristopil temu prepotreb-nemu društvu. Treba je vedeti, da ie učitelj nastavljen zato. da bi podučeval. ne pa da bi ram nasprotoval. O. nadučitelju bodi povedano. da je on zaradi nas tu in ne mi radi njega Prihodnjič povemo še kaj. ker je sedaj iz nekega vzroka tudi orgljanje odpovedal položil temelj tem predavanjem. Upamo, da Iga morda kmalu zopet slišimo. Vedno se sliši "kaj novega in koristnega! Zato vsi v Kmečko fevezo in v izobraževalno društvo! — Občni I zbor hranilnice in posojilnice se je vršil dne 5. aprila. Udje so se v obilnem številu udeležili. Pokazalo se ie, da je hranilnica močna in v dobrih rokah. Z Bogom naprej — liberalcem pa figo! — Za svoj žep so se zopet vlekli birti šentruperske občine, ko so 12. t. m. odbili naklado na žganje in s tem zopet škodovali občini na premoženju. Predlanskem so ji od.iedli lepe stotake. lani zopet še več in letos zopet. Žalostno! d Iz Loškega potoka. Kot slišimo, pripravlja naš »Tabor« za velikonočni ponedeljek zopet zabaven popoldne. Po zadnjem resnem predavanju bomo videli in slišali zopet kaj zabavnega. Nastopilo bo društvo vprvič s svojimi mladimi močmi z našimi fanti. No, prav! dekleta so. se zadnjič res dobro posta vile, bomo videli enkrat, kako pa kaj naši fantje. Spored bo obsegal petje in zelo zabavno igro »Čevljar«, po predstavi pa prijetni srečolov in dražba, ki se nam je zadnjič tako prikupila. Torej po pošteno zabavo le k pri redini našega vrlega »Tabora«. d Iz Št. Jurija pod Kumom. Dne 1. aprila je umrla Helena Planinšek, obče spoštovana in daleč poznana babica. Službovala je v naši fari skoro petdeset let. Skoraj vse sedanje gospodarje je prinesla h krstu. Stara je bila 79 let in ie bila do zadnjega čvrsta. Naj počiva v miru! d Iz Leskovca nad Višnjo goro. Pri nas se prav pridno toči žganje brez oblastvenega dovoljenja po nekaterih beznicah v Leskov-:u. Tam se govore nespodobne, celo pohujš-liive govorice posebno za nedoraslo mladino. Za enkrat naj zadostuje to. če se pa to nadaljuje. potem pa naznanimo to okrajnemu glavarstvu v Litiji. Dolenjske novice. Iz raznih krajev Dolenjske. d Iz St. Ruperta. Za dom izobraževalnega društva ie daroval g. Ivan Papež 40 kron Bog plačaj! Hvaležna mladina prosi še novih prispevkov! — Mlekarska zadruga ki se je nameravala ustanoviti, se je vsled liberalnih kričavih splet za enkrat opustila. V čigavo škodo? — Predaval je 12. t. m. g. Pušenjak iz Ljubljane o zadružništvu. Predavanja se je udeležilo mnogo ljudi, ki so bili z govorom g Pušenjaka silno zadovoljni. O. Ravnikar je Notranjske novice. Vipavske novice. n Cast, komur čast! Recite, kar hočete, Podražani ga pihnejo. O Božiču so dobili dvanajst krasnih svečnikov za veliki oltar. Vili jih je g. Samassa v Ljubljani. Svečniki stanejo do 420 kron. Za Veliko noč pa imajo pripravljenih dvoje novih in krasnih bander, ki jih je prav lično izdelala g. Marija Sattner v Ljubljani. Dali so zanje 720 kron. Pa tudi sedaj šc nismo pri koncu. Ako bo mojster g. Kregar zadosti priden, dobimo za Veliko noč tudi še nov lestenec za 1000 kron. — Vse to so vrli m za lepoto božje hiše vneti Podražani prostovoljno zložili in darovali. Kakor vidite dragi »Domoljubovci«, je v Podragi mnogo prav dobrih ljudi. Občinski odbor je sicertrdo-vratno liberalen, pa ne bo dolgo mogel plavati proti vod. in je torej upanje, da tudi v dosedaj £°idracgl Z doKlednem čas« ^plapola zastava S. L S., ki si je osvojila že skoraj vse vipavske občine. Pa saj drugače tudi ni mogoče. To je čisto naravna pot. Liberalci imajo noben doktor"0 )C - "e ozdraS sv očeta PiiaPrX,rakZlat0maŠneKa Sir a -1 SSS »Mim, pod zemljo«. Začetek ob $4uri £>-Poldne. Bratska društva, na s v,Z, j e v Bu-danjah. dne 20, aprila! n Kako meljejo naši sodni mlini. Zelo do-cas. meljejo. kot bi bili vanje vpreženi bom 2e v začetku «Stobra je bila prod na S bi neka hiša. Meseca januarja ali februarja so bili sklicani upniki. Konec februarja so dobili od sodnije odiok, koliko vsak dobi. Dobil pa še do danes ni nihče nič. Uospod Mihelit kupite si vendar avtomobil, potem bo šlo iiKirda malo bolj naglo. n Cvetje. Pri nas marelice in breskve cveto. Vsa narava se vzbuja v novo življenje Pomlad prihaja. Z gora dol nas pa gleda še bela zima in bi nam rada prepodila milo nam pomlad. Pa ne bo šlo, ker gorko vipavsko solnce tega gotovo ne bo pustilo, pač pa bo pregnalo zimo z gora, da bo mogla pomlad tudi na Kranisko. Od Sv. Trojice nad Cerknico n Izobraževalno društvo smo ustanovili pri Sv. Trojici. Dne 15. marca smo imeli ustanovni shod, na katerem sta poleg domačega g. župnega upravitelja govorila gg. deželna ixjslanca dr. Évgen Lampe in Fran Drobnič. I a dan je bil velepomemben za našo iaro, kajti ta dan je bil takorekoč postavljen temelj novi, lepši dobi, ki naj bi zasijala našemu ljudstvu po pravi izobrazbi. Bodi na tem mestu obema gg. govornikoma izrečena srčna zahvala v zvezi s prošnjo, da bi se še večkrat oglasila v našem izobraževalnem društvu. n Veliko zanimanje kažejo naši ljudje za izobraževalno društvo in že dosedaj jih je pristopilo k društvu okrog 75 udov, kar je dosti za našo malo župnijo; toda upanje imamo, da jih dobimo v kratkem vsaj šc toliko. V čast našim možem in mladeničem bodi tukai povedano, s kako vnemo so delali, ko je bilo treba postaviti društveno dvorano. V štirih dneh je bila iz navadnega hleva krasna dvorana, na katero so lahko vsi ponosni, dasi je narejena iz hleva, pa saj jc bil tudi naš Izveličar rojen v hlevcu. Zato, možje in mladeniči, le oklenite se z vso vnemo in ljubeznijo izobraževalnega društva, saj veste, koliko lepega in podučnega bodete čuli v društvu! n Trn v peti je liberalcem, kakor že rečeno, naš vrli župni upravitelj gosp. Bajec. Seveda. Kajti njemu se imamo zahvaliti edino, da je odprl našemu ljudstvu oči in ga zdramil iz spanja. Njegova zasluga je. da imamo hranilnico in posojilnico, da se je ustanovilo obraževalno društvo in da imamo podučna predavanja. Zato Bog živi vrlega gospoda še mnogo let pri nas! n Dne 25. marca je prihitel k nam gosp. Legvart ter nad dve uri govoril o živinoreji, o mlekarstvu, o zboljšanju travnikov itd. Gotovo niso naši ljudje v tem pogledu še slišali tako podučnega govora. Bog daj, da bi vsaj nekoliko se oprijeli tega, kar so čuli na shodu; potem ne bode treba več iti v Ameriko in na Hrvaško s trebuhom za kruhom, ampak rodna zemlja bode vsakega lahko doma dobro in pošteno preživila. n Tudi za naše liberalce smo poskrbeli pri Sv. Trojici, da bodo imeli svoie zbirališče, če bodo hoteli, poleg naše dvorane. Prostor ni ravno velik, a za naših par naprednjakov in nekaj njihovih »zavednih« služabnikov brez dvoma še prevelik. To bode njim v veliko korist, ker bodo včasih skozi steno vjeli kako resnično besedo in se jim v bodoče ne bodo ljudje smejali, da zabavljajo črez reči, katerih niti na svetu ni. kakor se je to zgodilo nedavno. Neki liberalček se je namreč v »Slovenskem Narodu« silno jezil nad našim g. župniin upraviteljem, ki je liberalcem trn v peti, in se strašno neumno norčeval iz našega izobraževalnega društva, ki še ustanovljeno ni bilo, in iz mlekarne, ki se še sedaj ni rodila, ampak se bode - kakor upamo — v bližnji bodočnosti. I alent pa imajo liberalci in gotovo gledajo se s čim drugim in ne samo z očmi. Kajpada, ciovek mora biti logičen, kakor so naši na- prt-dnjaki v vsem svojem dejanju in nehanjul Naši ljudje so sedaj popolnoma spoznali svoje nasprotnike .kakšni so in Kaj hočejo, in sc popolnoma nič ne brigajo za vse liberalno zabavljanje. Dobro vedo sedaj, kdo jim hoče dobro in kdo ne, kdo je ljudski prijatelj in kdo prijatelj le svojega žepa. Liberalci, le še pišite v »Narod«, bo vsaj svet-vedel, da ne spimo! Mi vam bomo hvaležni. Iz raznih krajev Notranjske n Poslano. Ni vredno sicer se prepirati s tistim lističem, ki pravi, da hoče Notranjce organizirati, v resnici pa vé le mnogo poročati, kako so kje plesali in krokali do belega dne. zato so pa posebno dopisi iz Trnovega zlasti krokarski. Mi drugi si pač ne bomo dali ukazovati od tistega Zaplotnika, ki se more postavljati edino le s tem, kako je v vasi »K.« na Pivki grdobije uganjal, na kar je še celo ponosen. — Še manj bo pa meni in g. nad-učitclju Ravnikarju ukazoval tisti pedagog, ki je nekoč, na dan 5. maja, na stranišču, ko je imel poučevati, pijan zaspal. — Učitelj naj se uči raje »varčnosti«, da ne bo toliko »trošil« za »klobase«, kakoršne on vedno» franko« daje, kakor n. pr. Š . . . mu fantu lani za božične praznike. S tem je »Notranjcu« dovoli » dgovora. Ob zopetnem ponavljanju napadov name in g. Ravnikarja pa bo odgovor na deželni šolski svet. Fr. A. Ličan, 11. Bistrict. n Iz Loža. V zadnji številki »Domoljuba« je vsled moje zahteve blagovolilo slavno uredništvo potrditi, da nisem bil iaz dopisnik z dne 2. aprila v št. 14., ter da sploh nisem še nič pisal za »Domoljuba». To popolnoma odgovarja resnici. Vendar se hočem danes prostovoljno oglasiti, ker vsa zadeva potrebuje pojasnila. —- O. Mohorčič, gotovo niste pozabili na oni večer — bilo je mislim začetkom meseca januarja — ko smo slučajno sedeli v neki gostilni v Ložu, Vi namreč in še neki višji g. uradnik. Kakor Vam znano, razgovar-iali smo se različno ter končno pogovor razvili o Mariji in Jezusu. Kako ste se izrazili, g. Mohorčič, o teh nam najsvetejših osebah. Vam ie gotovo še v spominu. Spominjate se gotovo. da Vam je poleg sedeči g. uradnik navajal več utemeljenih zgodovinskih dokazov o resničnosti božanstva Jezusovega in o resničnosti njegovih naukov in vere. Ko pa sem Vas opozoril, oziroma ko sem hotel zvedeti, je-li Vaše govorjenje iz prepričanja, mi niste dali odgovora terVas je le prisotni gospod uradnik opravičeval, češ, da ne mislite tako kot govorite. Takrat sem tudi jaz mislil, da je temu tako. K o pa sem pred kratkim slučajno zvedel v neki družbi to, kar ste v Svajgarjevi gostilni v Igavasi govorili sramotilnega o Jezusu, dalje kar ste govorili v Debelakovi gostilni v Ložu z nekim fantalinom, sem bil uverjen, da je bila ona Vaša govorica meseca januarja popolnoma premišljena. Zato sem te vrstice napisal. Vaši protiverski nauki so tedaj pri nas splošno znani ter je imel dotični dopisnik dovolj gradiva o Vas pisati ter sem Prepričan, da Vam ni storil krivice, kakor govorite Vi in nekateri Vaši somišljeniki. Ora-diva napram Vam je še mnogo več nego povedano. Da pa so prišla Vaša dejanja v javnost, ni kriv nihče drugi, nego Vi sami. Svetujem Vam tedaj, da v prihodnje take nauke prihranite zase, ker pri nas ni ugodno mesto zanje; sicer utegnejo priti za Vas še hujše posledice. — J. T. n Iz Logatca. ?.c večkrat je naše »Izobraževalno društvo« pokazalo, da si je postavilo kot geslo »delo«. Ni se ustrašilo ne dela, ne težav, ko se je šlo za pravo izobrazbo ljudstva. Priredilo ie že v kratkem času dve dobro uspeli igri. Napravilo si ie tudi že svoj oder. Pred kratkim se je pa sprožila misel, da bi igrali »Rokovnjače«. Ker se je pokazalo toliko navdušenja in zanimanja za to igro, se je društvo odločilo uprizoriti to velezanimivo igro na Veliki ponedeljek. 2c samo besede »Rokovnjači«, mislim, zadosti spodbujajo vsakega, da ne bode zamudil prilike, ki se mu nudi, ogledati si te rokomavharje nekoliko bolj od blizu. Snov igre je vzeta iz dogodkov, ki so se vršili v začetku prejšnjega stoletja na Gorenjskem, osobito okoli Kamnika. — Da bode zabava popolna, bode društvo preskrbelo tudi godbo, ki nas bode med odmori razveseljevala. Tudi nekaj deklamacij je na vsporedu. — Udeležite se igre vsi ter poka-ž.ite, da znate spoštovati trud in delo! n V Starem trgu pri Ložu bo na velikonočni ponedeljek popoldne predavanje o kmečkih uporih. n Postojnske novice. Umrl je takozvani Markov Ione Lavrenčič. Imel je precejšno premoženje, toda dejali so ga pod kuratelo. Plačevali so mu hrano, stanovanje in vsak dan je dobil eno krono. Vsak, kdor ga je videl hoditi po Postojni, moral je imeti ž njim sočutje. Ne prijatelja ga ni imel, le norčevali so se iz njega. Lepo spravljen z Bogom se ie preselil s tega sveta. — Arko piše v »Notranjcu« nekaj o škofovi kurateli. Naj bi raje pisal o Lavrenčičevi kurateli. Za res velikanski trud, katerega ie imel. da si je zaračunal prav hrano, katero je dajal ranjkemu Lavrenčiču, da mu je dal vsaki dan kronieo in plačal zanj prav ceno stanovanje, računal si ie vsak mesec 20 K- laka kuratcla, kaj ne Arko, ki nese na leto 240 kronic, takih naj bi bilo veliko! Toda škofova, če bi tudi bila resnična, ne bo Arkotu nesla nič. Zato pa Arko čez škofovo kuratelo, ki si jo je pa Ic sam izmislil, zabavlja, Lavrcnčičevo pa gotovo hvali. — Z imeni še nočemo priti na dan. Toda ako bodo nekatere osebe še enkrat delale opazke pri cerkvenih govorih, potem ne bodemo prizanašali, in pa tako neslane opazke! Ne bi bili verjeli, da imamo nasprotnike in zagrizence tudi med to družbo. Samo toliko za danes. Upa.no, da bode pomagalo! — Liberalna izobrazba. Spominjamo se, kako so pred nedolgim časom leteli kamni, debelejši kot pest in še danes slišimo ropotanje šip. Te kamne so metale liberalne roke in to ropotanje so povzročili liberalni izobraženci. Kie je boljša izobrazba? Liberalna ali katoliška? — Nadzorstvo naše hranilnice in posojilnice ie v spretnih rokah. Izvoljeni so bili gg.: Ivan Sajevic, posestnik v Starivasi. kot predsednik; Franc Jurca, posestnik in jamski blagajnik v Postojni, in Franc Cvek, postajenačelnik v Postojni. Dobro pogodil. Krojač: »Kdaj smem upati na plačilo?« — Dijak: »Vedno.« Oče svojemu sinu, dijaku: »Ljubi Tonček. kaj bo. piješ vrček piva za vrčkom?« Sin. dijak: »Da, oče, kako pa naj drugače pijem?« > Prof. Pnwloü označi na podlagi točnih preiskav idra» tek u naj-mogočneilega zbujevalca sekretorsnibtelodčnlb ilvcev. Prav odlično pa zbujajo tek, krcpc ic-lodec in ola|ia|o bolečine prave Bradyjeve it-lodčne kapljice. Poapeiujejo opravila prebavnega dela, »last do jedi, odatran|ajo teleanemn I dobrobit ikodljivo napenjanie, čezmerno Ivo-I rltev kislin, telesno aaprt|c, telodčne bolečine in drugo motenje prebave. Dobi ae v lekarnah. O. Brady, lekarnar, Itunaj M, Plelacbmarkl 11387, razpošilja iest steklenic za K S —, 'rt dvoj-aale steklenice <• K i 50 Iranko. >■* il J SOMIŠLJENIKI!! SOMIŠLJENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice! Izid glasovanja pri deželnozborskih volitvah dne 21. f»r brìi a ri a 1908. I. vol.vni okraj: Ljubljana-Vrhnika. Dr- Franc Jožef Mihael Raz-Voltsce jteršič Povše Petri« Čobal cepljeni Sp. Šiška 81 65 47 Brezovica 36 43 12 Studenec 44 47 5 Dobrova 93 93 11 Dobrunje 1 14 138 4 Št. Jurij 114 114 Grosuplje 77 79 5 Ig 37 56 Iška holca 28 31 Ježica 96 105 5 Li pie nje 45 45 1 Log 49 48 Šmarje 65 66 Šmartno 80 79 D. M. v P. lju 70 72 3 Moste 62 62 25 Podgorica 42 44 1 Račna 50 50 Rudnik 31 30 4 Zg. Šiška 31 36 2 Slivnica 35 35 Tomišelj 54 59 3 Črnuče 41 44 Št. Vid . 115 119 5 Vič 35 40 28 Želimlje 65 65 Medvode 102 103 2 Polhov gradeč 142 142 Borovnica 71 80 17 Horjul 145 145 Št. Jošt 33 33 Vrhnika 190 192 1 Preserje 106 100 2 Črni vrh 71 71 Skupaj 2389 2472 81 65 183 II. volivni okraj: Kamnik-Brdo. Volišče Dr. Jan. Ev. Krek Razcepljeni Domžale 55 7 Jarše 116 4 Lahovče 126 Oojzd 30 Mengeš 58 3 Miste 107 16 Mekinje 102 Nevlje 18 Špitalič 69 1 Zg. Tuhinj 87 b Podhruško 99 Trzin 75 2 Vodice 101 22 Dob 45 6 Brezovica 27 1 Dolsko 52 Drtija 42 Blagovica 63 Zlato polje 39 Velika vas 23 Ihan 43 Krtina 19 2 Krašnja 27 Dol 21 1 Moravče 94 Peče 37 2 Podrečje 16 4 Prevoje 64 3 Trojane 55 8 Skupaj 1710 88 lil. volivni okraj: Kranj-TržiC-Šk.Loka Volišče Fr. Demšar Iv. Zabret Razcepljeni Predoslje Osellca Sv. Ana Zminec Poljane Železniki Stara Loka Sv. Križ Preddvor Smlednik Kovor Sv. Katarina Št. Jurij Mavčiče Stražišče St. Jošt Javorje Sorlca Naklo Selce Trata Hrastje Sora Voglje Cerklje Skupaj 130 74 g 81 49 31 155 43 142 73 29 43 126 31 58 39 70 56 74 175 105 19 16 42 165 132 70 14 77 49 25 148 43 141 71 29 43 127 29 61 39 63 56 73 171 105 22 15 42 164 1835 1809 25 IV. volivni okraj: Radoljica, ■ Kranjska gora. Jožef Jožef Dr. Ant. Raz-Volišče Pogačnik Gogola Dermota cepljeni Jesenice 55 6 12 7 Koroška Bela 43 25 2 Kranjska gora 48 2 6 1 Dovje 43 10 1 Rateče 34 Bela peč Fužine) 16 Breznica 50 2 2 Oorje 106 4 2 Boh. Bistrica 129 Kropa 21 1 Lancovo 34 Lesce 33 14 I Srednja vas 130 1 Mošnje 8J 3 1 1 Ovsiše (Podnart) 57 Boh. Bela 50 1 Kamna gorica 23 Bled 49 6 2 1 Begunje 28 13 3 Skupaj 1032 bi 49 20 Alkohol in izseljeništvo. n. Jako dobro slika Hrvat Sirovatka1) življenje naših Amerikanarjev po ameriških sa-Icnih: »Salooni« ili po naše »saluni«, su vam kao naše krčme i gostione. Takove salu-ne nadjete svuda, gdje je išto našega naroda. Ne ima tu moguče ni društva ni či-taonice, ni škole ni crkve; ali »saluna« ima svuda (povsod). .... Ali večina tih »saluna« prava su nesreča za naš svet. Imade jih mnogo više, nego je prava potreba. U nekim mje-stima stoji jedna do druge, a stvarajo jih večinoma takovi ljudi, kojima je samo do tega, da na lahki način što više izrabe svoje znance i rojake. Pije se tu rakija, vino, pivo, puše cigare, u mnogima su ioš razuzdane djevojke. ') H.S.: Kako je u Americi i komu se iz-plati onamo putovati ? Zagreb 1907. Izdanje knjižare u korist kluba Cirilo-Matodskih zida ra. A ne pije tu i ne troši svaki za sebe, več prijatelj prijatelja »trita«, to je časti, a na prvom mjestu samoga »salunera«, koji kad se ovako pije, dovede i svoju ženit i djecu, da gost i njih časti. Ovako zna biti po par znanaca skupa, pa jedan po jedan sve časti a tko više časti, toga se više Stima i' hvali. Tako vam je po večini tih naših »salocua« u Americi. Znatni del cijele svoje krvave za-službe ostavljaju mnogi i mnogi ti tini »sa-luninia«. Koji su pametniji, dodju u salmi, popijii čašu — dvije piva, porazgovore se uz to s kojim znancem pa odidejo kuči ili si dadu kuči donesti piva ili rakije ili vina koliko im treba za okrjepu. Al takovi su redki; večina nerazumno troži i neumno razbacuje novac, za koji troši svoju lie-lestitt snagn, a izlaže na pazar svoje tijelo i život. A nije ovo jedino zlo kod tih saluna, več se ondie razvijaju na sve strane kriva, neiskrena prijateljstva te nepravedna i uprav ljuta neprijateljstva. Hvali se onaj, koji ništa ne vrijedi, a psuje in grdi onai, koji je vrijedan, čestit i dobar. Premnogo je bivših Amerikanarjev, ki po vzoru ameriških salonov narede doma gostilno. Z amerikansko reklamo se znajo prikupiti in liudji nase potegniti, tako da so te gostilne — navadno se i zovejo »pri Amerikaneu« — ob nedeljah in praznikih skoraj vedno polne. Pa Amerika ne popači samo moža nego celo njegovo rodbino. Domači sin se oženi, ko je prost vojaščine; živi z ženo nekaj mesecev, malokateri čez leto dni in potem, haidi v Ameriko, da poplača podedovani dolg ali da si popravi poslopja, prikupi kako njivo itd. Premoženje prepusti ženi in ostali družini, da ga obdelujejo in gospodarijo, kakor vedo in znajo. /Mož pošilja denar svoji ženi, ali skoraj nikdar ni videti pravega uspeha. Nekaj malega nakupi, plača davke, največ pa potroši, sai dostikrat ne ve, s kako muko je v Ameriki pridobljen. Ko niož sprevidi v pismih, od kakega prijatelja aii od dolžnikov, da denar nikjer nič ne zaleže, zgubi voljo pošiljati še dalje. Dela, da si kaj zasluži, potem to s prijatelji v salonih zapravi; potem gre zopet na delo itd. Tak se vrne redkokdaj, navadno, ko je že onemogel za ameriško delo — — — Drugi zopet, ko sliši, da dolžniki niso poplačani vkljub mnogemu denarju, ki ga je poslal, zbere v naglici nekaj stotakov in hajdi domov, da se sam prepriča in uredi vse. Vii' vse v največjem neredu, prime ga nevolja, začne se prepir in ni dolgo, ko ga ladja odpelje čez morje. Poznam kmeta, ki je v Ameriko dobil sramotilno pismo o svoji ženi, peljal se takoj domov, videl vse v redu in šel nazaj in ta komedija se je ponovila trikrat. Marsikak mož pozabi v Ameriki na ženo in deco ter živi v ameriških salonih z drugimi. Zena to zve in radi maščevanja ali zapuščenosti začne isto — seveda gre pri tem posestvo rakovo pot. Ne samo ob delavnikih na polju nego še bolj ob nedeljah je videti po gostilnah več žensk nego moških, če ne same ženske. Ame-rikanarji sami to dobro izprevidijo in tožijo v Pismih: »hnadem kot kuče stara oca i ženu z večim ili manjrm brojem djece. Otac i djeca ne mogu raditi, a žena ne zna gospodariti. Ja se ovdje kojekako kimim i patim, šaljem kuči što mogu, a sve se nekud rastepe. — Ja od-av e šaljem sve što mogu, a doma što ostane, potroši ili žena na svoju gizdu i zabavu, ili sv skupa za grlo. Tako niti doma ne dolaiim do čista novca, i proči če ioš više godina, te ču se na koncu vratiti kuči i nači malo bolje, a moguče i gore, nego sam ostavio . . « Tako se godi v največ slučajih. Zena, ki ie bila poprej morda dosti skrbna in varčna, zapravlja sedaj sproti vse novce iz Amerike; pa naravno, ona ne ve, s kako muko in kakim trudom so pridobljeni, zato pa jih tudi ne \e ceniti. Tako se dogaja, da je pri nas po deželi mnogokje videti po gostilnah več žensk, starih in mladih, nego moških . . .. Zena se tako-rekoč zavaja k pitju in zapravljanju denarja; zato bi trebalo po vaseh ustanavljati male posojilnice, ki bi se izseljenci lahko na nje obračali v takih zadevah. « • « Je še mnogo drugh stališč, ki bi ss moglo iz uiih opazovati to tako zamotano, a obenem za nas tako važno izseljeniško vprašanje. A žalibog tun naše časopisje posveča tako malo pozornosti. Pogledali smo to vprašanje za sedaj le / enega, na pogled morda postranskega, a vendar silno važnega — alkoholnega stališča. Kdor pozorno zasleduje razvoj našega pri-prostega, trdnega in zdravega kmeta do slabega, za delo manj sposobnega, zabuhlega Ame-rikanarja. ta bo jasno prepričan, da je alkohol eden tistih povzročiteljev, ki so privedli to izpremeno, za naš narod tako pogubonosno. In »Zlata doba« bo morala i Ameriki i ta-mošnjim izseljencem jwsvctiti veliko pozornost in se i tam razširiti, če bo hotela izpolniti svojo tako važno nalogo za splošen napredek in prospeh našega naroda. izobrazbi. Turške vojske (Dalje.) Turki so se pripravljali sedem let na boj, oborožila se je Azija proti Evropi, mo-hamedanstvo proti krščanstvu. Vojska je štela najmanj 260.000 mož, 300 topov, mnogo slonov, 2000 kamel, 10.000 voz. Kara Mustafa je načeloval. Leopold I., ki je takrat vladal, ni ganil mazinca. Vlada je imela oči zaprte in je mislila na mir. V zadnjem trenotku so se Dunajčani oborožili. Cesar je hitro zapustil mesto ter zbežal v Line, na čelo vojski je postavil hrabrega viteza Riidigerja Starhemberga. — Oborožili so se študentje, rokodelci, mojstri. Tisoč meščanov se je borilo vsak dan. 62 dni je trajalo obleganje in Turki bi vzeli Dunaj, da ni videl velikanske nevarnosti skrbni oče krščanstva, sivi starček papež Inocencij XI. Pisal je francoskemu kralju Ludoviku XIV., naj pomaga. T a je še skrivaj podpihoval Turke, ker je vedno sovražil Avstrijo. Tu ni opravil sv. oče nič. Pač je pa dosegel pri Ivanu So-bieskem tem več. Prišel je cesarju in krščanstvu na pomoč, ko je bila sila že na vrhuncu. Od 10.000 mož cesarjeve vojske jih je padlo 5000, 2000 je ležalo v bolnišnicah, od 4000 meščanov študentov je padlo in zbolelo 1650. Ivan Sobieski z ene m Karol Lotarinski z druge strani sta napadla s 54.000 vojaki Turke in jih razpršila na vse strani. Silen plen so dobili kristjani. Samo krogelj in smodnika je bilo za en milijon goldinarjev, topov 370, 15 tisoč štanic, 15.000 bikov in volov, 5000 kamel, 10.000 ovac, 100.000 korcev penice in toliko kave, da se je pri Dunajčanih udomačila. Poljski kralj je poslal veliko Mohamedovo zastavo sv. očetu. Slava je Sobieskemu donela po vsem krščanskem svetu, ker je pridobil eno najvažnejših bitk za človeštvo. Naši so zasledovali Turka in ga na raznih krajih pobili. Turška moč je zdaj padala vidno. Leta 1687 so cesarjevi vzeli Budimpešto in cesar je proglasil Ogrsko za dedno deželo habsburške rodovine. Pod Mustafo II., zadnjim krepkim vladarjem, so poskušali Turki priboriti si z nova Ogrsko. Ali avstrijski poveljniki so dobivali bitko za bitko. Evgen Savojski je zadal smrtne udarce Turku. Dasi majhen in slaboten, je bil hraber in vztrajen v naporih kot malokdo. Leta 1716 je vzel Belgrad in pobil na tisoče nevernikov. Turčiji je odklenkalo. Posebno veliko so ji škodovale janičarske vstaje. Sultan si ni vedel nazadnje drugače pomagati, kakor da je dal vse janičarje poklati. Tako si je uničil najboljši del vojske. Tudi rastoča moč Rusije je zelo nasprotovala turški sili. Evropske države so gledale, da se je moč Turčije zrušila. Osvobodil se je Egi-pet, Orška, Srbija, Bolgarija, Bosna po napornih bojih izpod turškega jarma. Eden najhujših udarcev za Turke je bila vojska z Rusijo leta 1828. Ruski poveljnik Diebič je prekoračil Balkan in peljal svoje čete v Adrianopolj. Rusi bi lahko takrat vzeli Carigrad, a evropske države so se ravno lega najbolj bale. Zato so posredovale. Turčija se ima le diplomatom evropskih držav zahvaliti, da še boleha in obstoji. Družabne razmere so take, da mora liirati. Le krepki, duševno in telesno čili in zdravi ljudje morejo tvoriti močno državo. Turčija pa nima moči. Jemati je nima odkod. Tisti časi so minoli, ko je skrunil Turek krščanske deve in jih vlačil z vseh strani v sužnost, ko je dobival sile za delo v krščanskih možeh in fantih. Turek je od rojstva len. nemaren, umazan. Žena mu obdeluje polje, ga pere, on pa pije črno kavo in kadi. Kako nestrpne razmere vladajo v Turčiji, nain kažejo dogodki zadnjih let v Makedoniji, požigi in umori po vaseh, kjer prebivajo kristjani. Turek je barbar in ostane barbar, ker je njegova narava in vera taka. Evropske države mirno gledajo na krutosti, ki si jih dovoljuje Turek s kristjani. Ali enkrat zavre in takrat bo igralo balkansko vprašanje precejšnjo vlogo. In Turek bo plačan za tiste velike vojske, s katerimi je nadlegoval toliko časa posebno Jugoslovane. Klic od mele. S Štajerskega. Obmejni štajerski Slovenci trpijo silno zatiranje. Smrtni njihovi sovražniki, »kultivirani nemški nasilniki« in krvoločniki, slov. odpadniki, z Efial-tovim imenom »Nemčurji« pedenj za ped-njem prav zverinsko grabijo pod sé slovensko ozemlje. Vsa podla sredstva so tem grabežljivcem premalo, uničiti slovenskega oratoria na lastni zemlji, katero so si naši vrli pradedje s poštenjem pridobili in jo izročili svojim potomcem. Slovenci izgubljamo na mejah lepa posestva in poštena imena, ker njih tožna mati Slovenija ne more pomiriti sinove, dà, celo hčere pod svojim okriljem. Nesloga in bratska mržnja na domačiji daje pogum sovražniku, da dnevice in to, neumorno in z napetimi silami uničuje svojega bližnjega — obmejnega Slovenca. Iz nemških trdnjav — Maribor, Ptuj, Celje, meče ta kruti sovražnik strupene pšice na delavne vodje slovenskega kmeta in bombardira smrtonosno na ugledne in hrabre ter zna-čajne bojevnike slovenskega milega in ljubega naroda. V obupu se komaj še branimo na robu slovenske meje in prosimo in kličemo na poinoč rodnim bratom, a v laseh si doma, ne čujejo nas bratje. Brez bratske pomoči moramo krvaveti in na žalost kmalu izginemo, ker ugrabili so nani sovražniki že deco in zemljo. Krvo-željni janičarji in brezvestni uskoki v vražjih napadih ropajo in mečejo ob tla svetinje svojih očetov. Rodni njih brat se jim ne smili pri potnem delu in prelita kri umorjenih prednikov jih ne straši v njih izdajalstvu. Hinavsko njih ravnanje jim je značaj in lažigovor njih ljubezen. Sramotna beseda in smrdljiva pisava je teh izdajalcev vsakdanje orožje. Cim bolj je blatna njih obramba in čim bolj vzdihuje ubogi brat pod krvavim njihovim mečem in se vije v krvi, tem bolj se dopade tem brezsrčnim krvoločnikom. Tako in enako doživljamo Slovenci na mejah domovine. Marsikdo si bo pomislil rek: Pomagaj si sam in Bog ti bo pomagal! Res je tako, ali pridi k nam, prosti sin Slovenije, in spoznal boš sam naše revno stanje, videl boš naše žulje, bral boš naše pritožbe, opazoval boš naše objokano obličje, ki ga imamo vsled prekrvoločnega ravnanja našega nemškega sovražnika. Vid^.l boš* Slovenca plahega pod jarmom ptujega sovraštva in Nemca boš občudoval, ker sa-mooblastno koraka kot paša v sijaju »kaj iti i more uboga para.« Rodni bratje, pridite nam na pomoč z umom in z ljubeznijo. Podpirajte nas vsikdar in povsod! Narodno gospodarstvo Kedaj naj se prične z delom na vrtu? Komaj prične v pozni zimi solnce nekoliko greti, že se hiti z delom na vrtu, kjer se obdeluje in ureja gredice. Pri obdelovanju je treba zemlje prekopati. Če se to ni izvršilo že v jeseni, treba spomladi toliko časa počakati, da se zemlja nekoliko osuši, da vpije vase močo. Tudi z ozirom na obdelovavca je treba počakati, ker je prekopavanje mokre zemlje veliko težje in počasnejše, kako pa osušene. Setev se ravna po prekopavanju. Kolikor se gredic prekoplje in zrahlja, toliko se jih ob-seje, ker je brez vsega pomena prekopano zemljo pustiti prazno ležati in pofein šele ob-sejati. Vrhnja plast zemlje se osuši, izgubi vlago ali se prevleče s trdo skorjo, da treba iznova zrahljati zemljo, ko jo hočemo ob-sejati. Obdelanje in obsejanje vrta se torej ravna po vremenu, ki vpliva na rastlinsko življenje Treba i« torei spomladi čakati èasa. ko moremo sklepati iz skušnje že, da nam donese ne le dosti, marveč trajno -gorkoto, da torej ne bo več občutnega mraza. To je navadno konec marca in začetkom aprila,. Prej torej ni sile obdelovati gredice v vrtih.' Ce smo se pa dali zapeljati lepim gorkim dnevom v začetku marca in smo obsejali gredice, bomo se kmalu prepričali, da nam zgodnja setev ni donesla nobene koristi in da so rastline, ki so bili kasneje sejane, bolje in močneje razvite, kakor pa one od zgodnje setve. Branjanje travnikov je potrebno gospodarsko delo. Spomiadi ob lepem suhem vremenu je čas za to. Rabi se travniška brana, če pa te nimaš, vzemi navadno brano in zapleti med njene zobe ostrega trnja. Za lahka tla in dobro oskrbovane travnike bo zadostovalo, da jih le po dolgem enkrat prevlečeš. Ce so pa travniki močno obraščeni z mahom, se priporoča dvakrat branati, in sicer po dolgem in povprek, da se mah in plevel tem bolj izruje. Prevlečejo naj se travniki z brano v zgodnji spomladi, ko se je zemlja otalila in toliko osušila, da se ne prijema brane. Trud se bogato izplača. Profesor Anderegg je napravil v tej stvari poizkuse. Na tiavniku si je napravil štiri enake parcele. Prve parcele ni ' pognojil in ne povlekel, drugo ie samo po-gnojil, tretjo le povlekel, četrto pa pognojil in povlekel. Uspeh je bil ta-le: Prva parcela, ki ni bila pognojena in ne prevlečena, je dala 745 met. centov sena, druga, ki je bila samo pognojena, 16 66 met. centov, tretja nepogno-jena, toda prevlečena, je dala 15 50 met. centov, četrta pa, ki jo je pognojil in povlekel, je dala celo 3T26 met. "Centov. Te številke govore dosti jasno. Zato pa ne opuščaj branja-nja travnikov, če želiš imeti bogato košnjol/ Velikonočne zastavice. (Sestavil V-ar.) 1. Konjiček. no vo roč Na da li ri ko Iz teh zlogov sestavi času primerno željo urednikovo. noč v nI Ikom šči 10 lo t v« 2. Križ. a a Ia • žensko ime a a Ia divja žival C e e e le K • velikonočni pozdrav 1 lk k 1 h 1 1 dežela n o 1 O (človeSki) organ telesa 0 0 1 O prebivališče O r 1« žensko ime * u Iv domača žival V v 1 v član družine 3. Kvadrat. a « a a .1 a a pokrajina v Italiji a U a • |cfd e skupnoimenekd.slov.dežel e lf h i h 1 1 dolgotrajna vaja 1 h 1 « lil i j žensko ime 1 Ii k k h 1 1 jed 1 lo P P |r r r žensko ime r « t u u u v drevo Reiitcv zastavic v prihodnji številki. Jasno glavo.' ÄTnl'bffi ^T',?»' k" ' * .Elwnuld- Dv,„ìì ti ?{' ftl"r'" 5 K franko N,roÄf poskujn/o Ceres-premljo sta dobili izmed Slovenk v zadnji dobi Viktorija Vrstovšek v Mariboru in Marija Klemenčič v Kamniku. Novo moč dà Scottova emulzija, če odreko vsa druga sredstva. Vedno je nevarno poizkušati z dvomljivimi izdelki, če je v nevarnosti življenje in če se gre Z2 slabosti kakršne opažamo pri prebolelih ali pa zaradi malokrvnosti , pljučnih bolezni ali prehudega napora. Kdor je pameten, poseže takoj po pomočku, ki se je v številnih slučajih vseh vrst slabosti izkazal uspešen in zanesljiv, in ta pomoček se zove 2173 Scottova emulzije. Prlataa Ia • lo znamko-ribičem-kol po-roitvenlm znakom «a SCOTT-oa način. Cedi Istimi itetiaolcl i K DO t Dobi t« t vteb lekarnah. V gostilni. Oospod svojemu tovarišu: »Kdo je neki ta neznanska grda babnica, ki naju neprenehoma opazuje?« »To je moja žena.« Gospod, v zadregi, hoteč hitro popraviti: »Ne mislim te, ampak njeno sosedo!« »Ta je pe moja sestra.« Pri naboru. Zdravnik: »Imate napako?« Fant: »Streljanja kar ne morem slišati.« Zdravnik: »Nič ne dé, se bo že dosti glasno streljalo. Tauglih.« V restavraciji. Plešec: »Hudirja, vse na svetu ima lase, še celo juha. Samo jaz ne.« Cigan pride v menjalnico. Menjalec: »Kaj pa želite?« Cigan: »Obleko bi rad zamenjal.« Tovarna za poljske in Industr. železnice Al. Kris & Co. Tovarna za železniški materija! in Dormaloolirne stične železnice. Punaj I. Bibersfrasse 9 Praga, Lvov, Brno, Budapešta. __827 ŽITNE CENE. Cene za 100 kg. Razpisuje se služba občinskega sluge občine Stari trg pri Lotu s prostim stanovanjem in letno plačo po dogovoru. Oglasi naj se pošiljajo do 2C- aprila na županstvo Stari trg pri Ložu. 753 3 3 Pozorl Pozor I čebelnl vosek se kupi v vsakej meri. Ponudbe z vzorcem je poslati na tvrdko. C. F. Schubert, Gredeo, Murpletz 10-12. 681 5-1 LOTERIJSKE ŠTEVILKE. Line, II. aprila 1908: 69, 9, 74, 25, 50. Trst, II. aprila 1908: 58, 6, 51, 76, 85. Ljubljana, 13. aprila. Pšenica, domača ......23.— Rž..... ......19,— Oves .... ......17.— Ajda, črna . . ......19.— Proso, rumeno . Proso, belo . . ......18,- Ječmen . . . ......16,— Fižol, rdeč . . ......19,— Fižol, koks . . ......18,- Fižol, mandalon Ribarsko orodje na debelo in na drobno izdeluje in pošilja najceneje prva avstrijska tovarna za ribarsko orodje Karl Leitner, Waidhofen a.Id. Ybbs. Zaloga angl. in ameriških izdelkov. Ceniki zastonj. 728 5-1 Prodam baruo ze 5tireuo mo$Ie sssss primerno po „postavi o živilih" brez vsacega zaostajočega okusa, z najboljšimi svojstvi. C. F. Schubert. Gradec, Murplotz 10-12. ■i-ruc—o. g a. « C o c E J=3 C utaj." =) C Ura z verižico 501^0 1^2'—. Zaradi velike zaloge vsakovrstnih ur razpo&ilja šlezijska eksportna tvrdka ktasno pozlačeno, 36 ur idočo, precizno anker-uro z lepo verižico samo za 2 K. Jamstvo^tri leta. Pri nakupu treh komadov samo K 5-50. KazpoSllja proti povzetju Preuss.-Schlesisches Export-Haus. Krakov,po tno ležečeJSt.^l2.*Za,neugajajoče se vrne denar. 848 Vzajemno podporno društvo v Ljubljani Kongresni trs it. 19 registrovana zadruga z omejenim poroštvom KOil^ßSIlI frj Ut. 19 sprejema hranilna vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure O O °ln t0 je' d 'je za 2°0 kron r 10 9 kron 50 vinar, na leto. Druge hranilne knjižice se sprejemajo kot goto. denor, ne da bi se njih obres,ovanje prohini.o Rento« datreh p,.*. hronilnioo o.m.. __ Najsj?urn^ Kanonik A. Kolan ,. ,, predsednik. ^ Kanonjk ^ Vsi zdravniki priporočajo „Feeolin" milo, ker po uporabi tega vse bradavice in gubice na obrazu, ogrci, pege, rdečica na nosu ild. brez sledu izginejo in ker je „Feeolin" zajedno najbolje toaletno milo za dnevno uporabo. „Lovacrin"-milo je najboljSe sredstvo za čiščenje in gojenje las. ter najbolje sredstvo, da postanejo lasje lepi, prepreči izpadanje las, plešo in bolezni v glavi, napravi lase goste in mehke. — Cena .FeeoliiT'- ozir. ,,Lovacrin"-mllu s I kom. K i- , 3 kom. K 2 50, 6 kom. K 4--, 12 kom. K 7--. Pošilja M. Feith Naohf., Dunaj,VII., Richtergasse Nr. 9. Dalje se dobi v mnogih drogeiijah, parfume-rijah in lekarnah države. 895 V južno-nemftki predilnici lop, dobro katoli&ki kraj, dobi dela več rodbin. Dobra plača, cena zdrava stanovanja so na razpolago. Dobre šole v kraju. Selilni stroški se dajo predujemno In vračujejo po dogovoru. Prijave z navedbo za delo sposobnih oseb pod šifro „S. J. 2650" na Rudolf Moaaa, Augsburg, Bavarsko. 779 3-1 rotor, kmetic« In deklet» V moji lekernièki prakel, katero Izvriujem le čez 25 lei, posrečilo ee ml je, lzne|tl najboljše sredstvo ia mat Iu, lo |e Kapllor it. II. leti deluje, d« postanejo lasje Kosti dolgi In odatra-nlujc prhljaj (luskine) aa (lavi Cena (franko na vsako pollo) je : 1 lončlč 3 K 6t« v, 2 lončka S K. Trcbe, da si vsaka obliali aeročl. — Prosim, da se naroč samo od mene pod naslovom P. Jurlilč, lekarnar, Pakrac it. as, Slavonije. Denar se polije naprej ali s poltnim povzetjem b f710 tJč«oco za čculjarjl^e obrt poštenih starišev sprejme takoj Ivan Lukanòift, Godešič, p. Škofjaloka. 839 3-1 SOMIŠLJENIKI! SOMIŠL JENICE! Zahtevajte v vseh prodajalnicah in tobakarnah vžigalice »Slovenske krščanske socialne zveze«: »V korist obmejnim Slovencem«! Kupujte te naše vžigalice! Krepkega dečka nad 14 let starega, ki Ima veselje do pakovaka obrti in je poštenih starišev, se sprejme takoj pod zelo ugodnimi pogoji v uk v pekariji Lovro Suft-■ik v Škof j i Loki. 802 3-1 *«ak« ml« «a Boralo efcrkao «Bravati pr«a «aaka nesnago, kar aa pa ta) lahke vaaka tadi najmanj la rana rasrlje f aale kade, talko oadrarlilra rea» ta I» let ae je tatuala mačilao Tlačna mašile, lake laeaoraae praška (•aale mašilo kat saaaaljiro eredetre sa ekreaa. ta asdrtoja rana čista, abrarnja lata, olajdaje '—**" Ia bolečine, kladi U paapatnja saealjeajs. Raspollila «a raak imm. 1 sullo. 7« tU., pol padca M vinarjev. Kroti predplačila K SIS aa polljeje « pnfioe, aU I t — 10 paiie poltaine pronto aa reaka pastaio aTetra- egreke monarhija. Tri a«ll «mbalai« Inala * ■ aka a Ito deponorano varatveno znamko. Olavna ssloga I. FRAGNER. c. kr. dvorni dobavitelj lekarna „pri črnem orla" a, Mali atraaa ; eial Naradeve al. tOS. ^illr čudite se! 4 pare čevljev za 7 k>on. Vsled nakupa velike zaloge čevljev se prodaja le kratek čas po čudovito nizki ceni. 2 para čevljev za gospode in 2 pere dam-sklh na trak z močnimi podplati, močno okovani, z izredno fino usnjato peto, zelo eleg., najn.fas., močni Velikost v cm. Vsi 4 pari le 7 K. Pollile po povzetju. Za-mena dovoljena, tudi denar nazaj. M. Kaufler, Krakov 2. 894 ^Kašelj' naglo umiri, razkroji siez in lajša izmeček priatni » s Karolinodolski Davidov čaj. 1 zavoj 40 vinarjev. Edina izdelovalnica : : Lekarna pri : „Češki kroni", Praga,Karolinov dol. Dobiva se v lekarnah ali direktno, če ae polije 80 vin. (2 zavoja). Zaloga v Ljubljani: Lekarna .pri zlatem orlu", Jurčičev trg. Pozor pred ponarejanji. Najvišje tadele ja možno donati %-eifa jedilna mast je nedosežna glede dobrega okusa, nepokvarjenosti, nizke cene in priproste priprave. III. 2081 Zahtevajte Cerei mast z velikonočno podobo na ovitku. Okolo 101.000 komadov v rabi, 51etoo jamstvo, osem dni na poskus. Brlt«v H. JI, najBn. soliniko srebro - |ekl«, % votlo bruftena a okra-lenim drielom, kot kale alika v okraieni lat«l|t, K 2 50 Št 32. Ist«, lade •/.votla, K 3-- štev M. Ista, toda'„rolla K1-80 St 8700 S črnim, gladkim drlajem,'/.votle, K P50 I—- Brlvaka priprava r polltiranl leseni omarici s zrcalom, ae zepre In vsebo|e brlter, |ermc«. «oplč, posodico in milo K 4 20, B s varnostnim glavnikov «0 r. reč. — Nlkak rlilliol Ako a« ogala. drnar nazaj I Pollile p« panel)« eretovno-znana ivrdka Hanne Konrad, c ii kr. dvora! založnik, Most (Brüx) štev. 1140(Češko) Glavni cenik a 3000 slikami oa zahtevo saetonl io Iraoko. 270 10-I Stanja hranilnik «la|i nad 2S milijonov K. tacami zaklad i nad 788.000 K. Mestna hranilnica ljubljanska v laetni hiši v Prešernovih ulicah it. 3 poprej na Mestnem trgu zraven rotovža. sprejema hranilne vloge vsak delavnik od 8. do 12. ure dopoldne In od 3. do 4. ure popoldne, Hh obrestuje po 4 •/« ter pripisuje nevzdignjene obresti vsakega pol leta b kapitalu. Kentni davek od vložnlh obresti plačuje hranilnica iz svojega, ne da bi ga zaračunila vlagateljem Posola se na zemljišča po 4 •/«•/, na leto. Z obrestmi vred pa plača vsak dožnk toliko na kapital, da znašajo obresti In to odplačilo ravno 5 •/« Izposojenega kapitala. Na U način se ves dolg poplača v 62 Ia pol leta. Ako pa teli dolžnik poplačatT dolg na primer v 33 letih, tedaj mora plačevati na leto 6*/, izposojenega kapitala. Dolžniku je na prosto voljo dano, avoj dolg »udi poprej poplačati. lutu Pozor I Citai I pozor I Slavonska biljevina Ta |e napravljena Iz najboljših gorskih zelišč — ler se izvrstno in z najboljšim uspehom vporablja proti zastarelemu kašlju — bolih v prsih, — prehlajenju v grlu, brlpavostl, težkem dihanju, astmi, - pljučnem kataru, suhem kašlju, tuberkulozi itd. Delovanj« Izborno, vspeh siguren. Cena Ja franko aa vaako poftto aa 2 ■teklenlcl 9 K 40 vin* 4 steklenica S K 80 vin. po povsetjn, al te m po*)a denar naprej. - Manj ko« I atekleaki n ae poSilja. Prosimo, 4a se naroča narav-oo»t od P. Juriftléa, v pakracu il. 65. lekarnarja (Slavonija) Mladega izurjenega sedlarskega pomočnika za komate, vprego io tapetniška dela išče za takoj v trajno in dobro službo. Sprejme se tudi vajenec pod dobrimi pogoji. Kranjci Imajo prednost. Josip Sandner, sedlar in tapetnik. St. Vid ob Glini, Koroško. 892 t Filipa Neusteina ~ poslajene : odvajalne krogljice (Neusteinote Elizabetne krogljice). Pred vsemi drugimi podobnimi izdelki imajo prednost te krogljice, proste vsakih škodljivih crlmesl i vporabljajo se z največjim uspehom pri boleznih v spodnjem delu telesa, lahno odvajajoče, kri čisteče, nobene zdrsvlliio sredstvo ni ugodneje in obenem povsem neikodljivo, da bi prepre (Ilo zaprtje. Izvor premnogih bolezni. Radi poglajene oblike jih radi u ti va| o tudi otroci Skatltka i U krogljicami stane 30 vin., ovo| z 8 iketljicami, torej 120 broglile, Mane le 2 K. Če (e polije naprej K 2 *5, ae polije franko I ovoj funrlln I Nu|no " 'vlirl P"d JVUIIIU i ponarejanji. Zahtevajte .Filipa Neuateina odvajalo« krogljice". Pristne le, Se noal vsaka ikatlja In navodilo naSo zakonito varstveno znamko v rudeče-črnem tisku ,,Sv. Leopold" in podpis „Filip Neustein, Apotheke". Naie trgov, aodnij. zavarovane embalaže morajo imeti naio tvrdko 2588 10-6 Filipa Neusteina lekarna pri sv. Leopoldu Dunaj,!.,Piantatila«« 6. Dobiva se v vseh lekarnah. OiltDOTlJena 1. 1831. C. kr. priv. občna zavarovalnica Ustanovljena i. i83i_ Assicurazioni Generali ir Trstu. Jamstveni zaklad nad 800 milijonov kron. Do sedaj izplačane Škode nad 850 milijonov kron. Družba zavaruje: Na življenje in za doto v vseh mogočih sostavah Tekom leta 1906 zavarovalo se je pri tej družbi 16 847 <.seb na življenje za kapital nad 140 milijonov kron. Zoper požare, tatinski vlom, škode pri prevažanju, poškodbo zvonov in zrcalnih oken Sprejema tudi zavarovanja : Zoper telesne nezgode in točo. Pri tej diužbi je zavarovan na živl|en|e Njeg» svetost papež Pij X. in prevzvišeni knezoškof ljubljanski Anton Bonaventura ; tudi vsa posestvi Njega veličanstva cesarja avstrijskega. Glavm zastop v Ljubljani: Marijin trg, Sv. Petra ceata 2, y lastni hifl. POZOR! Pristne snovi za napravo domače pijače dobite v popolnoma pravi in zdravju neškodljivi sestavi le tedaj, če ima vsaj eden del mojih snovi, zgoraj stoječo, postavno zavarovano varstveno znamko. Moje snovi so bile že večkrat, zadnjič dne 23. februarja 1907 preizkušene od c. kr. preizkuševal niče hranil v Oradcu glede njih neškodljivosti: vsled spričeval, katera imam v rokah od omenjene preizkuševalnice, nimajo v sebi nikakih zdravju škodljivih tvarln, vsled Česar »o v moji sestavi najbolj pripravne za napravo v resnici zdrave in najbolj okusne domače pijače. Vsled tega prosim vsakega, da pazi v svojo lastno korist, posebno na zgoraj stoječo registrovano znamko, da se tako varuje pred manj vrednimi ponarejenimi izdelki. Kmetovalci pozor! slaroznana krščanska tvrdka. Opozarjamo vse kmetovalce in gospodarje na svoje po vsem Kranjskem, Štajerskem. Koroškem. Hrvaškem, Ogrskem, Dol. in Oor. Avstrijskem znane snovi za napravo domače pijače z vinskim, hruškovim in jabolčnim okusom ter vseh vrst žganja 80°:0 ocetnega cveta itd. Snovi so naravni pridelek in vsled tega popolnoma neškodljive. 2 njimi lahko mešate vino in sadni mošt ter delate pijačo na tropino in droži ali tudi na samo vodo. Ker je moja trgovina tako razširjena, sem v prijetnem položaju, da dajem za nizko ceno najboljše blago. Vsak, ki je enkrat poizkusil, je moj stalni naročnik. Prosim, pazite natanko na mojo tvrdko, ki obstoji že več kot 15 let in vsled tega le ona sama more oddajati vse po dolgo izkušenih receptih! Na zahtevo pošljem cenike zastonj. Z odličnim spoštovanjem udani ANDREJ POLLAK tr0owina » »pecerijakim nnunu ■ UI-UHlt in drugim blagom. „Pri črnem psu" Gradec, annenstraase «t. 46. 167 8-3 Pri pljučnih boleznih, katarih, oslovskem kašlju, škrofulozi, influenci •rtOImlenaHrelia RNkt; ttovllil »r»Wjl m zfravalkl. Sir,II. Izboljšuje t«k ter m11 posteljno perilo Rumburlka tkanina . , ■ • • • • • ■ • : Ceflr ta domačo obleko, bluzt, predpaantke, otrolke obleke, li-borna kakovost, lepi neinl »zorel ••■•.••,••*,' Tennla-danala za tarisi. «r.|ce In damske bluze, krasni vrorci Okstord za srajce, pisani vzorci, perllno . . • • •.■'.• Kanavaa za poatel|ne prtvleke, talami, perllno, gosta kakovost, tlvabne barve 80 cm ilrok............. 120 , , . ■ ■ • ........ Rjuhe brez Uva, » m dolge, 150 cm Uroke........ Kuhinjske brleače, iahov vtortc Brisače ta posodo, rdeče karlrant po 24 kraje meter . 18', . - 18', . 17'/, . 24 35 90 >8 10 ece Karirane...........- oddala po povzetju P M I L. F U C H S a MaCHOll Ia tkalnica ia platno 1 "" » . ... ... Najmanj ae „o,,,. Skgta = ^ Ako ka= šljate, £e ste hripavi, zasluzeni ali nahodni, ako težko dihate ln se ponoči po tito, je potrebno v Vašo korist, da rabite zaupanja vredno sredstvo. Kot tako se hvali Halépl-Jov lipov medeni sirup (Rp. : Syr. tMliae 300 gr). Njegov učinek pri kašlju, hripavoati, zaslezenju, te«l sapi, katarih, pomanjkanju teka, nočnem potenju itd. se splošno priznava. Vzorčna steklenica 3 K, velika steklenica 8 K, 3 steklenice franko 15 K po povzetju ali če se pošlje denar naprej. Glavna zaloga za Avstro Ogrsko: Lekarna pri „apostolu", Budimpešta, Josefsring 64/46 ~ 2694 20-15 Viljega štabnega zdravnika in fizika dr. Schmida 12—1 znamenito 2536 olje za sluh odstrani hitro in temeljito nastalo gluhota. tečen)ei* uso», himen)" po ušesih in naglu-host tudi ako Je ie zastarano. Steklenica stane 2 gld. z navodilom o uporabi. Dobiva se samo v lekarni pri „Črnem orlu" na Novem trg. v Celovou. Lira-kolesa Najbolj i« kolo «Trta t Hedoaelao glede kakovosti In Itpeljave. Izbor. materijal. ltfno delo, silno Iiibka .«žnja ao znaki znamke lj'a Jamatvo » leta. Nizke cene Carine prosto od avstr. razpoAilj. Zahtevajte kot bravec te«a Usta zastonj najnov. cenik. Zastopniki ae tiiejo. ^ l 'Rihard Ladewig" ? 16 Prenztau PoBtfaoll MSI f , n m Hlapec h konjem se sprejme na graščini Srebrniče pri Novem mestu. Isti mora biti okolu 30 let star, ter vesten in priden. Plača 20 kron na mesec. Natančneje pri graščakinji gosp Karolini Witsohl, Srebrniče pri Rudolfovem. (Dolenjsko.) 784 3-1 »I 830 1 Svilnate in polsvilnate rute najnovejše vrate v veliki izberi na debelo In na drobno po ugodni ceni se dobe v gvantni trgovini pri R. Mlklauc, Ljubljana Stritarjeve (Spilalaka) ulioe štev. 8. „pri Škofu" v Ljubljani Pogaftarjev trg (sadni trg) v veliki mestni hiši. Mizarskega učenca IS—16 let starega, sprejme takoj Filip Lasar, mizar, Jeaenioa, Oorenjsko. 824 3—1 Cena ateklenl 80 vin. Dobiva ae v lekarnah ali direktno, če .e vpoille K I M (2 steklenici) franko pri edini Itdelo-vatnlcl VoatCebal-ovI lekarni, Prafa-Karollnln dol. Zaloga : Lekarna H. Mardetschllger, Ljubljana, Jurčičev trg. pr Pozor pred ponarejanji t ftt » i Poatrežba toftaal Blako oeael Priporočam gg. Čevljarjem in p. t. občinstvu not trgovino z usnjem in vsemi čevljarskimi potrebščinami « Ljubljani B«. Petra oesta 2, nasproti cerkve frančiškanov. Izkušal bom, da z dobrim blagom in nizlriml cenami zadovoljim vse c. odjemalce in prosim «.bilnega oblaka. 2844 52—tO K. A. Kr«gar. Ia. mazilo za usnje poštni zavoj S kg za poskulnjo R 3-60 franko povzetje. Pohl, Bflrnwald, Češko. 891 doktorja pi. Trnkóczyja krmilno varatveno aredstvo se dobiva priatno pri trgovcih le pod imenom Mastis. Previdni kmetovalec ga primela krmi vsaki domači živali. Najvilje medalje na razatavah in tisoči zahvalnih pisem pričajo o velikih uspehih, ki se dosežejo z mastinom. 140 26 24 Tovarnlika zaloga: lekarnar Trakòozy, Ljubljana. Trgovina s klobuki in Čevlji Ivan Podlesnik ml. M i fu i Al f • *kjrtt>r-iJct> Milen ie/i/o tkM', pa ceni in jj/ ;irtv///ii> potenzili niy se ol>rti zi aaailila (aitila la ii-•cbalke, avaUlka, okvire Ild. pa ni|nli|lh cinik. - Narlal, ccalkl In proriCnnl m aa-iliva talloni, mnoga iprttcvili u davrleaa dala aa caa|aalai ad|tmalctm v «glad aa *itp >:.««. 1197 51-10 Zahtevajte zastonj In poltnlne prosto moj veliki, bogato Ilustrirani glavi, i katalog z okoli 3000 illkami vsakovrstnih nlklastih srebrnih In zlatih ur In vieb vr*t lolldnlh zlatnin in irebrnln, glaibll, usnjatega blaga, kadilnih priprav po Izviral h tovarniških oenah. Niklasta remontoarka ... K 3 — Sistem Roikopf patentna ura , 4,— Švicarska, originalni sistem Roikopf patent .... 5'— Registrirana .AdlerRoikopl' nikljasta remont na sidro , 7 — ______Srebrna remontoarka .Olo- ^uau/fl® ria" koleije, proito .... 8 40 Srebrna remontoarka, dvojni Mil tJMIM pokrov...........12-50 %1/j Budilka............. 2-90 rt Kuhinjika ura......... 3- - l\. V' * tU, katta a ia--. PS—Ù »? mtti ekaM). ■ _ «a?.-'," 41 ~ Pol"l« Iriak* pa pa- ■■ «112.,^. » '",..do,«ll"1« proli p«vr«liv, W«aa. Calka. Benedikt S-cbaal. Lakta k. IM Izdajatelj Ia odfororal urednik: Ur. Ignacij Žitnik Tiskala: .KatoHIka Tiskana' 17702473