Stav. 57. Izhaja vsak dan, izvzemU nedelje io ponedeljka ob 5 popoldne. UrrdnUhro : Ulica Sv. PmOflu Asiikcgi it 20, L mM. — V« dcpW cjJ se poflttajo uradailtvn Ustt. Nelranklmu plana se oa sprejemajo In rokopisi se na vračajo. IzdJiatelj In odgovorni urednik Štefan Godina. I aatnfk konaord| Usta .Edinosti". — Tisk tiskarna .Edinoatl". vplaane adrape a omejenim poroštvom v Trstu, ulica Sv. PranćUka AaUkcga 9L 201 Telefon uredništva in uprave itev. II>57. Naročnina znaia: Za celo leto.......K 24*— za rol leta......................12*— 8ln mesece. s i nedeljsko Izdajo aa cdo lds........ ii pol leta • ........... • • • a V Tritiig f ptiifci fHim ofctobf 1t14> VEČERNA Letirtk i. Posamezne Številke se prodajajo po 6 vinarjev, zastarale < Številke po 10 vinarjev. Ogla al se računajo na m tU metre v Sirokostl ene kolona Cene: Oglasi trgovcev In obrtnikov.....mm po lOvfd Osmrtnice, zahvale, poslanice, oglasi denarnih zavodov ...............mm po _ Oglasi v tekstu lista do pet vrst.........K vsaka nadaljna vrsta........... Mali oglasi po 4 vinarje beseda, najmanj pa 40 vinarjev. Oglase sprejema inseratnl oddelek .Edinosti*. Naročnin« In reklamacije se pošiljajo upravi lista. Plačuje sc izključno le upravi .EdinostiV— Pl»ča in toži se v Trstu. Uprava In tnaeratnl oddelek ^c nahajata v ulici Sv. Frar.čiSci Aslškega It 30. — Poštnotoamlnični račun SL 841.652. i 20 vfa | fd Strahoviti artlllerllshl boji ob belgijskem obrežju. Rusko podpora MOL - Rosi utrtajelo Looo h olntnjejo swlo posadko. - Pred vojno napovedjo Portugalske Nemiliji. AMSTERDAM, 22. (Kor.) »Telegraf* poroča iz Sluisa: Med Ostendom in Nieu-portom traja močen artiljerijski boj.Nemci streljajo iz Maria- in Middel-Kerke, francoski topovi iz Nieuporta, Angleži pa od morja. Ob jasnem vremenu je čisto lahko opaziti angleške ladje na višini Osten-da in Nieuporta. Poizvedovalno službo izvršujejo angleški zrakoplovci. AMSTERDAM, 22. (Kor.) Iz Sluisa poroča »Telegraaf« z dne 21. t. m.: V Rous-selaere je mnogo hiš v ognju. Del prebivalcev je pobegnil v Anglijo ali na Nizozemsko. Nemci obstreljujejo Nieuport, ki je v rokah zaveznikov, iz Maria-Kerke pri Ostendu. Zavezniki odgovarjajo tako s suhega kakor tudi z ognjem angleških vojnih ladij. Vojne ladje, ki so bile poprej na višini Nieuporta, so se približale sedaj Westen-du. OJ Ostenda sem se čisto lahko opazuje artiljerijski boj. AMSTERDAM, 22. (Kor.) Listi poročajo o silnem artiljerijskem boju iz Sluisa in Ardenburga. »Telegraati poroča iz Sluisa: Grmenje topov ne prestane niti za trenotek. Celo v Slu isu se tresejo šipe posameznih hiš. Kopališči Middel-Kerke in \Vestende kakor tudi več vasi silno trpe vsled ognja. Na mnogih krajih razsaja požar. Semkaj je prispelo mnogo beguncev, prestrašenih radi grmenja topov, šrapnelov in bomb. LONDON, 22. (Kor.) Admiraliteta naznanja: Monitorji »Severne, »Humber« in »Mersey« so izvršili več operacij ob belgijskem obrežju. Obstreljevali so desno nemško krilo in izkrcali / svrrho podpore obrambe Nieuporta oddelke z brzostrelni-mi topovi, ki so izvrševali jako dobro službo. Pri operacijah je bil en poročnik ubit, trije vojaki ranjeni, 6 pa se pogreša. Vjet nemški princ. FRANKFURT ob Meni 22. (K.) »Frankfurter Zeitung« poroča: Princ Maksimilijan hesenski. drugi sin princa Friderika Karla nesenskega, je prišel, kakor smo izvedeli, v angleško vjetništvo. Princ je bil, kakor že naznanjeno, ranjen v gornje stegno. _ Rosi v Lvovn KRAKOV, 22. (Cenz.) »Nova Reforma poroča: Tehniški oddelki ruske ar-tnade sedaj noč in dan utrjujejo Lvov. — Moško prebivalstvo je prisiljeno, da mora izkopavati zemljo in delati strelne jarke. Ruska garnizija v Lvovu je bila povišana sedaj na 70.000 mož. Rusi namera- je sporočil angleškemu poslaniku, da je Nemčija dovolila uvoz živil v Belgijo v olajšanje bede Belgijcev. Roška pontf SrfeiiL SOFIJA, 22. (Cenz.) Tukajšnji listi poročajo, da je šlo skozi bolgarsko pristanišče Sistovo v Srbijo pod močnim varstvom 15 grških železniških vlakov z živili v Veles in Skoplje. Dalje ste došli v pristanišče Sistovo dve ruski ladji s 3.000 vojaki, 70 topovi in municijo za Srbijo. Preganjanje nemških in avstruskik podanikov v Angliji. LONDON, 22. (Kor.) Policija je aretirala včeraj 120 Nemcev in Avstrijcev in jih prepeljala v vojaški tabor. V Brigh-tonu je zahtevala policija od navzočih Nemcev in Avstrijcev, da morajo v par dneh zapustiti mesto. Vsled kampanje časopisov je veliko število znanih hotelov odpustilo vse nemške in avstrijske na-stavljence, med njimi poslovodjo in njegovega namestnika hotelov Carltona in Ritza. Nemška cesarica hoče obhajati svoj rojstni daa na tihem. BERLIN, 22. (Kor.) Cesarica Avgusta je izrekla željo, da hoče svoj jutrajšnji rojstni dan praznovati glede na vojno čisto tiho. Voščilni članki slavijo cesaričine čednosti, posebno njeno udeležbo na javni oskrbi in njeno darežljivost. Zaplenjen nemški sanitetni parnik. LONDON 22. (Kor.) »Daily Telegraph« poroča: Včeraj je angleška križarka »Jarmouth« zaplenila nemško sanitetno ladjo »Ophelia« in ji odvzela brezžične brz gavne naprave. Portugalska milo. Kakor znano, je popolnoma gotova stvar, da je Angleška pritegnila v svetovno vojno tudi portugalsko republiko. Portugalska vlada je že sklicala državni zbor, ki naj se izreče za to, da odpošlje Portugalska svojo armado v pomoč Angleški proti Nemčiji. Odnošaji med Portugalsko in Angleško so bili posebno v . . _ . .. . .. zadnjem času zelo prijateljski, ker je Por- Usza V ODRiejnln ogrskfll Ksailtatlll. i tugalska prišla do prepričanja, da more le BUDIMPEŠTA, 22. (Kor.) Ministrski I tako si ohraniti svoje kolonije. Posebno predsednik grof Tisza se je podal danes intimni pa so postali ti odnošaji, ko je na v spremstvu poljedelskega ministra Ohil- Portugalskem po revoluciji prišla na kr-lanyja v komitate Ung, Torok in Marma- mi!o republikanska stranka m se je kra-ros Sziget, kamor so vpadli Rusi. ljestvo izpremenilo v republiko. Vsekakor (obstoji med Angleško in Portugalsko do-KOierO V AVStrijL ! govor, ki veže Portugalsko, da se ude- DUNAJ, 22. (Kor.) Zdravstveni odde- Ieži svet°vne vojne ob strani Angleške. vajo obdržati mesto za vsako ceno. Vojno napoved Portugalske. BERLIN. 22. (Cenz.) Kakor se poroča iz Ženeve, bo Portugalska svojo vojno napoved Nemčiji utemeljila baje s tem, da so Nemci iz nemške vzhodne Afrike vpadli v Mozambique in pri tej priliki postrelili portugalske obmejne čete, kar je povzročilo nemire med domačini. Portugalski kabinet je zato zahteval primerno izjavo od Nemčije. Od ponedeljka naprej je mno- So Nemcev odpotovalo iz Portugalske v panijo. LONDON, 23. (Kor.) »Daily Chronicle« poroča: Pred kratkim razširjene vesti o predstoječem vmešavanju Portugalske v evropski konflikt, so neresnične. General IfnitrSev odlikovan. PETROGRAD, 22. (Cenz.) Generala Radka Dimitrijeva, oblegovalca Premysla je odlikoval car Nikolaj z redom sv. Jurija IL razreda. Ubegll ruski podmorski čoln. RIM, 22. (Cenz.) Kakor poroča »Idea riazionale«. francoska vlada odločno odklanja izročitev ruskega podmorskega čolna, ki je pobegnil iz ladjedelnice v Spe-ziji v Ajaccio. List poživlja radi tega vlado, naj ukrene energične korake. Zaplenjeni danski parniL KRfSTJANIJA, 22. (Kor.) Neka angleška križarka je zaplenila danski parnik »Rolir, ki je imel na krovu žito, ki ga je pripeljal iz Newyorka za Kristijanijo. Parnik te bil ustavljen v Severnem morju in rdveuen potem v neko škotsko pristanišče. Nemčija dovolila uvoz živil v Belgijo. LONDON. ?2.(Kor.) Reuterjev urad poroča iz W ashingtona: Državni departma lek ministrstva za notranje zadeve poroča: Dne 22. oktobra so bili konstatiran« 3 slučaji azijatske kolere na Dunaju, dva slučaja v Wolfsbergu na Koroškem in 6 slučajev na Moravskem. Na Dunaju, v VVolfsbergu in pri dveh slučajih na Moravskem gre za vojaške osebe, ki so do-sf>ele s severnega bojišča. Dalje je konstatirati v Galiciji v 12 krajih skupno 120 slučajev kolere. Veinumsk' požar na otoka Borneo. LONDON, 22. (K.) Reuterjeva pisarna javlja iz Batavie dne 21. t. m.: Velikansk požar je opustošil ozemlja na zapadu Borneo. Gosti oblaki dima onemogočajo plovbo med Japonsko in Singapore, ker ni videti svetilnikov v sosedstvu. Med Javo, Kitajem in Japonsko vozeči parnik »Dže-mahic se pogreša že nekoliko dni. Boje se, da je izgubljen, ker oblaki dima prepre-čajo razgled. Turčija odgovorila Angleški, da je to njena notranja zadeva, če se nemški mornarji še vedno nahajajo na njenih vojnih ladjah. LONDON 21. (Kor.) »Reuterjev urad« poroča iz Carigrada z dne 19. t. m.: Na angleška predbacivanja, da se nemški mornarji še vedno nahajajo na turških vojnih ladjah, je porta odgovorila enkrat za vselej, da je to čisto notranja turška zadeva. Amerikanski »Rdeči križ« za žrtve potresa v AnatolijL CARIGRAD, 21. (Kor.) Amerikanski »Rdeči križ« je daroval za žrtve potresa v Anatoliji 144.000 kron. Socijalni demokrat Thomas izvoljen de- želnozborskim poslancem v Alton i. ALTONA, 22. (Kor.) Na mesto umrlega tajnega svetnika Sieverkenga so mestni kolegiji v dopolnilnih volitvah za deželni zbor izvolili socijalnega demokrata Tho-masa. Tudi magistrat ga je volil. Izmenjava brzojavk med Churchillom in japonskim mornariškim ministrom. LONDON 22. (Kor.) Reuterjev urad poroča: Churchill je poslal japonskemu mornariškemu ministru prisrčno brzojavko, v kateri naglaša, kako visoko ceni energijo, s katero podpira japonsko bro-dovje stvar zaveznikov. Japonski mornariški minister je v svojem odgovoru izrazil svoje globoko zadovoljstvo nad popolno harmonijo, ki vlada med brodovji zaveznikov. Iz tega je razvidno, da stremita obe brodovji po istem cilju, ki bo kmalu dosežen. Otomanska banka zvišala promet v bankovcih. CARIGRAD, 21. (Kor.) Otomanska banka je upravičena zvišati svoj statutarični promet v bankovcih na 4 milijone funtov. Nemški trg. V zadnjih časih se je čulo tudi, da stopi na čelo portugalske armade bivši portugalski kralj Manuel, kar pa nikakor ni verjetno in je Te časnikarska kombinacija, in to tembolj, ko je splošno znano, da so vodilni republikanski krogi na Portugalskem komaj čakali, da se iznebe kralja Manuela, o katerem pa tudi ni znano, da bi bil sploh sposoben za vodstvo armade. Organizacija portugalske armade sloni na obrambnem zakonu, ki ga je proglasila portugalska republika takoj pa revoluciji, meseca oktobra L 1910. Ta novi zakon je bi! izdan meseca marca I. 1911. ia je u-vel vojaško dolžnost od 16. do 45. leta. Služba mora biti od 20. do 30. leta v liniji in 10 let v rezervi, ostanek pa v teritorijalni vojski, ki (klgovarja naši črni vojski. Izvežbanje novincev traja različno, 15 do 20 tednov, po raznovrstnosti čet. Teh vežbanj pa se, razun prostovoljcev, udeležuje le izvežban del vojaštva. V ostalem pa obstoji vežbanje v tem, da se šestnajst do dvajsetletni mladeniči vadijo ob nedeljah v streljanju in telovadbi, v rezervi pa v dveh tedenskih vajah in nedeljskem streljanju. Armada je torej izvežbana očividno načeloma le v o-brambne svrhe. Temu dejstvu tudi odgovarja mirovni kontigent armade. V miru šteje armada 30.000 mož, in letni kontigent novincev je približno ravno tako velik. V vojni bi mogla postaviti Portugalska do 200.000 mož, od katerih pa bi bili le dve tretjini popolnejše vojaški izvežbani. Portugalska pehota se deli na 24 polkov, ki imajo po tri bataljone, vsak bataljon po tri stot-nije. Konjice je deset polkov, vsak po štiri škadrone. Artiljerija je še skromnejša; šteje samo šest poljskih polkov z dvemi oddelki po tri baterije. Na bojišče bi mogla Portugalska postaviti sedaj 8 armad-nih divizij, ki bi glede na svojo izvežbo odgovarjale kakim petim ali šestim divizijam, kakor jih imajo velesile. Na morju ima Portugalska samo staro brodovje, ki šteje le majhno število enot. Največja ladja je oklopna korveta »Vasco de Gama«, ki ima 330 ton. Dve manjši ladji ste bili pred kratkim zgrajeni na Angleškem. Štiri večje križarke so stare že 15 let. Modernih torpedovk in torpednih lovcev ima Portugalska le majhno število. Ostale manjše ladje so tudi zastarele in vrše postajno službo v kolonijah. Kakor je torej razvidno. Portugalska ni država, ki bi iskala svojih uspehov v vojni. Portugalska armada ima popolnoma obrambni značaj in je bolj podobna milici nego armadi v pravem pomenu besede. Vsekakor pa hoče Anglija pritegniti tudi Portugalsko in njeno armado v svetovno vojno, in kakor vse kaže, odrine portugalska armada kmalu na bojišče. ska bitka na zapadnem bojišču pri Lillu, Ypernu in Diinkirchnu. Dlinkirchen je utrjeno obmorsko mesto severovzhodno od Calaisa, znamenito po svojih velikanskih zatvornicah, skozi katere morejo tudi največje ladje vsak čas prihajati v pristanišče. Trgovina v Diinkirchnu je pred kakimi desetimi leti izkazovala vse skupaj več nego za sedemstoinpetdeset milijonov frankov prometa. V francoski zgodovini je mesto Diinkirchen igralo posebno veliko ulogo. Zanimivo je, da so mesto dvakrat zavzeli Angleži in sicer v štirinajstem in šestnajstem stoletju. Nato je prišlo v roke Spancev, ki ga jim je najprej iztrgal princ Enghienski, potem pa Turenne. Pozneje so ga dobili zopet Angleži in francoski kralj Ludovik XIV. ga je moral od angleškega kralja Karla II. odkupiti za Štiri milijone liver. Ludovik XIV. je zgradil mestu najvažnejše pristaniške stavbe in utrdbe. Kako so Angleži zavidali Francozom posest tega važnega pristanišča, kaže dejstvo, da so prav tako v utreeht-skem miru leta 1713. kakor tudi pozneje v pariškem miru leta 1763. zahtevali od Francozov, naj sami razrušijo diinkirchen-ske utrdbe. Francoze je stalo dosti truda, da ni prišlo do izvršitve te zahteve. Tudi mesto L i 11 e ima slavno zgodovino. Lille je mesto, ki šteje nad dvesto-tisoč prebivalcev in ima važne umetniške zaklade. Zelo razvita je v mestu tekstilna industrija. Znana je mestna trdnjava, ki jo je zgradil Vauban po aachenskem miru. Princ Evgen Savojski je trdovratno, a uspešno oblegal mesto ter je končno tudi zavzel. V sedanji vojni je mesto Lille prišlo v roke Nemcem brez boja, vkljub temu da ima močan trdnjavski obroč. Y p e r n leži v belgijski provinciji v Vzhodni Flandernski. Tudi to mesto so v štirinajstem veku oblegali Angleži in od tistega časa je propadalo mesto, ki je imelo prej dvestotisoč prebivalcev. Sedaj je Ypern sedež suknene industrije. Prebivalstvo se peča večinoma z izdelovanjem sukna in bombažnega blaga. Za Ypern so se v osemnajstem stoletju neprestano tolkli Spanci in Francozi, dokler ni potem cesar Josip dal razrušiti utrdbe. Okrog teh treh mest se sedaj vrši velika bitka, ki bo najbrž odločilna za splošni vojni položaj. Rožne politične vesti. Vemn utki prt Dfinklrthnu. Istočasno, ko bfjejo naše čete ljut boj na vzhodnogališkem bojišču in dosegajo VRATISLAVA 22. (Kor.) Pšenica 25.50,1 sicer počasi, a vendar neprenehoma od rž 23.50, oves 21.20. 'dne do dne lepše uspehe, se vrši velikan- Kako je nastala avstrijsko-nemška zveza? O tem, sedaj veleaktualnem predmetu je predaval te dni na Dunaju znani historik dr. Fran Zweybriick. Podavši podroben opis diplomatičnega položaja v sedemdesetih letih, posebno pa vspehov be-rolinskega kongresa, je izvajal dr. Zwey-briick, kako je Bismarck na eni strani hranil razočaranje in srd ruskih državnikov, in kako je na drugi strani grof Andrassy moral misliti na to. da si preskrbi dovolj jamstev za posest Bosne in Hercegovine. V avgustu leta 1879 je videl nemški kancelar, kako je nemška politika odkrito napadana po Rusiji in da so sumničili pri cesarju tudi njega samega. Namera An-drassyja za odstop mu je obenem vzbujala bojazen, da bi mogla obdonavska monarhija zapustiti pota, ki jih jej je odmeril Andrassy. Zato se je nemški kancelar odločil, da Andrassjja, s katerim sta bila v prijateljstvu, pridobi še za sklep trdne zveze med obema cesarstvoma. Na sestanku v Gasteinu se je pokazalo soglasje v stvari, glede formuliranja pa se je hotel Andrassy iz ozirov na Anglijo in Francijo izogniti splošni obliki. Predlagal je le defenzivno zvezo proti Rusiji. Bismarck je pritrdil, dobro pa je slutil, da naleti pri svojem cesarskem gospodu na resne težkoče. Na to je predavatelj opozarjal na obogatitev materijala o zvezi po Andrassyje- vi biografiji profesorja VVertheimerja. Vf-rom o Bisrnarcku in znamenitostim Chlo-dwiga Hohenlohe se pridružuje sedaj o-bilica arhivaliških sporočil iz Berolina in z Dunaja. Tudi je vpostevati sedaj še zanesljivo ustno tradicijo. — Na to je predavatelj opisoval Bismarckovo izpre-membo glede ruskih stvari. Med drugim je napravil kancelar nekako bilanco o pre-tveznih zaslugah ruske politike za Nemčijo. Tudi Hohenlohe s svojimi beležkami o svojem pogovoru s cesarjem Viljemom je prišel do besede: »Novo mi je bilo«, tako beleži tedanji nemški veleposlanik, »da tudi cesarica to pot soglaša z velikim možem v gorovju«. Po srečnem predlogu Otona pl. Bulowa, naj se oba dogovor-nika sporazumeta za to, da se car Alek- sander obvesti o sklenjeni defenzivni zvezi - so pogajanja napredovala. Tudi Molt-keja je Bismarck naprosil, naj prepriča cesarja. Dne 16. oktobra 1879, katerega dne je cesar Viljem I. podpisal pogodbo, so pogajanja, ki so že povzročila težko kan-celarsko krizo, prišla do zaključka. Veleinteresantni — tud! za sedanje dogodke — podatki so to o vzrokih in povodih, ki so dovedli do avstri]sko-nem-ške zveze. Ko pridejo mirni in normalni časi, bo možno kritično razpravljati o tem. Pruski deželn? zbor se je sešel 21. t m., da reši predlogo, tičočo se dovolitve ene in pol milijarde mark, in predlogo radi li-premembe razlastitvenega zakona. V dvorani je bilo mnogo poslancev, ki so pod orožjem, a so dobili dopust, da se udeleže te seje. Predsednik je prijavil zbornici, da Je povodom zločina proti nadvojvodi Franu Ferdinandu in njegovi soprogi izrazil avstro-ogrskemu poslaništvu sožalje zbornice. — Državni tajnik, ki je pojasnjeval gori omenjeni predlogi, je sporočil zbornici prisrčne pozdrave cesarja Viljema. Omenjena poldruga milijarda bo služila v lajšanje bede vsled brezposelnosti. Nadalje je samo ob sebi umeven čin hvaležnosti domovine napram prebivalstva vzhodne Pruske, da strnu škoda nadomesti v polnem obsegu. Govornik je zaključil, da vsakdo ve, da ne položimo oiožja poprej, dokler ne izvoju-jemo zmage, ki naj državljanom zagotovi trajen mir. — Socijalni demokrat Hirsch je izjavil svoje soglasje s temeljno mislijo predloge ter je označil nekaj zahtev svoje stranke, posebno pa zahtevo po izpreinembl volilnega zakona za pruski deželni zbor na podlagi splošne, enake in lajne volilne pravice. Predloga je bila sprejeta brez vsake nadaljne razprave v vseh treh čitanjih. — Na to je zbornica rešila brez razprave naredbo o razlastitvenem postopanju in je privolila, da se deželni zbor odgodi do 19. februvarja 1915. — Predsednik grofSchvvc-rin-Lčwitz je izvajal v svojem zaključnem govoru med drugim: Neizmerno velike so žrtve, ki jih moramo doprinašati v tej vojni. Ali vstrajali bomo do zmage. Ta vojna pokaže vnovič svetu, kolike nepremagljive moči podelja narodu zavest, da se bori zi pravično stvar, zavest, da je pošteno hotel mir ter da so ga le zavidni sovražniki prisilili v boj. Kakor sta bili danes predlogi soglasno sprejeti, tako je tudi ves narod neupoglivo edin. Naša dejanja pokažej > vnovič svetu in sovražniku, da je prusko ljudstvo pripravljeno tudi za največje žrtve. Globoka hvaležnost nemškega naroda gre Bogu, ki je doslej podelil zmago našim zastavam, potem brezprim^rno hrabrim četam, sijajnemu vodstvu vojske in nje najvišjemu vojnemu gosgodu, cesarju in kralju, ki se mu imamo, kraj vse njegove miroljubnosti, v prvi vrsti zahvaliti na ostrini našega orožja. Govornikovemu vskliku narodu iri cesarju so se zbornica in tribune navdušeno pridružile, na kar je predsednik zaključi« sejo. — Obenem se je sestala tudi gosposka zbornica, ki je istotako soglasno sprejela obe predlogi. Predsednik pl. Wedel je v svojem zaključnem govoru izvajal analogno kakor predsednik deželnega zbora. Izseljevanje Iz Ogrske. Ogrski kor. biro javlja dne 22. t. m.: V današnji seji senata za izseljevanje je priobčil državni tajnik v ministrstvu za notranje stvari, da je minister za notranje stvari sklenil, da umakne koncesijo, podeljeno Cunard-Line za prevažanje izseljencev. Ob enem se pogodba, sklenjena z družbo, smatra za poteklo. Pogodbeno razmerje je prav za prav družba razdrla, ker je pretrgala zvezo z družbo Adria, svojo tukajšnjo zastopnico. S tem je Cunard-Line kršila tisto določbo zakona o izseljevanju, ki odreja, da koncesijo za izvažanje more izvrševati le tisto podjetje, ki je kakega ogrskega državljana označilo kot svojega zastopnika, ki prevzemlje odgovornost napram ogrskim oblastim. Senat je vzel to priobčenje državnega tajnika soglasno na znanje. Rusija in Japonska. Londonski „Times" javljajo iz Petrograda: Pri ruskem generalnem Štabu nahajajoči se japonski vojaški ataše general Oba se je po svoji avdijenci pred carjem tako-le izrazil napram zastopnikom časopisov: Njegova odkritosrčna želja je, da se sedanje prijateljstvo med obema deželama potrdi s pravo zvezo, ki bi Jo navdušeno pozdravljal ves japonski narod. Po mnenju generala se ruski in japonski interesi popolnoma pokrivajo, in to ne le na Vzhodu, marveč v vseh vprašanjih svetovne politike. Sedaj da je prišel trenotek, da se izpregovori zadnja beseda in sklene zveza, ki bo brez dvoma velike koristi za obe deželi. Stran I?. „VEČERNA EDINOST« št. 57. V Trstu, dne 23. oktobra 1914. B S S3B9 R 1 BIS3! dne ^rs III if JVT II. a s g^..-SaL ■ C ri c j n - rica ni do 8. ure zvečer dne 21. t. m. vojvoda, smete se: „To je prokleta stvar! j za našo narodno življenje, je bilo le nege zasedla Valkme. Treba torej smatrati za Ako držiš glavo kvišku, te opeče zgoraj j kaj, a veliki del naše mase je spal nemoteno preko vseh narodnih in človeških po- n c v: ene l je ne vse vesti o tem zasedenju. Ni šrapnel, če jo potisneš k tlom, te opeče pi rako nevtemeljera vest, da bo jutri, dne koprivah Legel je bil namreč v koprive. 22. t rr. vihrala italijanska zastava na stol-; Volkovi v bojni fronti. „Daily Mail, pu Vallone. priobčuje nastopno poročilo iz Rusije: Spo-Podmaršal Kuzmanek, poveljnik posadke. pad med nemškimi in ruskimi četami na v Przemyslu, je rojen dne 16. septembra 1. meji vzhodne Prusije ni bil le skrajno ogor-1860 v Sibinju na SedmograJkeni. Lctajčen in krvav, marveč so med klanjem došle ]g7G :e absolvival vojaško akademijo v tudi tolpe volkov. Mnogo teh je prodrlo j nimajo očetov, da bi jim preskrbeli po-Duiiajskem Novem mestu, a leta 1S84 je bil tuleč do bojne fronte in so mesarill mrtve j trebnih oblačil za zimo. Mati ne more, imenovan nadporočnikom in leta 1888. stot- in ranjence. j nima denarja. Kdo naj bi ob tem ostal še nikem. Od I. 18S9. p* do I. 1893. je bi» pismo avstrijskega stotnika iz ruskega j nadalje gluh in ne bi daroval, nele od o-pridodeljen predsedniškemu uradu vojnega i-*-—«— «--------i- —. — I nflĐra ^r m« nmnnif nHtrra nai si * * * * " : An jim srarsem v mikuovu na v^es^em iu-ic _ . , pismo: Ljubi stariši! Kolikor toliko okrevan sti bi morali blesteti v seznamih daroval-Vani sporočam, da ležim v ruski bolnišnici ministrstva, a potem je bil imenovan za docenta na vojni šoli generalnega štaba. Leta 189 K je postal najor, leta 1897. podpol-! treb. Ne zabimo. da k onim privatnim pomožnim društvom za vojno, ki se ustanavljajo danes nalašč za to, spada tudi naša šolska družba. Bliža se božičnica in naša Družba pripravlja svoja običajna darila za ubožne otroke, ki letos tudi cev naši večji in manjši trgovci in obrtniki, kar se pa godi v zelo skromni meri. kovnik," leta 1900. polkovnik in načelnikjs tremi ranami: na glavi, na desni strani _ _ . . . predsedniškega urada vojnega ministrstva, prsj jn na desni nogi. Bo!nišnica je moderno! Danes ne veljajo več izgovori: dajaj. da-leta 1906. generalni major in leta 1910. urejena. Negovanje je tako dobro, kakor sijiaj, ko pa nimaš nič od tega. Danes je to Sredn;e *ole na Hr\atskem utegnejo izven vsake nevarnosti in se nadejam, da! Mnogo manji bi se tudi moral poznati ostati šc doWo časa zaprte in je nevarnost, j ozdravim popolnoma. iMorda Vam bom pri-j primanjkljaj v naših Druzbinih pusicah, v da učenci izgube pol a!i ce!o vse leto. Šo!-Jhodnjič več pisal. Še enkrat pa moram iz-j ™ j™ Rvanju P^metov v korist n; ska potrebe . , _ __ vlado, naj poskrbi za nadomestilo prosto- kjer le morejo. Prišli sc rov Da bi vsaj maturanti mogli absolvirati, knez, potem generali stacije in drugi oficirji. _ . nni bi nemške in madjarske šole, ki se jih ! Ravnokar je bil tu neki baron Ruppa, ki mi pa tudi tega ne. Stare nevpisane seje leze ni zahtevalo za voisfco ciistopiic vsaka po!je dal denarja in knjig. Zdravniki so odličnojpo žepih najraznejsih tajnikov, računi po ' ' 1________i____ __— J.l..:.:« I 'Žonili hlnrrninlL-nir rot;nn*otf> Ifnf nr\M n M ti dva prostora učerci izzube pol ali ce!o vse leto. So!- hodnjič več pisal. Še enkrat pa moram iz- nakupovanju predmetov v korist naši Sol-r^slopia meraio biti na razpolago za raziti dejstvo, da se trudijo za-rne na veii- ski družbi m v zaostajanju članarin. Sploh ebe voiske. .Hrvatski Pokrer pozivlje j kodušen način. Obiskujejo nas in pomagajo je naša prva dolžnost, da se za Družbo • ... « jfl _ ___A ^ 1 a MM MAM^ r.lr • tf^l 2W« nnViriernmn noL-nlil/ii vpp Prišli šo k nam neki veliki pobrigamo nekoliko več. In druga društva? Vsa životarijo, ali ! spretni, na mirnosti, s katero delujejo, treba | žepih blagajnikov, ravnotako kot prvi dan j strmeti Bodite torej brez skrbi radi mene! i voine. Zapuščeno je vse, češ, že pridejo Takoj bom obedoval in mi jed diši izvrstno, i drugi in urede vse to. Toda to je krivo. * " " odmora porabimo v to, da . . _____t________.»doval in mi jed diši izvrstno, drugi in urede v SlltltO IZ VOlne. 'Viktor- — To P'$iii pri- % veskov. Znlžase cene. b mm ViaCampani!e20 Novi dohodHI Bojne bluze po K TU Razne bluze „ „ 3*20 Razna Krila „ w H'50 Hodrn in črna Krila „ IZ'— Vestalje iz barhanta (faltonja) In flanele po K 8,10,12. 14, 16, 18. - Volnene vestnlje od K18-45. Nove obleke (modre in barvane. - KOVi BOHOM PLAŠČEV dolgih in kratkih toliko boij pretresljiva je bila podoba. Moi korak deni v veliki tihoti mrtvega inesia. Tu stoji velika palača v barok sloga, polna stukatur in zlata. Glavni steber jc še voznih re- ige so napredovala toliko, da utegne knjiga iziti prve dni prihodnjega tedna. Knjiga bo vsebovala vozne rede vseh tistih črt avstrijskih železnic na katerih se vrši promet po miro- ohranjen. Na njem jc citati napis: Mihi et vnem voznem redllf kakcr tudi ogrskih že- ainicis. Od 2400 hiš jih jc ohranjenih še 145. Na vsaki teh ohranjenih hiš je napis: »Ne užgati — Prizanašajte* — *Ti prebivalci prosijo varstva ... « Celo uro hodim po tem strašno molčečem mestu in med njegovimi tragičnimi razvalinami.Na-enkrat prileti nemški šrapnel in poči na hiši, oddalieni kakih 500 metrov. Sprcm-liajoči me oficir je rekel: »Danes kurimo v Saint-Oiilesu«. To je dva kilometra oddaljena vas. — Sedaj se nam je približal dolg sprevod bede. To so zadnji prebivalci Sain-Gillesa, ki beže pred dežjem artiljerijskih krogel«. Na čelu gresta mož v črni suknji in s cilindrom ter elegantno oblečeno dekle. Hitro hodita in se zdai o-zirata, kakor bi se bala, da so nemški bajoneti že za njiju hrbtom. Vsi drugi so revni ljudje, večinoma žene in otroci, in za njimi gre nekai starcev. Najmočnejši nosijo kake zavoje; v njih so najbrže rodbinski spomini ali pa živila za pot do An-verse. Mali otroci čepe na rokah ali na ramenih starSev in jokajo neprestano. Star mož nese v roki velik svetilnik, kakor da bi sveti! veliki procesiji bede. lakote in obujanja. Zadnja sta šla dva vojaka. Tako so šli med razvalinami, vsi sklonjeni, za njimi pa so tulili kanoni, ki so j iT i neusmiljeno gnali kdo ve kam. E-den teh begunov mi je rekel: »Sedaj je že četrtič, da je Saint-Gilles bombardiran. Danes ga bombardirajo Nemci, jutri ga bodo zopet naši.« Reke! je to z izrazom brezupnosti. Tem ljudem prinese vojna v vsakem slučaju opustošenja. — Počasi so izginili po samotni cesti za razvalinami. Samo jokanje otrok se je še slišalo, neprestano obupno jokanje, ki je udarjalo na oaša ušesa, kadar so topovi umolknili. To je prokleta stvar. Veliki vojvoda ol denburški se je podal, ko se je mudil prvič na bojnem polju, med vojake, »e vlegel tam v strelski jarek in iz puške, ki Jo je vzel nekemu ranjenemu vojaku, prav pridno po- lezniških prog in ladijskega obrata, v kolikor je to možno po materijalu, ki je bil na razpolago. Cena je določena na 1 K 30 vin. ltata narodno društva. ■delavnica A. VISENTIN3 B6K8& vesli. Vlaki za bolnike. Vs!ed nastopa mraza Obisk v Termondu. Vojni poročevalec; v vzhodni Galiciji v prvi oolovici prejšnjega lista GiornaJc d'Italia jc obiskal belgij-; meseca je železniško ministrstvo sestavilo 12 j sko mesto Termonde ter javlja sledeče:! vlakov za bolnike, vsakega s 25 vozovi; . ^ Poleg L5wnav Medicina in Dinanta je med j mestne železnice, ki jih ob ojstrem mrazu ; 2.31008 OĐUVali IVI laSKrlc vsemi belgijskimi mesti Termonde največ moreta dobro razgrevati para iz lokomotive trpelo. Še pred enim mesecem ic ta cve-jin pa kurilni voz, postavljen v sredino vlaka, toči kraj imel nad 50.000 prebivalce v. Da-j Vozovi so primerno izpremenjeni za spreje-nes ni nič kakor kup podrtin, na katerih; manje ranjencev ter so preskrbljeni z nosil-so sledovi ognja. Kdor ni tja dospel, kdorjnicami in drugo potrebno opravo, kar je pi videl na lastne oči opustošenja, kdor ni j zahtevalo okroglo 12.000 K stroškov za korakal skozi tragični molk tega mesta, | vsak vlak. Ti vlaki so bili dne 18. septem-ta si ne more napraviti podobe, kako ie bra oddani vojni upravi na razpolago in so tam. Koj onostran mostu so že razvali-1 po izpopolnitvi oprave od strani zveznega ne. Najprej napravljajo vtis, kakor da jc j vodstva rdečega križa s potrebnim sanitetnim Človek v Mesini, prve ure po potresu. Ta-j in oskrbnim materijalom ter moštvom za ko je, kakor da so se hiše pogreznile v j postrežbo, začeli služiti svojemu humanitar-zemljo. Od strehe do kleti so sc vse hišejnemu namenu. sese^Ie na kupe. samo zunanje zidovje Maior Jaroslav Leneček 87. (celjskega) stoji še. Tudi dobi človek vtis. da se le pešpolka je po uradnem izkazu padel na tragedija izvrgla s silno hitrostjo. Skozi j seVernem bojišču. Njegova žena je tudi razbita okna in vrata sc vidijo razdejana j že dobila izplačano posmrtno četrt. Pred prebivališča pobeglih. Tu visi šc ženska j par dnevi pa je prejela od svojega moža v ru- TKST, OltsuA Car* ducci It«vHfca 27. Podružnica s ulica RlgiHtl St. 31 („Al ____Buon Oparalo") :: Velika latofa moikHi ha lanaklk tevljcv. Popravila tolao i« laMno. Zrnoma cane. Dr. PEČNIK Dr. PETSCHNIGO TRST, VIA S. CATER1N« $TEV. 1. Zdravnik za notranje (splošne) bolezni 8 — 9 in 2 — 3 in Specijalist za kožne in vodne (spolne) bolezni: HV2—1 in 7—7Vž ir.agal streljati na sovražnika. Ker se je bli- vencev, ki so ostali doma, vami pred vsa- Predmeti za planince l Kuhalne priprave iz aluminija, planinske steklenice, noži in vilice, pMnske palice, priprave za led, železa, snežni obroči, nahrbtniki. Vsakovrstne obleke: Sweater, planinske hlače, gamaie, čepice Iz čiste volne, rokavice. Steklenice Helios, Teč dni gorke in mrzle po 4 krone komad. Modni predmeti za gospode, sntfce, ovratnice, ispiiflrr ta oogovlce. društev V hiši „Delavskega T«*f konsumn. drr.štva" IISi, —M———S« Prefl tržaška tovarna Drusnlh Konnov, m\M in „«nduiflM 1 G. PiioftI-Trž 2 Poanta: Biva teteri 14. Tel. 15-25 6 M Mrt. K Restavracija FINDING Trd; vliCtiHBali Veak* ■■daljo ia ,rtzett PLES Vatsp 60 statist »s 8 sissa svira siestaa i po visokem c. kr. namastnUh/u koncesijonirani zobotehnfk Trst, uSsca Saiuedare št. 4. SIS. ORDINACIJA od 9 do 1 in od 3 do 4. «p mm RE30ERSEN # I Trst, ulica Giosue Carducci štev. 23 $ Telefon štev. 823. fe Kirurgično orodje, ortopedični aparati, moderci, umetiie roke in noge, bergljc, kilni pasi, elastični pasi in nogovJce, elektroterapevtične priprave, aparati za inhalacijc. SkladiMe potrebščin za kirur. zdravljenja-Potrebščine iz gumija In neprodim. blaga. ' il il M——— m 6Kii L PO. JBE ■posebne cene. I Športno trtooim flrokel da 1 liMi iS aBimi M. aMa) MBh zdoti • trsta Prehajamo iz dobe v drugo. Medtem se nam pojavlja precej dolg premor. To so današnji kritični časi. Vsak posameznik, vsak narod, cele države — vse je prizadeto po današnji svetovni krizi. In kakor ^ 5|ane športnih in jc prizadeta celota, tako ie prizadet vsak ^^ živec tega ogromnega telesa. Niti našemu skupnemu narodnemu življenju ne bo prizanešeno. Vojna nam pobira člane, odteguje podpornike, jemlje naše najboljše in najintenzivnejše narodne delavce in razkraja vse po dolgih letih, po velikih naporih ustvarjeno delo. Noben vsiljeni poraz narodnega nasprotnika ne pretrese na tak način našega celotnega narodnega ustroja, kakor domovinska dolžnost in ljubezen do naše rodne zemlje. Ali naj zato obupujemo? Naj se-Ii odtegnemo zato vsakemu nadaljnemu snovanju? Nikakor! Ozrimo se preko razmer današnjih dni. V vsakem društvu je ostal kak član ali tudi več. Ti danes pričakujejo, da se .povrnejo vsi prejšnji sodelovatelji in šele potem bodo začeli delovati naprej. Medtem oni samotarijo po gostilnah in kavarnah in si krajšajo — dolgčas. A kaj pravijo vsi društveni arhivi, kje leže vsi zapisniki sej, koliko dolgov bo treba poravnati, da nam v prihodnjem narodnem življenju ne bodo prihajale na pot vse te zapreke. Malo jih je, ki se brigajo za nadaljm razvoj svojega društva, še manj onih, ki snujejo kake koristne načrte za bodočnost, a veliko preveč je takih, ki so sploh pozabili na vsako sodelovanje, na vsako podporo za naše narodno življenje. Ciril-Metodova družba! Ta bi znala veliko tožiti, nele vsled slabih časov, mnogo več pa vsled malobrižnosti onih Slo- ?juma mm tmmc MndMos tat Ivan Krže Trst, Pfezza S. Giovanni 1 ■p a —^ kuJiiajr.kih ia &ietars*ih pofcreb- dasSSOSS od leaa in pletenin, Škafov vrent, fcebrov in kad, sodftekov, lopat, reSet, sit io bsakovrstnih koSer, jearbasev in metel ter mnogo spa£*jo6ili predmetov. Priporoča svojo trgovino s kuhinjsko poaodo vsake vrste bodi od porvuua, zemlje ea&aua, kositarj a. ali cinkn nadalje pasamantoi^e, kletke itd. Za gostilai&arja ^ipe, krog I je, se^a^je in stekleno posedo za Tiao, HflJAl/AC AHCGH zaloga vina na ProseKu Stev. 131 priporoča p. n. občinstvu in gostilničarjem svojo najizbornejšo istrsko vina domaČega pridelka iz Vrsara (Orsera). Cena po dogovoru izven vsake konkurence. Prodaje se od '/» hektolitra naprej. SLOVENCI! Podpirajte RDEČI KRIŽ! Prodaicinica ur In drssoceatsil Q. BUCIii^ (ex drug Drag. Vekjeta) Trst ^Td.1® Corso it. 35. Bogati iaber zlatanine, srebmino. dragocenosti in iepnih tir. Kupnje in menja staro zlito in tnal srebro k nevisai predmeti. — Sprejema naročbe in popravam vsakovrstne srebrnine, zlatanine, kakor tudi žepne um Veliko zalogo in tovorna pohištva i" ANDREJ JUG - TRST vta S. Luda 5. vla Fabbrl 10. adnegi pohlitya In Svoll k svojim I In topa Izbora finega in nm Telefon 17-30 K3MRZI0 POTOCMKS Trst, ul. Riborgo 28, vogal ul. Seccherie. Velika Izbera moških In deških oblek. Črni in modri paletots. Ranglan, UI-ster v sivih in rujavih barvah. Suknje s kožuhovine. Velika Izbera moiklh pleten i c (maj). Rumene in modre obleke za delavce. 1 libtra blaga za moške obleke. Sprejemajo se narožiia po meri Oblastveno avtorizovana delavnica PATRIZIO P se je preselila v ul. Oiacinto Galiina 6 Kipefjavi električne razsvetljave, motorjev, telefonov, električHh zvoncev in strelovodov. Zaloga potrebščin. Izbor oglja za električne svetilke. Točna izvršba. - Plačilo na obroke. - Brezplačni proračuni, m iiEaamn \mmmn H iihhhiuiihe^IIHBH