Leto VIL — Štev. 45.
Murska Sobota, 10. novembra 1955.
Cena din 10.—
Gospodarski problemi radgonske občine na seji Obč. LO
ZA ENAKOMEREN RAZVOJ INDUSTRIJE  IN KMETIJSTVA
Analizirali so gospodarsko stanje v občini. Premajhna obrtna dejavnost ustvarja ugodna tla šušmarstvu. Gospodarska moč občine je odvisna od industrije. Slatinskemu podjetju je potrebnih vsaj 80 milijonov din za investicije. Boljša obdelava zemlje, večji pridelek. Radgoni je potreben vodovod. Delavsko samoupravljanje moramo v najkrajšem času utrditi.
Na zadnji občinski seji, ki je bila pred kratkim, so razpravljali o gospodarskih problemih v občini. Razpravljali so na osnovi analize gospodarskega stanja v občini. Poročevalec je bil podpredsednik Obč. LO tov. Strajnšak. Podatki, ki jih je prikazal, se nanašajo na združene občine Apače, Radgona, Radenci in dej Ivanjc. S to analizo so si odborniki ustvarili vsaj približno sliko gospodarskega stanja v občini. Dohodek celotne proizvodnje v občini znaša 1 milijon 458.627 dinarjev. Iz poročila je bilo razvidno, da vsa podjetja razen vinogradniških gospodarstev, plan po vrednosti dosegajo ali presegajo. Za kmetijska gospodarstva je to razumljivo, ker se pri teh pokaže rezultat šele v tretjem in četrtem tromesečju, ko pospravijo poljske pridelke.
Pri stanju privatne obrti v občini smo uvideli, da pomanjkanje obrtnikov (v celi občini je samo 1 slikar in samo 6 šiviljskih obrtnih delavnic) spravlja obstoječe obrtn-
ke v monopolistični položaj, zaradi česar se podražujejo obrtne usluge na račun potrošnikov. Druga posledica pa je neizogibno širjenje šu-šmarstva. Za manjša zidarska dela bi bilo nujno potrebno še eno ali dvoje manjših podjetij.
Gospodarska moč je odvisna tudi od razvoja industrije, pri čemer prideta v poštev predvsem slatinsko podjetje v Radencih in opekarna G. Radgona. Slatinsko podjetje bi moglo z okrog 80 milijoni investicij v obratu Boračevo povečati proizvodnjo za nadaljnjih 40 milijonov steklenic letno, z ureditvijo polnilnih naprav pri novo odkritem vrelcu pri Hrastju-Moti pa bi se proizvodnja slatine zvišala za najmanj sto odstotkov. Tudi opekarna v Radgoni ima možnost z dograditvijo krožne peči zvišati proizvodnjo za 100 odstotkov. Razmerje v vrednosti proizvodnje med kmetijstvom in industrijo 45:55 odst. v prid kmetijstvu je premajhno, da bi mogli govoriti o pretežno kmetijskem značaju občine. Razvoju kmetijstva bomo morali posvetiti več pozornosti. Sestava kmetijskih površin, ki znašajo 15.181 ha, daje občini pogoje za vsestranski razvoj. Predvsem bo treba izboljšati ročno obdelovanje zemlje v privatnem sektorju kmetijstva. Korak naprej v gospodarstvu pomenita kmetijski gospodarstvi v Radgoni in na Kapeli.
Pereč problem v novi občini je pomanjkanje stanovanj zlasti v
Radgoni in Radencih, deloma tudi v Apačah. V navedenih centrih manjka 110 družinskih stanovanj.
Mesto Radgona z okolico bo moralo v najkrajšem času rešiti vprašanje graditve vodovoda. Podobno je stanje v Radencih in v Apaški kotlini. Tudi v teh predelih občine ni sladke vode. Velika naloga za ljusdki odbor in vse občane je gradnja in ureditev občinskih cest.
Po poročilu so odborniki živo posegli v razpravo. Posebno dolgo so se ustavili pri vprašanju kmetijstva. Za izboljšanje proizvodnje so sprejeli več sklepov. Eden od teh je, da bodo podjetja družbenega sektorja utrdila del. samoupravljanje, tako bodo kolektivi spoznali probleme podjetja in zavestno sodelovali pri razvoju svojih podjetij.
Na seji so sprejeli odlok o prenosu opravil na krajevne ljudske odbore, odlok o določitvi krajev, za katere se uporabljajo predpisi uredbe o razdeljevali ju in odpovedi stanovanj, imenovali so komisijo za narodno obrambo, gozdarsko in cenitveno komisijo. Določili so upravni organ za sklad varstva otrok ter setavili pravila o uporabljanju tega sklada, za katerega so pokazala nekatera podjetja premalo zanimanja. saj so zbrali v sklad v Tednu otroka komaj blizu 23.000 dinarjev.
Po občinski seji je bila še seja Kluba odbornikov. Vsi odborniki so se naročili na 14-dnevnik »Naša skupnost«.	Ik.
Obmejno mestece ob Muri — Gor. Radgona — je iz leta o leto bolj prikupno tudi za turiste in izletnike, kar je zasluga obč. ljudskega odbora in voliocev (Foto Bračko)
POMURJE PRED TEDNOM TISKA  IN RADIA
Letos od 20. do 27. novembra bo delovno ljudstvo Jugoslavije pregledalo pot, ki sta jo ubrala naš tisk in radio pri povojni socialistični graditvi in uveljavljanju demokratičnosti v družbenem življenju; v tem tednu bodo po vsej državi govorili o vlogi tiska in radia, prirejali akademije in proslave, pridobivali bodo nove naročnike za naše časopise in revije, sklicali bodo posvetovanja novinarjev, sodelavcev in dopisnikov — skratka; Teden tiska in radia bo nova manifestacija in vzpodbuda za vzgojo naših ljudi.
V Pomurju bodo svečane akademije in proslave v vseh občinskih središčih. Priredile jih bodo organizacije SZDL, ki bodo v tem tednu posvetile posebno pozornost širjenju našega tiska na podeželju. Pridobivali bomo nove naročnike za časopise in revije. Najprej se je pričelo pripravljati na dostojno proslavitev tega praznika občinsko vodstvo SZDL v M. Soboti; zavzelo se je zato. da bo akcija za pridobivanje novih naročnikov zajela sleherno vas. Širili bodo ves naš tisk. predvsem pa Pomurski vestnik. Našo skupnost, knjige Prešernove družbe in Kmečke knjige. V beltinski občini so na pobudo Sveta za šolstvo pri Ob. LO prevzeli to poslanstvo učitelji in prosvetni delavci. V nižjih gimnazijah in srednjih šolah Pomurja bodo tisku in radiu posvetili učno uro učenci in dijaki bodo pisali tudi šolske naloge. Pisce najboljših nalog bo nagradilo uredništvo Pomurskega vestnika in spise tudi objavilo.
Na proslavah v večjih središčih Pomurja bodo poleg novinarjev našega lista in Večera nastopili tudi nekateri ugledni in pisoči kulturni delavci: Miško Kranjec, Ivan Kreft, Ferdo Godina. Cvetko Golar. Božidar Borko in drugi. K sodelovanju jih je povabil pripravljalni odbor pri OO SZDL in nadejamo se, da nas bodo tokrat zares obiskali. Na bralnih večerih, imenovanih »Ustni časopis«, Se bodo skupaj z novinarji predstavili občinstvu s prispevki o najbolj aktualnih problemih v družbenem življenju Pomurja. Nastopili pa bodo seveda tudi najboljši sodelavci in dopisniki iz posameznih občinskih okolišev.	S. K.
Prispevek soboške tiskarne „Svobodi“
Delavci soboške tiskarne so nakazali pomoč iniciativnemu odboru za ustanovitev Svobode v M. Soboti in darovali za ustanovni fond 3000 dinarjev. Odbor se jim iskreno zahvaljuje.
DELAJMO,  da bi bilo nam vsem dobro
Ni še dolgo, odkar je imel Svet za splošno upravo pri cankovski občini prvo sejo. Da bi bilo delo sveta uspešno, so sklenili na seji, da bodo izpisali iz uradnih listov vse člane sveta z delom, za katena delo sveta. Tako bodo seznanili vse člane sveta za delom za katerega so odgovorni pred občani. Upajo, da bodo na ta način postale seje sveta bolj žive, ker se bodo posa-
mezniki bolj poglobili v problematiko svojega kraja.
Člani sveta so razpravljali o kričečih problemih stanovanjskih in gospodarskih poslopij, ki so splošno ljudsko premoženje. Nekatere hiše v Fikšincih, Kramarovcih, Ocinju, V Sotini itd. so so brez stanovalcev že od prvih let po osvoboditvi in kot take predmet ostrega kritiziranja domačinov in ljudi, ki jih pot zanese v naše kraje. V teh vaseh so kmečke hiše zapuščene, nekatere so se že podrle, druge pa čakajo, da bi jih nekdo popravil. Ni prav tudi to. da so bile nekoč te hiše mnogo lepše od teh, ki še sedaj stojijo in v katerih stanujejo naši ljudje. Člani Sveta za splošno upravo so sklenili, da predlagajo Obč. LO naj se pozanima za te stvari. Dobro bi bilo, če bi dobile te hiše lastnika v množičnih organizacijah. Tako bi vsaj nekaj hiš oteli propada.
V Fikšincih stoji samo polovica hiš, ki so stale pred vojno. Zemlja je ostala. Ali ne bi bilo mogoče stvari urediti tako, da bi slaba poslopja obnovili in prodali. Pri tem bi bilo treba paziti na to, da hiš ne bi kupili ljudje, ki jim niso potrebne in bi se spuščali v te stvari samo z dobičkarskim namenom. Tako bi bila tudi zemlja bolje obdelana. Novi lastniki hiš bi lahko dobili delo pri posestvu v Kramarovcih.
Ob koncu seje so sprejeli tudi predlog odloka o javnem redu. Pogovorili so se tudi o gasilski službi.
PH
PREDAVANJE
LJUDSKE
UNIVERZE
V ponedeljek. 14. novembra bo predaval v dvorani hotela »Zvezda« član slovenske Akademije znanosti in umetnosti dr. Roman SAVNIK o temi
SLOVENSKI KRAS V JUGOSLOVANSKEM IN SVETOVNEM MERILU
Predavanje bo spremljano s skioptičnimi slikami.
Vstop prost! Vljudno vabljeni!
S seje Obč. Sveta za soc. skrbstvo v Beltincih.
VSO SKRB OTROKOM
Minuli torek se je zbral k 1. seji Svet za socialno skrbstvo pri Ob. LO Beltinci. Odborniki so se seje udeležili polnoštevilno. Seji je prisostvoval tudi tov. Ledinek in predsednik Ob. LO Horvat, ki je odbornike seznanil s pravicami in dolžnostmi v svetu. V nadaljevanju je Svet prešel na reševanje prošenj za znižanje bolniških stroškov.
Osrednje vprašanje obravnave Sveta je bilo, kako zaščititi otroka pred neodgovornimi starši. Prepogosti so pojavi, da starši, ki so zaposleni in prejemajo del plače od socialnega zavoda v obliki otroških dodatkov, potrošijo v druge namene. Bodisi, da za otroke »pripravljajo« grudico zemlje, ali pa še slabše, da na otroke nič ne mislijo in denar potrošijo v gostilni. Niso redki primeri, da otroci takih staršev nimajo najnujnejših šolskih potrebščin. da so neprimerno oblečeni in podhranjeni. Svet je sklenil takšne primere raziskati in se zavzeti za to, da bo delodajalec del plače — otrdoški dodatek — izplačal materi. Če tudi to ne bo pomagalo, bo Svet sprožil sodnijski postopek. Takšni primeri bodo zelo redki, morda celo osamljeni. Če bo Svet v tej smeri nadaljeval z delom, bo občutno pri-
pomogel k uspešnejšemu boju proti pijančevanju in poudaril, da so predvsem starši odgovorni za vzgojo svojih otrok.
Za telesno izvenarmadno vzgojo bo skrbel nov svet pri 0L0
Neurejene razmere v društvih »Partizan« — marsikje nimajo primerne telovadnice, igrišča in telovadnih naprav, domala povsod jim primanjkuje izkušenega vaditeljskega kadra itd. so napotile merodajne oblastvene činitelje do tega, da so se zavzeli za ustanovitev posebnega sveta za telesno in predvojaško vzgojo pri OLO M. Sobota. V svetu so: Tone Žnidarič, Evgen Titan, Jože Korošec, dr. Ivan Toplak, Ljubo Oražem, Boris Goljevšček, Janko Stranjšak. major JLA Cveto Margan in Anica Tručlova.
Novo ustanovljeni svet bo usmerjal dejavnost društev »Partizan« , enot predvojaške vzgoje in središča za izvenarmadno vzgojo ljudstva. Zlasti se bo moral zavzemali za to, da bodo občinski ljudski odbori bolj pomagali tem organizacijam in njih potrebe upoštevali tudi v svojih proračunih S. K.
RAZGOVOR ČLANOV SZDL V LENDAVI
Člani mestne organizacije SZDL v Lendavi so se koncem oktobra zbrali v dvorani »Triglav«, kjer so poslušali ing. Mejaka, ki je govoril navzočim o perečih gospodarskih in političnih problemih. Sledila je živahna razprava, kjer je sodelovalo več zborovalcev. Največ so govorili o cenah. Navzoči so povedali, da povzročajo čestokrat sama odkupna podjetja potrošniško mrzlico z nezdravo konkurenco. Nekatera manjša podjetja v mestu ustvarjajo na račun povpraševanja po njihovih proizvodih prevelik dobiček. Kritizirali so lendavsko dežnikarno. Delavsko upravljanje v tem kolektivu
ni tako, kot bi moralo biti. Član kolektiva je povedal, da delavskega sveta niti ne upoštevajo. To je razvidno tudi iz tega, ker so pred nedavnim zaposlili v dežnikarni osebo, ki ima dovolj premoženja za preživljenje, matere, ki vzdržuje šoloobveznega otroka, pa niso sprejeli. Navzoči so enoglasno predlagali, da organizacija SZDL posreduje v takih primerih. S tem bodo odpravili nepravilnosti.
Članstvo SZDL je sprejelo sklep naj se skliče zbor volivcev, na katerem naj poroča Občinski ljudski odbor o svojem delu. Zadnji sestanek mestne organizacije SZDL v
Lendavi, kjer je bilo navzočih preko 150 ljudi, je pokazal, da se njeni člani zavedajo svojega poslanstva.	-ce
Mladina pri Proizvodnji nafte
Delo v mladinskih aktivih, ki so do nedavnega obstojali le na papirju. je znova zaživelo. Prvi so začeli delati mladinci pri Proizvodnji nafte. V aktivu pripravljajo celo kulturno prireditev. Aktiv imajo tudi v Tri mlinih, vendar pa bo mladini potrebno bolj pomagati. Mladinci, ki obiskujejo vajensko šolo, bodo ustanovili razne sekcije: šahovsko in za namizni tenis, vključili pa se bodo tudi v strelsko družino.
Vsekakor bodo morale mladini pomagati organizacije SZDL, da bodo aktivi ustanovljeni tudi v vaseh, v katerih mladinska organizacija že več let ni obstojala. 20. novembra bo v Lendavi mladinska konferenca. Na njej bodo izvolili novo občinsko vodstvo.	-ce
Z mladinske konference v Petrovcih
V sredo je bila v Petrovcih mladinska konferenca, na kateri so se mladinci temeljito pomenili o uspehih, še bolj pa o pomanjkljivostih in težavah. Delo je v poletnem času v vseh obstoječih aktivih zamrlo, ponekod vsled odhoda mladine na sezonsko delo, drugod pa zaradi obilnega dela. Sklenili so: čimprej pričeti z delom. Sekretar SZDL tov. Tancer je nakazal mnogo oblik dela in udejstvovanja. V vaseh, kjer še aktivov ni, bodo poskušali te ustanoviti. Statistika je pokazala, da stoji izven organizacije mnogo mladine, posebno pa deklet, ki jih navadno starši ne puste. Zato pa bo
moralo biti vse delovanje takšno, da se bodo starši prepričali, da koristi vsakemu mlademu človeku; naj ne bo sestankov zaradi sestankov. Pri vseh aktivih je zelo pereča materialna plat, zato bodo zaprosili za finančno pomoč Ob. LO. Napaka vseh je tudi ta, da članarine ne pobirajo redno. Premalo je tudi naročnikov za »Mladino« in ravno tako za »Pomurski vestnik« — dolžnost vse mladine je, da oba lista, posebno sedaj v mesecu tiska, čimbolj širi.
Večji uspehi bodo doseženi le z večjo voljo in vztrajnostjo mladine ter vsestransko pomočjo ostalih organizacij.	-ez
VREMENSKA NAPOVED za čas od 11. do 20. nov.
Padavine pričakujemo okoli 11. nov. in zlasti med 14. in 17. nov. Sneg do nižin pričakujemo okoli 17. novembra.
Nekako od 18. nov. dalje zopet suho razdobje.
DOGODKI ZADNJIH DNI
Sestanek TITO — DULLES
To je prav gotovo eden izmed pomembnih političnih dogodkov; ves svetovni tisk, pa tudi naš je dal temu sestanku zelo važen poudarek. In ne zaman. Jugoslavija je danes dežela, ki jo upoštevajo v presoji perečih mednarodnih dogodkov ne samo v Organizaciji Združenih narodov, temveč tudi posamezne velesile in večina onih držav, ki jim je mednarodno sožitje posebej pri srcu. Se preden je prišel Dulles v Jugoslavijo — mimogrede povedano: Dulles je dosedaj najvišja politična osebnost, ki je obiskala Jugoslavijo po osvoboditvi — je pripravil njegov obisk pomočnik zunanjega ministra R. Murphy. Se pravi, organizirana politična akcija, ki je imela prav gotovo svojo vrednost in pomembnost.
Razgovor je potekel v prijateljskem duhu — tako pravi uradno poročilo o sestanku — in v duhu medsebojnega razumevanja. Izmenjali so misli o mednarodnem položaju in o vprašanjih, ki zanimajo obe državi. Ugotovili so soglasnost glede vrste vprašanj, zlasti o možnosti in potrebi nadaljnjih naporov za zboljšanje mednarodnih odnosov, kakor tudi
o razširitvi prijateljskega sodelovanja med obema državama.
Tako je zapisano v uradnem poročilu. Besede, ki obetajo nova pozitivna dejanja v prihodnosti. Čeprav še zdaj ni mogoče predvidevati natančno vso koristnost tega sestanka. pomeni pa vsekakor nov prispevek k utrditvi miru v svetu. Za ta novi prispevek ima gotovo velike zasluge prav naša država in njena načelna in neodvisna zunanja politika.
Ženeva še vedno v ospredju svetovnih dogodkov
Kljub temu, da v zadnjem tednu ni manjkalo novic iz različnih delov sveta, slabih in dobrih, je še vedno konferenca zunanjih ministrov štirih velesil predmet glavnega zanimanja vsega svetovnega tiska. Zato je prav, da tudi naš list najprej seznani bralce s tem osrednjim političnim dogodkom.
Troje glavnih stvari je, okoli katerih se vrte razgovori v Ženevi, evropska varnost, združitev Nemčije in izboljšanje stikov med Vzhodom in Zahodom. Napačno bi bilo, če bi zapisali, da so zunanji ministri karkoli pozitivnega dosegli v vseh treh vprašanjih. Ne. Slej ko prej so se na dosedanjih razgovorih v Ženevi pokazala ponovno še vedno velika in ostra nasprotja, ki ločujejo vzhodna gledišča od zahodnih. Se posebej v vprašanju evropske varnosti in združitve Nemčije. V tem tednu je bila v ospredju združitev Nemčije. Zahodne velesile so predlagale Molotovu, da bi naj bile splošne volitve v Nemčiji septembra prihodnjega leta. Do januarja 1956 naj bi posebni odbor štirih velesil pripravil skupno z nemškimi izvedenci predlog volivnega zakona in poslal svoje poročilo vladam štirih velesil. V tem sporočilu naj bi bil tudi predlog za ohranitev tajnosti in svobode na volitvah.
Ta predlog, ki ga je prebral ameriški zunanji minister Dulles, je doživel ostro in odločno podporo francoskega in britanskega delegata, prav tako pa tudi močno reakcijo sovjetskega zunanjega ministra Molotova. Vendar je Molotov izjavil, da bo proučil njihov predlog. V krogih, ki so blizu ženevske konference, pa prevladuje mnenje, da je ta nenaden predlog za nemške volitve predvsem politična poteza ameriškega zunanjega ministra, ki si hoče z zagotovitvi jo vstopa Nemčije v Atlantski pakt in njene združitve utrditi položaj republikanske stranke na prihodnjih volitvah. Iz istega kroga se je tudi zvedelo, da bo francoska delegacija kljub dosedanjemu ostremu zagovarjanju zahodnega stališča vendarle nastopila zopet kot pomirjevalni partner. Štirje ministri so v soboto prekinili razgovore in se ponovno sešli v torek. Medtem časom so Molotov, Pinav in Mac Millan odpotovali v Moskvo, Pariz oz. London, kjer so se posvetovali s svojimi vladami. Ameriški zunanji minister pa je obiskal Dunaj in maršala Tita na
Brionih, o čemer poročamo na drugem mestu.
Ženevska konferenca še ni zaključena. Toda iz dosedanjega poteka je že mogoče napraviti gotove za-
ključke. Kakšnih velikih konkretnih rezultatov ne bo rodila. O tem je bil svetovni tisk prepričan že pred začetkom konference. Toda, da na konferenci prevladuje pomirjevalni duh in atmosfera, ki so j ustvarili štirje predsedniki velesil letos julija, o tem ni nikakega dvoma. Včasih so bili taki sestanki ostri. brezkompromisni, ozračje okoli njih je bilo nasičeno z eksplozivom in kar naprej je dišalo po smodniku. Tega o tej konferenci pač ni mogoče trditi. In prav to dejstvo pomirja tudi vse svetovno javno mnenje, kljub temu. da se konferenca še nadaljuje.
Forster Dulles, zunanji minister ZDA
Srednji vzhod —
novi sod smodnika
Če nas lahko položaj v Evropi vsaj deloma pomirja, če že ne zadovoljuje, pa nas ne more zadovoljevati položaj na Bližnjem in Srednjem vzhodu, zlasti ne stanje, ki vlada med Izraelom in Egiptom. Odnosi med tema dvema deželama so že tako zastrupljeni, da je silno težko predvidevati pomirjenje. Mejni spopadi so vedno hujši. Od Gaze so se sedaj prenesli na demilitarizirano področje pri El Audži. kjer je prišlo prav v zadnjem tednu do hudih bojev. Položaj se je še bolj zaostril, ker je Egipt in še nekatere druge arabske države prejel večje pošiljke orožja od Češkoslovaške in drugih vzhodnih držav. Zaradi tega je nastalo resno vznemirjenje v Londonu, kjer nekateri časopisi zahtevajo sklicanje predstavnikov štirih velesil, ki bi razpravljali o ukrepih za konec palestinsko- egiptovskega spora. Povsem jasno je. da ni mogoče več izključevati Sovjetske zveze kot pomembnega faktorja pri odstranjevanju političnih sporov na Srednjem vzhodu. Tudi generalni tajnik Organizacije Združenih narodov Dag Hammarskjoeld je pozval Izrael in Egipt, naj prenehata z obmejnimi spopadi. Zdi se, da bo treba še odločnejših ukrepov, da bi svet preprečil vojno med tema dvema državama. Vojna nevarnost na katerem koli delu sveta pomeni skoraj vedno tudi vojno nevarnost za ves svet.
Ali bo maroška kriza končno rešena ?
In če tudi bo — da odgovorimo takoj na naše vprašanje v naslovu — bo samo začasno. Res, francoski vladi se je posrečilo z manevrom okoli novega, ali pravzaprav starega sultana Ben Jusefa, ki ga bodo znova postavili na maroški prestol, začasno vzpostaviti nekakšen red v Maroku. Sultan Ben
Jusef, ki so ga 1952. leta internirali najprej na Korsiki, pozneje pa odpeljali na otok Madagaskar, biva sedaj že nekaj tednov v Franciji, v prvi polovici tega meseca bo zasedel svoj prestol, ki ga je moral nasilno zapustiti. Toda.k kakšen bo novi sultan? Ali se bo pokoraval Franciji? Ali bo francoski Marok kot dominijon, za za kakršnega ga mislijo Francozi menda napraviti, pokoren francoskim ministrom — in menda francoski narod sam. .Prihodnja zgodovina bo odgovorila na njih. Eno pa je gotovo: narodi in ljudstvo francoske Severne Afrike se prebuja in prav gotovo ni več tako daleč dan, ko bo postavljeno vprašanje narodne neodvisnosti in lastne državne suverenosti na še ostrejši dnevni red mednarodnih vprašanj kakor pa je to danes.
Mladinska konferenca pri Gradu
Dne 5. novembra je bila pri Gradu občinska mladinska konferenca. Na konferenci so bili predstavniki Obč. LO in množičnih organizacij. Na seji je bil tudi predsednik okrajnega komiteja LMS tov. Pleteršek. Med mladino je bilo veliko zanimanja za to konferenco, kar je pokazala s tem, da se je sestanka udeležila polnoštevilno.
Na konferenci so izvolili občinski komite. Predsednik komiteja je tov. Milan Horvat. Komite šteje 11 članov. Na konferenci so izvolili tudi sedem delegatov za okrajno mladinsko konferenco, ki bo 24. novembra v M. Soboti.
Graška mladina je sklenila, da bo okrepila vaške aktive z novimi člani, pritegnili bodo predvsem mladinke, ki jih dosedaj starši niso puščali na sestanke. S pravilno organizacijo in dobro vsebino dela bodo dokazali staršem, da je pravo mesto naše mladine samo v dobri mladinski organizaciji. Z načrtnim delom bodo pričeli posebno sedaj v zimskem času, ko se bodo vrnili mladinci, ki so na sezonskem delu.
Izšla je prva številka „Utrinkov“
Kaže, da se je soboška mladina z velikim zaletom lotila izdajanja svojega glasila, kajti prva številka Utrinkov se je pojavila dokaj hitro in — brez hrupnih napovedi. Konec minulega tedna je bilo delo končano, kljub pomanjkanju prostora in materialnih sredstev ter kljub temu. da se je razmnoževalni stroj pokvaril in je bilo treba preskrbeti drugega ter kljub drugim težavam, ki pri takem delu nikoli ne izostanejo.
Velik del izvodov je že razprodan, največ med srednje šolsko mladino. Verjetno bo treba naklado dosedanjih 250 izvodov povišati, zlasti če se bo povečalo število naročnikov s podeželja. Treba bo pritegniti v krog sodelavcev tudi literate iz vsega Pomurja, ne samo iz vrst dijaške mladine, kajti le tako bodo Utrinki mogli obstajati. Zato naj vsakdo, ki hoče sodelovati, pošlje svoje prispevke na uredništvo Utrinkov na gimnazijo. Prav tako se naj tudi naročniki, ki bi radi dobili glasilo, obrnejo na uredništvo.	D.
Elektrika, elektrika ...
V vaseh bivše črensovske občine elektrifikacija izredno počasi napreduje. Od leta 1953, ko se je začelo delo na tem področju, je delo opravljeno le v Trnju. V ostalih 6 vaseh so rezultat le seje, seveda pri petrolejki. Občinski odbor za elektrifikacijo je po dveh sejah prenehal obstajati. Začela se je gonja: vsak za svojo vas. Žižki so dobili material bo namenjen Odrancem! V Gornji Bistrici plačuje račune za elektrifikacijo KZ. Denar Dolnje Bistrice so porabili prebivalci Trnja.
Najbolj še delajo v Gornji Bistrici, kjer si odbor prizadeva nadaljevati z delom. Dosedaj so še sicer postavljeni samo drogovi, vendar se na vso moč trudijo, da bi na drogove prišlo še ostalo. V ta namen so določili sestanek, kjer bi ljudem povedali o težavah in nadaljnjem delu. — Prav tako, morda še bolj uspešno, delajo v Dolnji Bistrici. Tam so zadevo posojila že dokončno uredili in imajo že ustrezno število porokov. V Dolnji Bistrici je najbolj priden predsednik odbora Kustec Stanislav, v Gornji Bistrici pa podpredsednika Vučko Štefan in Krampač Štefan.	-i
Društvo
prijateljev mladine in budinski gasilci
V šolskem okolišu Dolenci-Budinci smo pred kratkim ustanovili DPM. Začetek je bil dober, saj si je društvo pridobilo ugled v zelo krajkem času. Društvo ima 90 članov. Njegov odbor je pravilno zajel problematiko svojega okoliša. Zdravstveno stanje, vzgoja otrok, izobrazba pošolske mladine, mladinski prazniki — o vsem tem razpravljajo v društvu.
Za mrzle dneve so pripravili šolski mladini tudi mlečno kuhinjo. Ko so budinski gasilci zvedeli, da pripravlja DPM mlečno kuhinjo, so se takoj odločili, da bodo podarili mladini kurivo. Gasilci so to storili, čeprav so letos gradili gasilski dom in so imeli pri gradnji precej stroškov.	ez
TA TEDEN OB ROBU
Zbori volivcev in zakonitost
V	prejšnji številki »Pomurskega vestnika« ste objavili daljše poročilo o nedavnih zborih volivcev v Pomurju, na katerih so volivci izvolili tudi krajevne odbore. Strinjam se s prispevkom, ki že o naslovu naglasa, da so zbori volivcev ocena našega političnega d e l a. K
temu dodajam le še nekaj dejstev iz zborov volivcev v Murski Soboti, ki kažejo, kako pomanjkljivo pri  pravljamo naše zbore volivcev, če jih pripravljamo samo iz tehnične strani, pozabljamo pa na njihovo vsebino — ne le odgovorni politični činitelji, temveč tudi ljudski odborniki, predstavniki oblasti.
V	lanskem letu je imela naša volilna enota — druga, teren Center v M. Soboti — tri zbore volivcev, letos pa enega. Udeležba je bila vsakikrat slaba. Že samo sklicanje zborov ni bilo nikoli pravočasno in tudi terensko vodstvo osnovne organizacije SZDL je bilo o zboru obveščeno skoraj v zadnjem hipu. Torej: prvi razlog slabe udeležbe, h kateri so še po svoje pripomogli člani ZK iz terena, katerih tudi ni bilo na zboru. Da pa je bil zbor do kraja slab, je poskrbela še — slaba vsebina.
Zborov se je sicer udeležil predsednik LOMO, ni pa bilo ljudskih odbornikov, izvoljenih v tej enoti. Marsikaterega vprašanja ni bilo mogoče rešiti, oz. vsaj manj ustrezno odgovoriti, ker ni bilo na zborih nikoli odgovornih ljudi iz posameznih resorov občine. Ljudski odbor se na naših zborih nikoli ni posvetoval o kakem problemu z volivci, ni vprašal volivcev za mnenje, temveč so volivci na zboru vedno poslušali le poročila o že izvršenih delih. To in to smo napravili v tem času — nikoli pa: to in to nameravamo, in želimo vedeti, kaj menite o tem volivci, bo prav tako ali imate kak boljši predlog.
Samo en primer. Tik pred dograditvijo je lep stanovanjski blok na Lendavski cesti. Vsi smo ga veseli; vsaj za spoznanje bo stanovanjska stiska milejša. Toda danes slišimo ob tem povsod v M. Soboti tudi mnenje, da stoji blok na neprimernem mestu. Po čigavi krivdi? Odgovora ni, ostane le ugibanje. Je morda odgovor v tem: volivcev ni nihče vprašal za mnenje, kje bi bilo najprimerneje graditi za naše mesto tako veliko in lepo stavbo, pač pa so se volivci znašli že pred gotovim dejstvom — na Lendavski cesti smo začeli graditi stanovanjski blok!?
Da grem še dalje. Na naših zborih volivcev nismo sprejemali nobenih sklepov, zato na prihodnjem zboru ni bilo besede o tem, kako LOMO upošteva predloge volivcev. O delu raznih svetov pri LOMO nismo zvedeli skoraj ničesar. O kakem podjetju je padla tu pa tam beseda, vendar le mimogrede, niti ni bilo na nobenem zboru vodstev teh podjetij in podobno.
Skratka, povedati hočem to: zbor volivcev ni in naj ne bo samo organ ljudske oblasti, kateremu se le poroča o izvršenih delih, temveč osnovna enota ljudske oblasti, ki ima pravico soodločati in predlagati. Verjetno bodo kmalu zbori volivcev tudi v M. Soboti. Storimo vse, da bodo postali prelomnica prejšnjih, slabih zborov volivcev. Dajmo jim zakonitost, ki jim pripada!
Volivec
KULTURNI PROBLEMI
Vedno večji soboški kulturni imperativ:  Gledališče in ustrezajoča zgradba
     K   polemiki se je priglasil Jože Zrim
Upravičeno lahko trdim, da je bilo porabljenega že mnogo črnila in da se je izgovorilo že brez števila besed, obljub in zagotovil v zvezi z gradnjo prepotrebnega Kulturnega doma v Soboti ter s tem v zvezi o zboljšanju razmer, ki še vse do danes zavirajo uspešno kulturno življenje v našem mestu. In kljub temu se zadeva ni premaknila niti za korak naprej, da ne trdim, da je dosegla celo ono točko, ko je že postala samo pravljica in morda še skromna želja — hrepenenje — peščice ljudi. Sedaj, ko je ustanovitev »Svobode« pred vrati in bo ta problem še bolj otipljiv, Si oglejmo zadevo pobliže.
V letu 1950 se je prvič resneje pojavilo vprašanje zgraditve dvorane za kulturne nastope v Soboti. To tembolj, ker je takratni SKUD »Štefan Kovač« že v toliki meri razgibal in poživel svoje društveno delovanje, da je bilo nujno misliti na lastne prostore. Osvojen sklep ni bil izglasovan po nekem glasovnem aparatu oziroma šabloni, temveč je bil plod temeljitega razpravljanja, pri katerem so sodelovali do malega vsi prisotni delegati iz okraja. Ta razprava ni le podčrtala nujnosti gradnje Kulturnega doma, temveč je tudi pokazala, s kakim razumevanjem in ponosom je podeželje gledalo na ta pereči problem svoje metropole. Še več! Pri obravnavanju finančne strani gradnje je bilo zopet ravno podeželje prvo, ki je obljubilo in zagotovilo svojo pomoč. Kmalu po tej skupščini so že prihajala zagotovila
posameznih krajev v okraju, da so pripravljeni pomagati z gradbenim materialom (les, gramoz), s prevozi, pa tudi s prostovoljnim delom. Celo spraševali so, kam naj les vozijo. Že prve številke so bile razveseljive!
Na žalost je ta razveseljiv sklep
—	po stari navadi — ostal tokrat le na papirju. Naenkrat ni bilo nikogar, ki bi hotel dati hrbtenico tej gradnji, čeravno se je o tem na mnogih mestih razpravljalo, prikimavalo in izkazovalo nekako »razumevanje«. Razumljivo. da sam OOLP v Soboti za realizacijo tega perečega problema ni bil kompetenten in je tako ostala dobra volja podeželja zavržena in neizkoriščena, v ta namen že posekan les pa bi še danes trohnel v gozdu, da ni takega povpraševanja ravno po njem. Po približno dveh letih je želja po zgraditvi Kulturnega doma ponovno oživela, vendar tokrat na iniciativo višjega okrajnega foruma. Sklican je bil širši sestanek vseh organizacij, ustanov, podjetij in drugih, izvoljen zelo širok in dokaj številčen odbor z zastopniki vseh podjetij — za sedaj le iz Sobote — in sprejet sklep o gradnji »kulturnega mesta«
—	kulturni dom naj bi bil v pogledu prostorov obenem tudi nekako pribežališče vseh društev iz Sobote, (približno 30 sob), po vrhu pa bi naj imel še kegljišče, kopališče, zabavišče itd. Stal naj bi na ogromnem kompleksu v sredini mesta, ki naj bi ga stavila na razpolago soboška občina po predhodni ureditvi
z dotakratnimi in še sedanjimi lastniki hiš. .Stroški gradnje bi po predračunu znašali približno 150 milijonov dinarjev. Razumljivo je, da odbor ni bil kos zastavljeni nalogi in tako tudi vse do svojega razpusta v letu 1955 ni niti enkrat zasedal. Upajmo, da bo na njegovo mesto postavljeni novi odbor imel srečnejšo roko, čeravno se tudi ta do sedaj še ni resneje lotil svoje naloge.
Medtem je bil v letu 1952 prirejen v Soboti I. Prekmurski teden, katerega dobiček naj bi služil za delno kritje gradbenih stroškov. Tudi Kulturni festival v Soboti v letu 1953 je imel isti namen, da ne govorim o I. Pomurskem tednu v letošnjem letu, ki je na žalost vsa dosedanja finančna sredstva izčrpal in postavil vprašanje gradnje pred prazno blagajno. Verjetno je to vzrok, da sedanji odbor še ni pričel z resnejšim delom. Vzporedno s tem je bilo delovanje SKUD »Štefan Kovač« ves ta čas do skrajnosti otežkočeno. Posebno delo dramske skupine ni prišlo do pravega izraza. Kakšne težave so obstajale pred in pri vsaki uprizoritvi vedo oni, ki so pri tem sodelovali.
Kateri momenti so bili odločilni pri tem zavlačevanju in odlaganju gradnje, ne vem. Prepričan sem pa in mislim, da to ni samo moje mnenje, da zadeva že vse od začetka ni bila resno obravnavana. Vsekakor je pri tem igral glavno in morda edino vlogo nezadosten smisel za
kulturo. Finančna sredstva niso bila odločilna. To svojo trditev opiram na dobro voljo podeželja, saj bi se ob pravem času dalo zbrati mnogo gradbenega materiala, ker takrat košček bora kmetu ni igral vloge. To je razvidno že tudi iz tega. ker so jih sami ponujali! Prevozi bi se z dobro organizacijo tudi uredili, nekaj dobre volje in prostovoljnega dela pa bi dobil i tudi pri Sobočanih. Naša podjetja so takrat razpolagala z raznimi fondi, ki bi se delno lahko uporabili tudi v ta namen. Z vsem tem in pa z odločno voljo merodajnih, bi danes Kulturni dom v surovem stanju že bil dograjen, vendar ne mislim pri tem »Kulturnega mesta«, temveč zgradbo gledališča z vsemi potrebnimi prostori. Ali je bilo stališče z gradnjo nove kino dvorane kaj lažje? Trdim, da še težje, pa je šlo, ker se je za to nekdo temeljito zavzel. Ali je bilo stališče v drugih podeželskih mestih kaj lažje? A kljub temu imajo povsod prosvetne ali kulturne ali zadružne domove! Človeka boli, ko se vozi po Pomurju in vidi v vsaki večji vasi stavbo, v kateri je poleg drugih prostorov tudi večji prostor za kulturne prireditve. Sobota, kot politično-gospodarsko in kulturno središče pa se s tem ne more ponašati! Nastane torej vprašanje, ali je Sobota še upravičena rabiti to ime v kulturnem pogledu? Ali ne bi bila ravno dolžnost Sobote nuditi podeželju z dramskimi in drugimi nastopi kulturni užitek in jim biti šola? Pomislimo samo, odkod vse so prihajali ljudje na naše skromne prireditve in koliko več bi jih pri-
POMURSKI VESTNIK, 10 novembra
Palača Združenih narodov v Ženevi
hajalo, če bi jim lahko nudili več, pogosteje in ob vnaprej določenih rokih! Tako pa ne moremo nuditi dovolj kulturnih prireditev niti Sobočancem, kaj šele podeželju. Pa ne samo, da jim mi ne moremo nuditi dovolj kulturnega izživljanja, prikrajšani so tudi na vseh užitkih, ki bi jih lahko bili deležni ob nastopih naših poklicnih gledališč, če bi tem lahko omogočili gostovanja. Zaradi oddaljenosti od večjih mest so naši ljudje — z nekaj izjemami — prikrajšani na tem užitku, da ne govorim o pomanjkanju kulturnega vzgajanja, ki bi v gotovih odrskih delih bila tudi ideološka vzgoja. Koliko grešimo v tem do naše mladine!
Soboti je dvorana za kulturne nastope nujno potrebna. Ali bo novo ustanovljena DP »Svoboda« lahko vršila svoje poslanstvo pod dosedanjimi pogoji? Prepričan sem, da ne, vsaj ne v takem okviru in pogledu, kot je to od nje zaželeno. Društvo s tolikimi odseki ne bo moglo zadihati, če se bo njegovo delovanje stisnilo v nemogoče oziroma neprimerne prostore. In ali ne bo škoda, ko imamo toliko pevcev,
igralcev, godbenikov itd., ki bi vsi radi sodelovali in pokazali svoje znanje? Nikar ne iščimo vzrokov za dosedanje pomanjkljivo delovanje KUD (tudi dijaških) v sodelujočih, temveč v tem, da jim nismo dali osnovne možnosti za uspešno delovanje. Izrečeno naj velja tudi za bodoče delo »Svobode«.
Da se gledališča ne bo moglo zgraditi v enem letu. je povsem razumljivo, pa tudi najboljša volja ne bi pri tem pomagala. Toda začeti je treba in moramo začeti!
Do takrat pa je treba takoj pristopiti k iskanju začasne rešitve. Morda bi se s TD Partizanom le dalo doseči sporazum v obliki, kot sem ga že večkrat predlagal. Vzeti je treba obzir okolnost, da soboška telesna vzgoja razpolaga s petimi objekti, dočim kultura z nobenim. Kako naj potemtakem podeželje priznava Soboto kot svoje kulturno središče, če pa mu ne more nuditi ničesar! Še manj bodo kdaj koli to priznavala ostala prejšnja okrajna središča, ki so v vsakem pogledu na boljšem.
Podpredsednik OLO Bogomir Verdev:
Naše obrtništvo
v luči novih gospodarskih ukrepov
Beograjsko posvetovanje o problemih našega gospodarstva pod predsedstvom tov. Tita je rodilo nekaj važnih zaključkov.
Z novimi ukrepi v gospodarstvu je treba omogočiti krepitev družbenega standarda v skladu z naraščanjem proizvajalnih sil dežele in v skladu s storilnostjo posameznih proizvajalcev. Struktura investicij se mora spremeniti tako, da bo sorazmerno naraščala proizvodnja potrošnih dobrin, kakor v kmetijstvu, tako v predelovalni industriji in gradnji stanovanj. V investicijski politiki se mora uveljaviti načelo: investirati tam, kjer dosežemo najhitrejši učinek in kjer bomo najhitreje zvečali narodni dohodek.
Ti sklepi se tičejo tudi naše obrti, posebno v načelu, da je treba vlagati sredstva tam, kjer se bodo najhitreje obračala. Obrtna proizvodnja lahko vpliva na izboljšanje življenjske ravni posebno s tem, da poveča obseg proizvodnje, da da večjo in boljšo izbiro blaga na trg. Tak razvoj v obrti bo nujno pripeljal do pocenitve obrtnih storitev.
Splošno znano je, da se obračajo sredstva v drobnem gospodarstvu najhitreje. V to drobno gospodarstvo spada tudi obrt, zato je gospodarsko utemeljeno, da pospešujemo obrtno dejavnost, posebno še, če to narekujejo splošne družbene potrebe. Pri nas v Pomurju so potrebe po razširitvi obrtne dejavnosti. Za razvoj obrti imamo tudi splošno družbeno podporo, kar pomeni, da se moramo načrtno lotiti problema razvoja obrti. Premisliti moramo o celi vrsti stvari v našem obrtništvu in pregledati dosedanji razvoj.
Število obrtnih obratov se v zadnjih 59 letih v okraju ni bistveno izpremenilo. To je razvidno iz naslednje tabele.
Leto	obrtnih obratov	zaposlenih kval. del.	vajencev
189-4	1521	817	317
1910	1615	793	397
1920	1406	513	406
1950	1591	709	423
1940	1711	965	719
1946	1286	215	268
1950	1495	627	460
1951	1151	794	585
1952	952	540	428
1955	1014	508	414
1954	1256	466	413
1955	1588	692	662
Teh nekaj številk nam pove, da je bilo 1. 1955 v našem okraju 67 obrtnih obratov več kot leta 1894. Različno je tudi stanje zaposlenih. Leta 1894 je bilo v obrti v okraju zaposlenih 817 pomočnikov, leta 1940 963, letos pa 692. To pomeni, da je bilo leta 1894 v obrti zaposlenih 125 pomočnikov več kot letos in leta 1940 271 več kot 1. 9. 1955. Vajencev je bilo 1. 1894 317 ali 402 manj kot leta 1940, ko jih je bilo 719, 1. 9. 1955 pa jih je bilo 57 manj kot leta 1940. (Primerjava z letom 1940 je važna posebno zato, ker so bile takrat obrtne storitve še najbolj uravnovešene z zakonom ponudbe in povpraševanja.)
Od leta 1940 se je položaj pri nas temeljito izpremenil. Porasla je industrija, ki je v mali meri nadomestila obrtno proizvodnjo (doslej se je razvila predvsem težka industrija). Razen tega se je izboljšala življenjska raven predvsem tistih ljudi, ki so bili pred vojno najbolj
socialno ogroženi. To pomeni, da so potrebe po obrtnih proizvodih danes precej večje kot pred vojno, potrebe po nekaterih uslugah (popravilo čevljev itd.) pa znatno manjše. Na splošno so danes potrebe po obrtnih storitvah večje in to predvsem kar se tiče kvalitete.
Kako naj se razvija naša obrt?
Letos je pri nas 123 obrtnih obratov manj kot leta 1940. O tem, koliko je bilo zaposlenih v obrti mojstrov v preteklosti nimamo točniho podatkov. Najbrž jih je bilo vedno toliko kot obrtnih obratov. Tako je bilo 1. 1940 zaposlenih v obrti 1711 mojstrov ali 123 več kot letos. Danes je v obrti zaposlenih 2280 mojstrov in pomočnikov, to je 86%, če vzamemo kot izhodišče
leto 194,0. V odstotkih izraženo število vajencev letos znaša 92% v primerjavi z letom 1940. Skupno je zaposlenih danes mojstrov, pomočnikov in vajencev 86% napram le-
tu 1940. V obrti je bilo zmeraj zaposlen tudi nekaj nekvalificirane delovne sile (letos 305), ki pa bistveno ne vpliva na obseg obrtne proizvodnje. Gornje številke pokažejo, da je bilo leta 1940 več ljudi zaposlenih v obrti. To razliko v številu obrtnih delavcev je danes znatno ublažila mehanizacija v nekaterih obrtnih obratih, vendar je dvomljivo, če smo na ta način dosegli obrtno proizvodnjo iz leta 1940.
Vse to pomeni, da je nujen vsestranski razvoj obrti v okraju.
Kakor hitro ugotovimo, da je potreben razvoj obrti, moramo vedeti kako naj se razvija.
Obrt mora dopolnjevati industrijo. Predvsem v tem času, ko imamo pri nas že dobro razvito težko industrijo, manj razvita pa je predelovalna industrija, ki jo mora izpopolniti obrt. Zl razvojem predelovalne industrije bo dobila obrt tudi več materiala, kot ga dobi ob današnjih razmerah. S tem bo omogočeno nekaterim obrtnim panogam, da se razvijejo v večjo proizvajalno obrt.
S preureditvijo v naši gospodarski politiki se bo izboljšal življenjski standard naših ljudi, vzporedno s tem pa bodo narasle tudi potrebe po večji obrtni dejavnosti.
Obrtni obrati pri nas so zastareli. zato je potrebno v prvi vrsti modernizirati že obstoječe obrate. Z modernizacijo bomo izboljšali tudi kakovost izdelkov. Razen tega pa bomo morali ustanoviti celo vrsto novih delavnic, kakor bodo pač zahtevale potrebe.
(Nadaljevanje prihodnjič)
Podpredsednik OLO M. Sobota ton. Bogo Verdev
Tovariš urednik!
Ko sem se mudil o Franciji, sva z Jeanom Svetczem povabila 50 naših izseljencev na pik-nik v Puteaux. Seveda Ti nameravam še kaj napisati o mojem bivanju tam in o moje stiku z našimi rojaki. Za zdaj samo to, da se je na pik-niku srečalo 58 ljudi, med njimi taki, ki so prišli tudi 130 km daleč. Posebej naj tu omenim Marijo Adamič ter Ivana Mesariča, ki je prišel z ženo in enim otrokom iz oddaljenega Francovilla. Ker za oddaljenost nekaterih rojakov nisem vedel, je razumljivo, da jih iz preveč oddaljenih krajev nismo mogli pričakovati. Zato so bila toliko bolj ganljiva njihova pisma v katerih so se za povabila zahvalili ali opravičili svojo odsotnost. Hvaležen Ti bom, če boš objavil pismo, ki sta mi ga pisala Anika in Rene Dubrun, Vitry sur Loire (Saone et Loire. France):
»Najlepša hvala na Vašem veselom jugoslovanskem pismu, ki sem ga z največjim veseljem prečitala. Z veseljem bi Vas luštne
prekmurske rojuke obiskalu, toda smo 360 km od Pariza. Povabilo sem poslala tudi Andreju Smodišu (on je bil naš sosed v Bakoveih), ki je z družino — ženo in hčerkico — oddaljen od nas 10 km. Oba z mojim možem delata pri agrokulturnih mašinah, pa imata samo v nedeljo prosto. Tako je premalo časa za tako dolgo pot. Tu je tudi moja setra Marija Malačič, Andrej Smodiš, Herman Vogrinčič, moj brat pa je 80 km dalje od nas. Res si želim iz celoga srca Vas obiskati, saj bi si veselo pogučali. Škoda, da ne morete priti Vi v Bourbon-Lancy.
Po teh dolgih 18 letih smo preživeli vesele in žalostne dni. Najrajši pa bi videla svoj veseli rojstni krni, kjer imam še ljube starše in brate. Sprejmite vsi najlepše pozdrave do veselega svidenja . . .«
Anika in René, prav žal mi je, da se nismo mogli srečati. Če bosta brala te vrstice, vedita, da sem bil Vajinega pisma enako vesel. Z ostalimi rojaki sprejmita prav lepe pozdrave.
 Štefan Kuhar
Pozdravi svojcem v domovini
KUPLEN IRENA iz Sebeborec, zdaj: 3, Rue de la Huchette, Paris V, pozdravlja starše in sestre, sovaščane, dekleta in fante iz Sebeborec in okolice, učitelje nižje gimnazije v Puconcih. posebno pa sošolca Ernesta Kutoša in Železna iz Puconec.
EMERIK ŽÖKŠ iz Kovačevec, zdaj: 3. Rue Jarente, Paris IV, pozdravlja domače, ženo v Ljubljani, Zolija Za-
unkerja, Fujsove, Koblencerjeve, Gyergyeka in advokata Rosino.
ANA PERŠA, doma iz Ižakovec, zdaj: 59, Rue Spontini, Paris XVI,
pozdravlja družini Perša in Mertük, sosede, rodbino in prijatelje iz Ižakovec.
CHARLES IN TEREZIJA BOCCIARELLI II, Rue Haryey, Paris XIII,
pozdravljata domače Boldižarove iz Šalamenec in brata Pišto iz M. Sobote.
JEAN SVETECZ, 18, Rue Marcelin Berthelot, Puteaux (Seine) pozdravlja domače iz Šalovec, posebno pa Janeza in Karola Slavica.
Naš dopisnik za izseljence
Moje srce hrepeni in trepeta, ko vlak privozi na slovenska tla. Peljem se čez Muro zdaj, v moj preljubi rojstni kraj . . .
To je ena izmed štiriindvajsetih kitic pesmice, ki jo je napisal našim izseljencem v spomin dopisnik Pomurskega vestnika F. G. iz Ropoče. Pesem res nima umetniške vrednosti, v njej pa je vendarle izražena ljubezen preprostega prekmurskega človeka do rojakov, ki so morali v tuji svet za kruhom in zaslužkom. Tudi ta preprosta pesem je ena izmed neštetih niti, ki povezujejo naše ljudi na tujem in doma. Zato smo o njej zapisali teh nekaj besed.
OPOZORILO
Nekateri naši rojaki v Franciji bi radi poslušali Radio Ljubljana, pa ne vedo za valovne dolžine. RADIO LJUBLJANA lahko dobite na valu 327,1 m. Oddaje pa, ki jih posebno zanimajo na sporedu: Želeli ste — poslušajte! — vsako nedeljo ob 14. uri; Partizanske in delovne pesmi — vsak ponedeljek ob 15.45; »Četrtkov večer« domačih pesmi in napevov — vsak četrtek ob 20.20; Oddaja za naše izseljence — vsako soboto od 22.15 do 23. ure.
Rojaki naj skušajo dobiti Radio Ljubljano tudi na valu 212,4 m — Radio Maribor. Za sporočila, kako oddaje dobijo in slišijo, jim bo Radio Ljubljana zelo hvaležen.
Če boste prihodnje leto prišli v svoje rojstne kraje, se boste prav gotovo ustavili tudi v središču Pomurja — Murski Soboti (Foto Kološa)
NOVE KNJIGE
„Ljudje naj se navadijo hoditi v knjižnice,
kakor so se navadili hoje v šolo“
Nekoliko izpremenjen citat iz knjige B. Gerlanca »Slov. ljudske knjižnice«
Avtor je prevzel nase težko in obenem še nehvaležno nalogo, ko se je lotil statističnega pregleda slovenskih ljudskih knjižnic. V nekoliko okrnjeni obliki je. bil isti pregled objavljen že v zadnjih treh številkah lanskega letnika »Socialistične misli«. Za izdajo v knjigi je bil v celoti dopolnjen, tudi popravljen, dodani pa so mu bili še podatki za 1. 1954 in seznam knjižnic.
Če pogledamo vsebino, zasledimo najprej dva predgovora Društva bibliotekarjev Slovenije, ki je brošuro izdalo, in založnice »Kmečke knjige«, nato pa avtorjev uvod. Dva članka, »Prvi poskusi in začetki javnih ljudskih knjižnic« in »Čitalniške in farne knjižnice«, nas seznanjata z zgodovino slovenskega knjižničarstva. Iz prvega članka povzemamo zanimivost, da je bila prva javna ljudska knjižnica pravzaprav ustanovljena v Radgoni leta 1830 in jo je vodil kaplan Anton Lah.
Tem člankom sledijo pregledi in sicer: »Ljudske knjižnice do prve svetovne vojne«, »med obema vojnama« in »Ljudske knjižnice v novi
Jugoslaviji«. Zadnji podatki so navedeni v pregledu »Ljudske knjižnice v letu 1954«. Knjigo zaključuje programatični članek »Nove naloge — nove poti«, »Zapiski na rob popisnic«, »seznam knjižnic« in kratek povzetek vsebine celotne knjige v angleščini.
Knjižnica sama posreduje pregled stanja knjižničarstva Slovenije skozi desetletja do danes. Tu so številke seveda neizogibne, toda prav te številke marsikaj, povedo. Povedo, kako si je slovenski narod osvojeval knjigo, kako je z njo rasel in se izobraževal, kakšen odnos je imel do nje in kakšnega ima še danes. Zgovorne so in žive, razveseljive pa tudi nerazveseljive. Pokažejo nam tudi, zlasti tiste iz zadnjega leta, da stanje ni preveč rožnato, da bo treba tukaj še mnogo dela, če bomo hoteli biti res zadovoljni. Tu je posebno važen poziv Društva bibliotekarjev Slovenije, v katerem je rečeno, da se zanimanje za knjižnice sicer iz leta v leto veča, se pravi, da ljudstvo želi knjig, da pa se stanje ljudskih knjižnic »iz leta v leto slabša ne le v materialnem in organizacijskem, temveč tudi v strokovnem pogledu«. V tem pogledu bo morala zlasti Ljudska prosveta storiti več kakor je že storila.
Prav bi bilo, da bi si gornjo brošuro dobro ogledali knjižničarji in sploh vsi, ki se kakorkoli ukvarjajo z ljudskim izobraževanjem.
F. Šrimpf
Koncert združenih orkestrov v Ljutomeru
V soboto 5. novembra sta priredila združena salonska orkestra iz Murske Sobote in Ljutomera koncert, ki je prav lepo uspel. Združeni orkester šteje 32 članov, kar je za naše Pomurje že kar lepo število. Pod taktirko ravnatelja glasbene šole v Ljutomeru Avgusta Loparnika je orkester zaigral Bernardove Partizanske zgodbe in uverturo iz Straussove operete Cigan-baron. Ravnatelj soboške glasb, šole, prof. sor Danijel Grum je dirigiral uverturi iz Souppéjeve Lahke konjenice
in Offenbachovega Orfeja v podzemlju, ki so jo na željo občinstva morali ponoviti.
Vmes so prav lepo zapele solistke Bibijana Penhofer, Majda Berlot in Marija Močan, vsaka po dve ariji. Pri klavirju jih je spremljal prof. Grum.
Združena orkestra se prav posrečeno izpopolnjujeta, izvajanja koncertnih točk zvenijo polnejše in nudita kot združena celota večji umetniški užitek. Za dvig koncertnih nastopov samo želimo, da se ta
oblika obdrži oziroma še izpopolni tako, da bi imeli v Pomurju popolni simfonični orkester.
Prav bi bilo, da bi orkester obiskal še naša ostala kulturna središča v našem okraju, tako v Lendavi in Radgoni.	F. H.
POMURSKI VESTNIK, 10 novembra
Živahna razprava članov šolskega sveta pri Obč. LO v Lendavi NA MNOGIH ŠOLAH PRIMANJKUJE PROSTOROV
V Lendavi so se v zadnjem tednu setali člani Šolskega sveta in se pogovorili o smernicah za bodoče delo. Delo šolskih odborov je v glavnem zaživelo in z njihovo pomočjo so na mnogih šolah izboljšali obisk, kar še posebno velja za šolo v Lendavi in Dobrovniku. Najslabše delajo Šolski odbori v Kapci in Mostju. Pomanjkanje prostorov predstvalja največji problem na lendavskih šolah v Turnišču in Mostju. V Dobrovniku so ga lansko leto omilili, vendar bi potrebovali novih prostorov za Otroški vrtec, saj imajo 48 prijavljencev. Šola v Kobilju ima težavo s straniščem, ki so ga začeli graditi že pred dvemi leti in je še vedno nedograjeno. V Gaberju bi potrebovali vodnjak. V Turnišču primanjkuje tudi učil, posebno za višje razrede.
Še v letošnjem letu bo začela delovati na osnovni šoli v Lendavi hospitantska šola za učitelje, ki poučujejo na manjšinskih šolah pa bo odprt oddelek v Dobrovniku. Več pozornosti bo potrebno posvetiti slovenskemu jeziku na manjšinskih šolah, kar bo v marsičem koristilo dijakom, ki nadaljujejo šolanje na slovenskih šolah. Govorili so tudi o šolskih proračunih, stanovanjih učiteljstva in kurjavi. V občini imajo še danes šole, ki jim primanjkuje drv.
Šolski svet čakajo številne naloge. Zato bo potrebno mnogo skupnega dela. Odgovorni ljudje pa bodo morali nuditi pri izvrševanju nalog vsestransko podporo.
-ce
Naprednost kmeta je treba ocenjevati po tem,
koliko pridela
in koliko pridelkov daje na trg
Dvajset odstotkov sredstev amortizacijskega sklada KZ za poltovorne kamione. — Neažurno knjigovodstvo in neizterjani dolgovi, coklje v zadružnem poslovanju. — Potrebno je krepiti ekonomsko bazo zadrug, ne pa posameznikov. — Kmetovalci naj bodo odvisni od svoje zadruge, ne pa od posameznikov, ki imajo traktorje in večje kmetijske stroje, s katerimi spravljajo v odvisnost zlasti male kmete. — Kmet bo v prihodnosti toliko veljal, koliko bo pridelal in dal na trg.
Na zadnjem posvetovanju predsednikov KZ Pomurja — bilo je v soboto, 6. novembra v M. Soboti je naš sodelavec izvedel marsikaj zanimivega, kar v skrajšani obliki posreduje bralcem. Najprej tole: posvetovanje je vodil predsednik OZZ za Pomurje tov. Tone Truden, precej koristnih napotkov pa so zadružni voditelji dobili tudi od direktorja Zadružne hranilnice tov. Gruškovnjaka in revizorja OZZ tov. Franca Sitarja.
Na pobudo predsedujočega so navzoči sklenili, da bodo tudi kmetijske zadruge v Pomurju pogodbe no odstopile kot posojilo 20 odst. sredstev svojega amortizacijskega sklada Glavni zadružni zvezi Slovenije, ki bo s tako zbranim denarjem kupila v inozemstvu potrebne dele za poltovorne kamione. Taka prevozna sredstva so potrebna našemu kmetijstvu, zato bo prav, če bodo enega ali dva dobile tudi kmetijske zadruge v Pomurju. Za posojeno vsoto amortizacijskih sredstev bodo zadruge dobile ustrezno vsoto obratnega kredita z dostopno obrestno mero. Čez dve leti bodo dobile zadruge nazaj posojeni denar.
V naših zadrugah, vsaj v nekaterih, prevladujejo težnje za čimvečjimi obratnimi krediti, čeprav pogostokrat nimajo jamstev za najetje. Poslovanje v nekaterih KZ je namreč takšno, da ne krepi kreditne sposobnosti, marveč jo hromi; neurejeno in neažurno knjigovodstvo, kup starih in neizterjanih dolgov, dvomljive terjatve, neredno dostavljanje mesečnih bilanc, zakasneli finančni obračuni in še marsikaj podobnega je, kar bi bilo potrebno odpraviti, če se hočejo kmetijske zadruge dokopati do solidnga, in normalnega poslovanja. Sam dva primera! Do sobote ni 22 zadrug poslalo hranilnici bilance za september. V KZ Križevci pri Ljutomeru zelo neredno opravljajo blagajniške obračune. Vse kaže, da ne zaležejo niti opomini niti kaznovanja. Zato ne preostane hranilnici nič drugega, kot da takim zadrugam blokira njihov bančni račun, kajti popolnoma pravilno je. da tudi za ceno takih ukrepov odpravljamo malomarnost posameznih zadružnih uslužbencev, ki se ne čutijo prav nič odgovorne pred zadružniki, njihovim vodstvom in končno tudi pred družbo. Niso ravno redki primeri, da kmetovalci niso dobili pravočasno plačila za poljske pridelke, ki so jih prodali zadrugi, prav po zaslugi uslužbencev, ki niso zaprosili za odkupni kredit ali pa so zagrešili druge poslovne nerednosti. Marsikje pa so tega krivi tudi upravni odbori, ki premalo nadzirajo poslovanje svojih uslužbencev in ne zahtevajo od njih pravočasno čistih računov. Seveda ne kaže vseh uslužbencev metati v en koš, saj je med njimi tudi precej vestnih in zaslužnih. In prav zaradi njih bo treba spremeniti plačni sistem v zadružništvu tako, da bodo za svoje delo boljše nagrajeni in da
ne bodo v tem pogledu zapostavljeni pred vrstniki v proizvodnih podjetjih.
Mnogo več bo potrebno storiti tudi za denarno varčevanje na podeželju; v manjših zadrugah bo potrebno ustanoviti ali pa poživeti hranilno-kreditne odseke, v večjih pa ustanoviti zadružne hranilnice. Pri tem pa je posebej važno zadružnikom pojasnjevati, za kaj bodo uporabljeni njihovi prihranki, kajti če bodo spoznali, da je njihov denar naložen na varnem in tudi uporabljen v njihov prid, bodo v svojo ustanovo denarnega varčevanja bolj zaupali in njihove vloge bodo naraščale številčno in
količinsko. In še nekaj: Zadružni hranilnici v M. Soboti so nujno potrebni primerni prostori (sedanji so občutno premajhni in nezadostni), sicer ne bo mogla dobro organizirati hranilne službe in opravljati finančnih poslov.
Dosedaj smo sredstva, ki so bila namenjena za izboljšave v kmetijstvu, vse preveč usmerjali h kmetovalcem in tako krepili predvsem posameznega pridelovalca; večina poskusov je bila opravljena mimo zadrug, prav tako so V roke posameznikov romala sredstva za obnovo vinogradov in sadovnjakov, posamezniki so bili deležni še drugih ugodnosti itd., medtem ko smo pozabljali na ekonomsko krepitev kmetijskih zadrug, katerim je treba ustvariti materialne pogoje, da bodo lahko bolj trdno navezale nase svoje člane in druge kmetovalce. Preveliko podpiranje posameznikov bi lahko rodilo na podeželju neupravičeno bogatenje in nove kapitalističe. Prvi znaki se že kažejo; nekam čudno se sliši, da imajo za-
sebniki več traktorjev in strojev kot kmetijske zadruge. V Pomurju lahko naštejemo 46 zasebnih lastnikov traktorjev, ki s sredstvi za obdelavo zemlje navezujejo nase zlasti malega kmeta in ga pehajo v odvisnost. Zakaj ne bi njihovo vlogo prevzele kmetijske zadruge z mnogo bolj poštenimi pogoji: dobiček gre sedaj v žep posameznika, v zadrugi pa bi ga bili deležni vsi člani. Zakaj ne bi dajali pomoči za obnovo sadovnjakov in vinogradov kmetijskim zadrugam, ki bi jih poleni razdelile med svoje člane? Zakaj ne bi bile prav naše zadruge uresničevalec raznih ugodnostnih ukrepov, ki jih bomo v prihodnosti
izvajali v prid našega kmetijstva? Če bi se to res zgodilo, potem bi v očeh naših kmetovalcev močno porasla ugled in prestiž naših zadrug in ljudje bi se jih mnogo bolj oklepali, saj bi videli v njih organizacijo. ki jih združuje in jim v imenu družbe tudi pomaga. Za tako poslanstvo pa bo potrebno usposobiti naše zadruge. Koliko je zadrug, ki nimajo primernih skladišč za odkupljene pridelke in drugo blago, drugim manjkajo ustrezni poslovni prostori, nekatere zadruge nimajo niti osnovnih strojev in naprav za obdelovanje zemlje in zaščito rastlin, zato so prepuščene samo trgovanju in kvečjemu še odkupu itd. Na vse to bomo morali misliti, če se že hočemo enkrat dokopati do tega, da bo kmetijska zadruga najvažnejši gospodarski činitelj in usmerjevalec na podeželju.
Skladno s spreminjanjem razmerja do kmetijske zadruge se bo moralo dokaj spremeniti tudi merilo za naprednost posameznega kmetovalca: dosedaj smo ponavadi rekli, da je napreden (v preveč absolutnem smislu) tisti kmetovalec, ki je na določeni površini zemlje pridelal največ pridelkov, nismo pa se vprašali, koliko je s tem koristil družbi. Toda: ali je lahko v polnem pomenu besede napreden tisti kmetovalec, ki je res mnogo pridelal, pa s presežki svojih pridelkov špekulira ali pa jih uporablja v druge namene (žito poklada živini, mleko svinjam itd.)? Ali z drugimi besedami: naprednost posameznega kmetovalca bo treba meriti tudi po tem, koliko je od tistega, kar mu je ostalo čez količino, potrebno za -prehrano družine, poslal na trg našim potrošnikom. In prav taki kmetje, ki mnogo pridelajo in svoje presežke tudi normalno prodajo na trgu. naj bi bili pod okriljem kmetijskih zadrug deležni pomoči in pozornosti naše družbe.	S. K.
Slovenske gorice je objela turobna tišina. Toda o vinskih kleteh ni za mrlo življenje ... Sladek mošt vre in se spreminja v vino.
Silose imamo, toda:
Kako bomo silirali krmo?
S tem, da smo zgradili vsem tehničnim zahtevam ustrezen silos, smo si zagotovili le delen uspeh pri napravi dobre in kakovostne kisle krme. Vedno moramo upoštevati, da je hranilna vrednost kisle krme odvisna samo od kakovosti in hranilne vrednosti rastlin, ki jih nameravamo kisati. Z manjvredno zeleno krmo ne bomo imeli večjih uspehov; s silažo, pripravljeno iz manjvredne zelene krme, prav tako ne moremo ustvarjati čudežev. Zapomniti si moramo: čim boljša je zelena krma, tem boljša bo kisla krma.
Kisanje ne more izboljšati kakovosti vložene krme, marveč lahko samo ohrani več hranilnih snovi kot drugi shranjevalni postopki.
Katere rastline so pripravne za kislo krmo? Načeloma lahko odgovorimo: vse, ki jih lahko poklada mo v svežem stanju. Vseh rastlin pa ni mogoče kisati enako dobro in z lahkoto. Zato delimo krmne rastline po primernosti (sposobnosti) za kisanje v skupine: a) koruza, sladkorna pesa: b) kapusnice (krmni ohrovt, kavlja, zelje, sončnice, topinambur, sirek, pesnica, repnica, repno in pesino listje c) trava z navadnih travnikov, repica, gorčica, krmna žita (rž, oves); d) detelje, mešanice detelj s travami, mešanice vseh vrst metuljnic (grašica z ovsom, grašica z bobom ali ržjo), soja, lupina; e) lucerna, trava z namakanih travnikov in trava s travnikov, gnojenih z Žitko gnojnico.
Koruzo kisamo najlažje, rastline iz skupine e) pa najteže.
Čimveč škroba (sladkorja) vsebuje rastlina, tem laže se kisa. čimmanj škroba (sladkorja) vsebuje rastlina, tem teže se kisa. Čimveč beljakovin vsebuje rastlina, tem teže se kisa, čimmanj beljakovin vse-
buje, rastlina, tem laže Se kisa.
Rastline iz skupine a) in b) lahko vlagamo v silos nemešane (čiste). Rastlin iz skupine c) do e) pa ne moremo več kisati samih, temveč jih moramo mešati z rastlinami iz skupin a) in b) zato, da z njimi dodamo sladkor, ki pospešuje vrenje. Dodatek sladkih rastlin mora biti toliko večji, kolikor bliže je osnovna rastlina, ki jo hočemo kisati, skupini e).
Nekateri dodajajo sladkor z melaso in posebnimi kemičnimi sredstvi (Amasil, pentesta).
Desetkrat več zaščitnih sredstev porabijo
Na tretji redni seji Zadružnega sveta v Lendavi je upravni odbor poročal o zadružnem poslovanju v vseh gospodarskih panogah; ugotovljeno je bilo. da so ga v marsičem izboljšali. K temu so mnogo pripomogli kmetijsko-pospeševalni odbori. ki so se letos precej razgibali. Še posebno sta aktivna sadjarski in živinorejski odsek. Prvi je priredil več strokovnih predavanj in praktično prikazal škropljenje, drugi pa je nabavil 9 bikov. Sadjarski odsek je že sestavil delovni načrt za prihodnje leto in naročil tudi raznovrstne sadike.
Sedanji način odkupa je v znatni meri povečal vrednost odkupljenega blaga, saj je v primerjavi z lansko za 54% večja. Vrednost odkupljenih pridelkov v letošnjem letu znaša 51 milijonov din. Problem pa so še vedno skladišča, zato jih bo potrebno začeti graditi. Uporaba zaščitnih sredstev se je v primerjavi z lanskim letom desetkrat povečala. Zadruga je zalagala z umetnimi
gnojili tudi ostali okoliš, ki je segal celo v sosednjo republiko Hrvatsko.
V Lendavi bo potrebno ustanoviti Zadružno hranilnico. Člani sveta so kritizirali kovaški obrat, ki je kljub obilnemu delu v polletju izkazoval izgubo; zato so zamenjali poslovodjo. Izvolili so tudi sekcijo žena-zadružnic, ki so letos že uspešno vodile dva tečaja za vlaganje zelenjave in sadja, sedaj pa bodo pomagale pri organizaciji gospodinjskih tečajev.
KZ v Lendavi ima sedaj 525 članov, kar pa je še vedno premalo, če upoštevamo število kmet. gospodarstev. Nekateri člani so izstopili v času, ko je primanjkovalo sladkorja in ga v poslovalnicah niso mogli dobiti.	-ce
KMETOVALCI —
dopisujte v Pomurski vestnik
Z zbora radenskih zadružnikov
Samo ena zadruga v bivši občini?
Z enourno zamudo se je predzadnjo nedeljo začel v Radencih občni zbor članov kmetijske zadruge. Čakali so na zadružnike. Občni zbor je bil že drugič sklican, zato so vseeno začeli, dasi je bilo od 82 članov navzočih samo 30. Razpravljali so o poročilu upravnega odbora, včlanjenju v zadružno hranilnico in združitvi kmetijskih zadrug na območju bivše radenske občine.	
Poročilo predsednika upravnega odbora je bilo malo »presuho«. Saj bi lahko bolj obširno poročal, kajti KZ Radenci je v zadnjem času zaživela. Omenil je predvsem težave, ki so jih povzročili bivši uslužbenci. Zaradi večjih in manjših primanjkljajev (okrog 90.000 din) bodo poklicani na odgovornost. Tudi člani uprav, odbora so se premalo zanimali za poslovanje v zadrugi. Nekaterih ni bilo videti niti na tem občnem zboru. Izmed treh odsekov (sadjarski, živinorejski in poljedelski, je zadnji zabeležil najboljše uspehe in se udeležil tudi kmetijske razstave v Radgoni. Predsednik je zlasti pohvalil tov. Muleca.
Zadruga si je letos omislila 4 škropilnice in tako povečala vrednost osnovnih sredstev na 521.000 din. Razen tega nima dolgov. Trgovinsko-odkupni odsek je imel v prvem polletju čez 64 tisoč din dobička, pospeševalni odseki pa malenkostno izgubo, ki je nastala zaradi tega, ker so morali pod ceno prodati ponesrečenega bika. V prvem polletju niso odkupovali nič drugega kot jajca in polže. Zato so bili malenkostni tudi dohodki, ki pa bodo prav gotovo večji v drugem polletju, saj bo zadruga precej zaslužila pri odkupu inkarnatke. Tudi dnevni izkupički v trgovini so boljši. Zadruga je začela odkupovati tudi živino in poljske pridelke.
Posebno živahna je bila razprava o združitvi zadrug. V bivši radenski občini delujejo tri KZ: v Radencih, na Kapeli in Račkem vrhu. Zadnji dve zadrugi nimata pravega gospodarskega zaledja, zato je zamisel o združitvi, ki je stara več kot dve leti, treba pozdraviti. Delovanje na področju zadružništva je namreč sedaj dokaj razdrobljeno, po združitvi pa bo samo ena zadruga gospodarsko mnogo močnejša. Imela bo lahko tudi upravnika, dobrega Knjigovodjo in kmetijskega strokovnjaka.
Pripombe in predloge svojih zadružnikov sta na tem zboru posredovala navzočim tudi zastopnika KZ Kapela in Rački vrh. Zvedeli so, da se kapelska zadruga počuti gospodarsko dovolj močno za samostojno poslovanje. Na občnem zbo-
ru pa so zadružniki vendarle sklenili, da se bodo združili z radensko zadrugo. Svoje pomisleke pa imajo tudi Radenčani. V KZ na Račkem vrhu še namreč niso dokončno rešili vprašanja dolgov v znesku 700.000 din. Okrog teh dolgov se je dolgo sukala razprava, naposled pa so se odločili za združitev, vendar pod pogojem, da opravi OZZ revizijo in o rezultatu pregleda obvesti upravna odbora obeh zadrug. Posamezni zadružniki namreč dvomijo v možnost izterjave teh dolgov. Morda bi te zadeve lahko uredili že na tem občnem zboru, če bi bil navzoč tudi zastopnik OZZ. Njegovo navzočnost so močno pogrešali na zborih v Radencih in na Kapeli.
Na občnem zboru pa smo se lahko prepričali, da se bosta zadrugi Radenci in Rački vrh združili v najkrajšem času. Verjetno se jima bo pridružila še kapelska vrstnica, saj so jo dosedaj odvračali od tega le nerazčiščeni dolgovi zadruge na Račkem vrhu.	Ika
Sadna drevesca je treba zaščititi pred zajci!
Letos je divji zajec začel zelo zgodaj obgrizovati mlada sadna drevesca. Upravnik drevesnice pri Gradu poroča, da jim je zajec že septembra oglodal 74 drevesc v novem nasadu. Mnogim drugim sadjarjem pa manjše število drevesc v zadnjih dnevih minulega meseca.
Sadno drevo, močno oglodano po zajcu, je nemogoče ozdraviti. Zajec lahko ogloda v eni sami noči neverjetno veliko drevesc. Zato lahko napravi veliko gospodarsko škodo v mladih nasadih, saj je eno na novo zasajeno drevesce v strnjenem nasadu vredno čez 1.000 din, za pravega sadjarja pa še mnogo, mnogo več.
Sadna drevesca zaščitimo pred zajcem in drugo divjačino na več načinov, vendar je najbolj priporočljivo ovijanje debla drevesc s slamo, koruznico, trstiko itd. ali pa z žično mrežo, kot je to že splošno znano. Vsi dosedanji poskusi mazanja debla drevesc z različnimi preparati so se izkazali kot nezadostni.
Vsem lastnikom novih sadnih nasadov priporočamo naj še v teh dneh zaščitijo svoja drevesca z omenjenimi pripomočki in tako preprečijo veliko gospodarsko škodo.
Želeti pa bi bilo, da bi jim pri tem poslu pomagali tudi lastniki zajca in podobne divjačine — lovske družine, saj bi moralo biti to že samo po sebi razumljivo.	R.
Obisk pri križevskih zadružnikih
Pri naših zadružnikih je vedno kaj novega. Pred kratkim smo lahko videli dobro organizirano kmetijsko razstavo. Sedaj je glavno: odkup kmetijskih pridelkov in organizacijske naloge, ki jih nimajo malo. Komaj so dobili kvalificiranega upravnika na razpisano mesto, že jih je zapustil. Mesto upravnika je sedaj zopet prazno. Drugače se poslovanje redno odvija po raznih odsekih.
Najboljši med vsemi je živinorejski odsek. Pred kratkim so imeli sejo in si lahko tam slišal marsikaj zanimivega. Iz finančnega poročila je bilo razvidno, da je imel ta odsek največ dohodkov. Predvsem skrbijo za dobro plemensko živine. Trenutno jim manjkajo trije biki, medtem ko ima zadruga še sedem bikov-plemenjakov. Nasi živinorejci so tudi sodelovali na medokrajni živinorejski razstavi v M. Soboti. Vsega skupaj so imeli na razstavi 30 glav najboljše plemenske živine. Med rejce je bilo razdeljenih precej nagrad v znesku 180.000 din. Prav tako so bili nekateri od teh živinorejcev nagrajeni na republiški živinski razstavi z 90.000 din. Vse to kaže, da se danes naši zadružniki zelo zavzemajo za kakovostno vzrejo dobre plemenske živine. Da je to res, nam dokazuje naslednja številka: letos je bilo prodanih 31 rodovniških bikcev za 3.700.000 din. Eden bikec je povprečno veljal 118.000 din. Nadalje ima živinorejski odsek pod molzno kontrolo 254 krav, ki so bile avgusta. pregledane po strokovni komisiji. Takrat so izločili iz molzne kontrole 20 krav.
Gornji podatki so lepa vzpodbuda živinorejcem, da bodo tudi v bodoče vlagali več truda na tem področju, ki je v kmetijstvu bistveno važno.
Dalje lahko slišiš v zadrugi tudi kaj problematičnega. Letošnji odkup se jim je namreč dobro posrečil. Žal pa kmetje prodajajo večinoma samo krompir, sadje in oljarice, dočim žita ne ponujajo. Posebno dosti so odkupili krompirja: čez 23 vagonov — kar je predvsem zasluga dobrih nakupovalcev. Pravijo pa, da bi lahko odkupili še več krompirja, če bi lažje dobili vagone na razpolago. Razumljivo je, da krompirja ne morejo vskladiščiti, ker bi tako zmanjšali svoja denar-
na sredstva. Vagone pa dobivajo zelo počasi. Omenili so mi, da pošiljajo krompir večinoma na jug. celo v Makedonijo in dosti tudi v Beograd. Pri tem je seveda treba omeniti, da morajo potrošniki na jugu naš krompir zelo drago plačati, ker so stroški prevoza zelo veliki. Samo do Beograda velja tovornina za en vagon okrog 40.000 din. Večkrat so že predlagali na merodajnih mestih, da bi bilo dobro, če bi železnica zmanjšala prevozne stroške za tovornino vsaj sedaj v jesenskem času, ko ,si mora vsak potrošnik pripraviti zimsko zalogo. To bi lahko znatno vplivalo na pocenitev krompirja, kar bi bilo samo v korist potrošnika. Poleg navedenih imajo še veliko problemov. Poljedelci se borijo za zadostno količino umetnega gnoja, sadjarji bi radi čimbolj zatrli koloradskega hrošča, dalje bi radi do kraja obnovili zadružni dom in še marsikaj takega, kar je zares potrebno. Kljub temu pa — če dalj časa zasledujemo delovanje zadruge in članov — lahko opazimo tu in tam otipljive uspehe, ki že ugodno vplivajo na izboljšanje našega kmetijstva,         (nh)
Na Murskem polju še sejejo
Spričo slabega vremena se kmetje na Murskem polju zelo bojijo, da ne bodo mogli posejati vseh ozimin. Ta njihov strah je precej upravičen. Kmetje se držijo svojega setvenega koledarja, po katerem bi naj bilo posejano vse žito vsaj do 1. novembra. Letos je to zaradi stalnega dežja bilo nemogoče napraviti. Sedaj imajo kmetje še polno koruzinja na njivah. Posejali so samo krompirišča. Računajo, da je na Murskem polju posejane komaj dobrih 60% vse zemlje za setev. To je zelo malo in če bo vreme še naprej tako, bo ta odstotek tudi ostal do pomladi.
Če bo res tako ostalo, bo treba že sedaj dosti razmišljati o tem, kako bomo spomladi zasejali to zemljo. da ne bi ostala preveč neizkoriščena. O tem naj bi razmišljali kmetje sami, pa tudi kmetijske zadruge in druge kmetijske ustanove.
(nb)
POMURSKI VESTNIK, 10 novembra

Epilog k zadevi
o kupšinskih lovcih
K vsemu temu, kar smo že pisali o kupšinskih lovcih dodajemo še to: Lovska zveza Slovenije je pregledala poslovanje LD v Kupšincih in ugotovila niz nepravilnosti n. pr. plačevanja članarine, članom z društvenim denarjem, posojanje društvenega denarja privatnikom itd.
Preteklo nedeljo je bila v M. Soboti seja Okrajne lovske zveze. Na seji je bil tudi predsednik LZS dr. Jože Beniger.
Na seji so ugotovili, da je za stanje v LD Kupšinci odgovorna tudi Okrajna lovska zveza v M. Soboti, ki je posvečala premalo skrbi organizaciji in delu omenjene lovske družine. Še več! LD Kupšinci je dobila na zadnjem občnem zboru prehodno zastavico in bila pohvaljena kot najboljša družina. Do vsega tega in tudi do ostalih dogodkov ne bi prišlo, če bi bila Okrajna lovska zveza bolj budna.
Upravni odbor LZS je sklenil, da bodo razpustili Okrajno lovsko zvezo v M. Soboti in uvedli prisilno upravo, ki bo pripravila vse potrebno za novi občni zbor OLZ.
V prisilni upravi so: Lojze Briški, Vlado Kreft, Lado Jezovšek, Ivan Janežič in Vlado Porekar.
Starešina LD Kupšinci se bo zagovarjal pred disciplinskim sodiščem. OLZ pa je izrekla še pred razpustom LD Kupšinci strogi javni ukor.	jm
Šalovci se prebujajo
V vsaki številki Pomurskega vestnika berejo Šalovčani o delu in uspehih po drugih pomurskih krajih, zato so sklenili, da nočejo biti med zadnjimi.
Pred kratkim so imeli v Šalovcih roditeljski setanek, na katerem so se pogovorili o vzgoji otrok v šoli in doma. Na sestanku so bile posebno matere, ki so se zanimale tudi za svoje najmanjše, ki bi jim bilo treba urediti otroški vrtec. Za otroški vrtec je prijavljenih že 21 otrok. Upajo, da bodo uredili vse potrebno do pomladi.
Žene in dekleta bodo v zimskem času pletle cekarje. Prostor, kjer bodo delale imajo že pripravljen. Kmetovalci pa si želijo strokovna predavanja iz kmetijstva.
Tudi kulturno prosvetno delo v Šalovcih ne spi. Že sedaj pripravljajo igro s katero bodo nastopili. Prosvetarjem dela težave zadružna dvorana. Sami ne bodo zmogli vseh stroškov za dograditev, zato bi bilo dobro, če bi jim kdo pomagal. V Šalovcih bi radi ustanovili pevski zbor, pa nimajo pevovodje.
Tako se vprašujejo ljudje o goričkih Križevcih ob početju Čahuk Ludvika, nekdanjega križevskega trgovca, katerega tudi mnogi vaščani nimajo o najboljšem spominu. O njem znajo mnogo povedati. In ker mu še do danes ni nihče upal stopili na prste (tudi ljudski odbor ne!), si je verjetno začel domišljevati. da bo lahko začel staro pesem in delal ose to, kar bo le v njegovo dobro, drugi ga pa ne brigajo.
Pred nekaj meseci je namreč nasilno izgnal iz neke hiše revno žensko Luthar Irmo. ji na nezakonit način po svoji volji hotel dati še slabše stanovanje, njeno pohištvo pa postavil pod »milo nebo«, da ga je močil dež. Streho dotične hiše je razdrl, stene pa še danes stoje in trohne. Kaj ima sedaj on od tega? Nič! Uboga ženska pa še večje težave in težje življenje.
Prejšnji teden ga je prosila 72-letna ženica Čahuk Julija, naj ji popravi streho na hiši, ki je delno tudi njegova (nekdaj si je baje znal na spreten način pridobivati tujo lastnino!). Ker že mnogo let koristi nekaj njene zemlje, bi bila seveda to njegova dolžnost. Ob tem deževju je namreč tekla voda skozi streho tudi v sobo, ki je bila že vse drugo kot pa soba. In kaj? Niti sam ni hotel (kljub opominom Ob. LO!), niti drugim ni pustil, da bi ženici pomagali, saj je celo zagrozil, da napravi tistega za invalida, ki bi začel popravljati. Pošteni ljudje ga seveda niso poslušali in so ženici priskočili na pomoč z materialom in delom.
O zadevi je razpravljal tudi vaški odbor RK na zadnji seji in sklenil, da seznani s tem javnost,
Zakaj šest črnih nedelj
za lendavske nogometaše?
Na to vprašanje je kaj lahko odgovoriti, če se ozremo malo nazaj v športno življenje pred leti, ko smo v Lendavi poznali razen nogometa tudi druge športne panoge. Pa se bo morda kdo izgovarjal; »Takrat smo imeli precej mladine v rudarski šoli . . .«
Ta človek je v zmoti saj je znano, da je še dandanes v Lendavi in okolici precej mladih ljudi, ki imajo veselje do športnega izživljanja. Samo povabiti jih je treba in vzgajati. Na tem področju pa je zelo malo ali celo nič storjenega. Nasprotno: nekateri voditelji so zadnja leta videli razvoj športa v nogometni enajstorici.
Vrč hodi tako dolgo po vodo, dokler . . . in tako se je zgodilo tudi z nogometaši. Ko so nekdanje zvezde nenadoma ugasnile, je prišlo šest črnih nedelj. Kdo je kriv, da smo bili tolikokrat poraženi? Seveda zopet igralci, ki so pred nekaj tedni prvič nastopili v moštvu in kljub požrtvovalnosti niso bili kos izkušenim nasprotnikom. Že pred leti smo mnogo razpravljali o tem, da je treba bolj skrbeti za naraščaj. Vedno pa so besede ostale na papirju. Izjema so samo pionirji, katere je več mesecev uspešno vodil tov. Š. Vidak, sedaj pa tudi njega ni več videti med njimi.
Prav gotovo je že čas, da o tem tudi v Lendavi razmislijo trezno in preudarno. Delovanje športnika naj ne bo usmerjeno samo v nogomet, marveč tudi v druge panoge. V Lendavi je v tem pogledu še precej neizkoriščenih možnosti, medtem ko ugotavljamo, da je v telovadnici društva Partizan in na nogometnem igrišču še vedno premalo mladine.	-ce
Viničarja hoče obdržati...
Jančarju iz Lastomerc je sledila in hotela obdržati viničarski odnos kmetica Sotler Jožica iz Zbigovc. Če prav ji je bil del vinograda dodeljen v dosmrtno uživanje, se s tem ni zadovoljevala. Tudi tega dela vinograda ni hotela sama obdelovati tako, da je vse skupaj naposled obdelovalo Vinograd, gospodarstvo Radgona.
Pred dnevi pa je najela delovno silo, z. motivacijo, da ji je vinograd vrnjen ter iz najlepšega predela obrala ves pridelek grozdja. Tudi mošt je takoj spravila na varno v svojo klet, kjer na ni imel časa vreti, saj so ji ga drugi dan vzeli.
Zagovarjati se bo morala pred sodiščem, pravtako tudi njeni pomagači, saj so med njimi delavci vinogradniškega gospodarstva, ki so dobro vedeli, čigav je vinograd.
MOSTJE
Šolski odbori v Pomurju že več mesecev uspešno delajo, le v Mostju so pozabili odborniki šolskega sveta na svoje dolžnosti. Mar so pozabili, da so jih starši izvolili zato, da jih zastopajo pri reševanju šolskih problemov. Čas bi že bil, da bi se sestali, kajti gotovo tudi pri njih ne manjka problemov.
Tokrat zadnjič:
0 cestno - prometnih predpisih
Živimo v času, ko se avtomobilski promet tudi pri nas močno razvija. Na prometnih cestah srečujemo osebne in tovorne avtomobile, traktorje in motorna kolesa. Vozniki motornih vozil upravljajo z najhitrejšimi cestnimi vozili. Od discipliniranosti šoferjev je v marsičem odvisen varen cestni promet. Ni dovolj, če zna ravnati voznik z motornim; vozilom, važno je, da zaupani tovor prepelje v redu na določen kraj, pri tem pa gleda na to, da na cesti ne ovira ostalega prometa. S hitro in brezobzirno vožnjo, z opuščanjem potrebnih signalov lahko povzroči prometno nesrečo, poškoduje vozilo in dragoceni tovor.
Praksa kaže, da je pri nas v Pomurju še precej voznikov motornih vozil, ki so slabo seznanjeni s cestno prometnimi predpisi. Ti vozniki mislijo, da je cestišče njihovo, pešci, kolesarji in vse kar je na cesti, jim je deveta briga.
Novi cestno prometni predpisi dopolnjujejo že prejšnje uredbe in to v nekaterih bistvenih stvareh.
Najvažnejše, kar določa nova uredba je to. da mora biti poklicni voznik motornega vozila ob nastopu službe, t. j. ko postavi vozilo iz garaže, popolnoma trezen. Alkoholnih pijač ne sme piti tudi med vožnjo in vse dotlej, dokler ne postavi vozila v garažo. Ta določba je nekoliko stroga, vendar potrebna, da odvadimo šoferje od priljubljenega postajanja pred gostilnami in nepotrebnega zavživanja alkoholnih pijač. kar je pogostokrat vzrok prometni nesreči. Statistika je pokazala. da je iz leta v leto več promet-
nih nesreč, ki jih povzročijo pijani šoferji.
Novost v novi odredbi je tudi v tem, da ne smemo siliti voznika motornega vozila, da vozi n. pr. več noči neprekinjeno. Tudi utrujenost voznika, ki postane nepazljiv, lahko povzroči  prometno nesrečo. To se zgodi navadno pri voznikih, ki upravljajo tovorne avtomobile. Razen utrujenosti zaradi napornega dela je pogostokrat vzrok prometnim nesrečam tudi v tem, če pustimo šoferja samega brez pomočnika, to posebno pri daljših vožnjah.
Včasih se zgodi, da silijo odgovorne osebe voznike, da vozijo z avtomobili, ki niso brezhibni. Naloga šoferja je, da pred vsako vožnjo preizkuša vozilo: zavore, signalne naprave itd.
S tem smo posredovali pešcem, kolesarjem in voznikom vprežnih in motornih vozil nekaj navodil iz novih cestno prometnih predpisov. Če bomo upoštevali predpise, bomo preprečili prometne nesreče. Lani in letos do 15. oktobra je bilo v murskosoboškem okraju precej promet-
nih nesreč, pri katerih je bilo težje poškodovanih 15 oseb, ki so morale iskati zdravniške pomoči in 5 smrtnih primerov, da niti ne omenjamo manjših nezgod.
Da se v bodoče zavarujemo pred prometnimi nesrečami moramo skrbeti, da se bo seznanjala s cestno prometnimi predpisi tudi naša mladina v šolah, ki bo z discipliniranostjo na cesti pokazala vsem, tudi tujim turistom, ki obiskujejo naše kraje, da smo sposobni vzdrževati na cestah red, kot se to spodobi za našo socialistično državo.            jm
»Brez nege in. škropljenja sadnega drevja ni takih plodova«— pravi sadjar, ki ga vidite na sliki.
»Gospodarski koledar 1956«
bo po vsebini bogatejši, kot so bili dosedanji
Že nekaj let uporabljajo gospodarske ustanove, gospodarske organizacije in podjetja vseh strok vsakoletni »GOSPODARSKI KOLEDAR«. Tudi za leto 1956 bo izšel »Gospodarski koledar«, ki ga izdaja uredništvo »Nove proizvodnje«, glasilo Zveze društev inženirjev in tehnikov LRS. V njem bodo važni članki prav o vseh gospodarskih strokah. Objavljen bo članek Zorana Poliča: »Odkrivanje napak nam omogoča boljše gospodarjenje«, nadalje članki dr. Vladimirja Krivica: »Komune in naš nadaljnji gospodarski razvoj«, Srečka Rihtarja: »Nekaj misli o tehnični pomoči«, Toneta Klemenčiča: »Nova pota v pospeševanju graditve stanovanj«, prof. dr. Stojana Pretnarja: »Nekaj gospodarskih pogledov na vprašanja iznajditeljstva«, dr. Lava Čermelja: »Ob obletnici londonskega sporazuma«, dr. Julija Felaherja »Koroški Slovenci v letu 1955«, Jožeta Pavličiča: »Kazniva dejanja v gospodarstvu«, dr. Marjana Dularja: »O organizaciji dela v podjetjih«, Toneta Klemenčiča: »Proizvodnost dela, plače, osebna potrošnja«, Edvarda Pirnata: »Drobni problemi v gospodarstvu, ki vidno rastejo« (ta članek je posebno zanimiv in poučen za komercialiste, računovodje in knjigovodje), dr. Marjana Dularja: »O varnosti dela«. Toneta Klemenčiča: »Seznam gospodarskih predpisov« in drugi.
V vsakem »Gospodarskem koledarju« doslej je izšel Seznam gospodarskih predpisov. Iz leta v leto je ta seznam izpopolnjen tako, da so »Gospodarski koledarji« trajne vrednosti za vsakogar, ki želi biti poučen o vsem novem v posameznih gospodarskih strokah in o gospodarskih predpisih v kakršni koli zadevi. V »Gospodarskem koledarju« je mogoče najti pojasnila za vse nejasnosti v našem gospodarstvu. »Gospodarski koledar« poučuje upravne odbore, delavske svete, direktorje in komercialiste, računovodje in knjigovodje ter vse druge, da bi vedeli, kakšni ukrepi, odločbe in odredbe so v skladu z veljavnimi gospodarskimi predpisi. Dalje daje pojasnila vsem, ki jih ti ukrepi tičejo, ki jim nalagajo dolžnosti in odgovornosti, da morejo presoditi, če je izdan ukrep zakonit.
»Gospodarski koledar 1956« bo tako zelo olajšal delo vsem gospodarskim organizacijam, podjetjem in ustanovam, da bodo prav gotovo vsi priznali njegovo koristnost. Brez njega skoraj ne bodo mogli uspešno opravljati svojih gospodarskih dolžnosti. Ker uredništvo »Nove proizvodnje« kot vedno doslej varčuje s papirjem in izdaja svoje publikacije le v tolikšni nakladi, da ne ostane ničesar nerazprodanega. bo tudi »Gospodarski koledar 1956« izdalo le v toliki nakladi, ki bo šla v denar. Zaradi tega naj gospodarske ustanove, gospodarske organizacije, podjetja in privatniki nemudoma naročajo potrebno število izvodov »Gospodarskega koledarja 1956« pri »Novi proizvodnji«,
Ljubljana; Trubarjeva ulica 15, poštni predal 407 in naj na njen tekoči račun Ljubljana 60-KB-1-1142 takoj nakažejo ustrezno vsoto denarja.
En izvod »Gospodarskega koledarja 1956« stane 500 din. Na odrezek položnice ali denarne nakuznice naj napišejo namen plačila.
Komercialni oglasi in reklame v »Gospodarskem koledarju 1956« imajo kar največji uspeh. Podjetje, ki naroči oglas v »Gospodarskem koledarju«, more zn svojo proizvodnjo ali za usluge dobiti nova tržišča, naročnike in odjemalce doma in v inozemstvu.
Ker je časa za naročilo oglasov le še malo, saj bo redakcija pri »Gospodarskem koledarju 1956« skoraj končala svoje delo, je treba naročila za oglase čimprej poslati »Novi proizvodnji«.	L. A.
Letos novi sodi,
drugo leto - moderna klet
Kapela je znan izletniški kraj, slovi pa tudi po kakovostnih vinih, ki jih pridelujejo tod okrog. Pogled s Kapele je zares veličasten. Okrog in okrog te obdajajo vinogradi, ki so večinoma last domačega Vinogradniškega gospodarstva. V njih je zadnje dni bilo slišati veselo pesem »bračev«. Trgatev je ljudem vinskih goric bogato poplačala njihov trud.
Vinogradniško gospodarstvo na Kapeli ima velike uspehe, ki jih je pripisati tudi izkušenemu upravniku ing. Tonetu Škvarču. Omislili so si dva traktorja: Unimog in Steyer. Letos so si nabavili tudi novo posodo za vino, kajti stara je že doslužila; to so veliki sodi, ki držijo od 3.500 do 6.500 litrov. Kupili so jih pri »Sodarstvu« v Mariboru.
Za uporabo jih pripravijo sami. Tanin (čreslovino) odstranijo iz njih s pomočjo parne lokomobile. V sod spustijo paro pod pritiskom dveh ali treh atmosfer. Para namreč v desetih urah — tako dolgo jo spuščajo v sod — izpere ves tanin. Nato sod oplaknejo in »ovinijo« (v njega vlijejo 10 litrov kuhanega vina), nakar dobi okus po vinu. Vanj lahko potem takoj nalijejo žlahtno kapljico, kar so letos tudi storili, saj jim je primanjkovalo posode.
Prihodnje leto nameravajo zgraditi moderno in veliko klet.	F.
Tri iz Tišine ...
Zadnji roditeljski sestanek je bil dobro obiskan. Starši so napolnili šolsko dvorano. Ravnatelj tov. Križman jim je povedal marsikaj koristnega o domači vzgoji otrok. Navzoči so ga z zanimanjem poslušali in tudi marsikaj pripomnili. Soglašali so tudi s tem, da je treba kaznovati tiste starše, ki nočejo pošiljati svojih otrok v šolo in rajši zapravljajo denar po gostilnah, kakor pa da bi jim omislili obleko.
Na kraju so se pogovorili tudi o učnih uspehih, ki so letos boljši od lanskih, vendar pa še vedno ne dovolj zadovoljivi.

Na naši pošti smo spet dobili novega pismonošo, ki je letos že četrti. Čudno se nam zdi, da tako pogosto izmenjavajo poštne sle. Prizadeti so predvsem bralci naših časopisov. kajti novi uslužbenec ne pozna ljudi v poštnem okolišu in zato večkrat z veliko zamudo dostavlja pošto. Večkrat je ne dobimo redno vsak dan. Pismonoša naj bi zategadelj več časa ostal na svojem službenem mestu.

Slišati je, da so si uslužbenci naše zadruge privoščili plačo po najvišji tarifi. Zato svetujemo upravnemu odboru, naj poskrbi za to, da bo nekaj dobička ostalo tudi za druge potrebne stvari. J. G.
... in drugih krajev
Skakovci. — Preobilno deževje je zaustavilo jesensko setev. Kmetovalci so v skrbeh, da ne bodo mogli v pravem času posejati ozimnih žit..
Končno se vendarle približuje dan, ko bodo tudi pri nas zažarele električne luči. Strokovni delavci že opravljajo zadnja dela, da bomo lahko petrolejke kmalu poslali v zasluženi pokoj.	G.
Vanča ves. — Že pred kratkim smo pisali, da so pri nas ponovno zacvetele jablane in hruške. Sedaj pa je pognalo cvetove tudi trsje na brajdah. Čuden letni čas — kajne?
DOLINA
Leto se bliža h koncu. V vasi so hoteli v letošnjem letu imeti elektriko. Pomanjkanje strokovnega osebja je glavna ovira za uresničenje dolgoletne želje, kakor pravijo vaščani. Toda v Dolini kljub temu upajo, da bodo še letos svetili!
VIDEM OB ŠČAVNICI
Pred tremi meseci so začeli pri nas kopati temelje za enonadstropno stanovanjsko hišo. Delo je zelo napredovalo in stavba je vedno bolj rasla. Zgradili so že klet in pritličje. V kratkem bo hiša dobila tudi streho.
DOBROVNIK
Po krajšem odmoru so začeli z delom tudi dobrovniški kulturniki. Delavni IZUD »Šandor Petöfi«, ki je lani dosegel lep uspeh, pripravlja igro »Begýar bandi«, ki jo bodo uprizorili v decembru.
Naši bralci nam pišejo
Ali je to človeško?
kajti ljudje se nad obema primeromo zgražajo in vprašujejo, če je kaj takšnega še dopustno danes, ko se borimo za pravice in enkopravnost slehernega človeka.
V imenu vaškega odbora RK Križevci.	Janez Meglič
Vljudnost ali kaj . . .
Potniki, ki imajo prometne zveze le z avtobusi razumejo, da je avtobusni park slab, da ni dovolj avtobusov, pa tudi posamezne ceste so slabe, ne razumejo pa, če. se lahko imenuje vljudnost to, kar delajo sprevodniki avtobusov. Zgodilo se je dne 22. X. t. l. Na avtobusni postaji Očeslavci sta čakala dva starejša potnika namenjena v Radgono. Avtobus je imel precej zamude, zato je bilo čakanje zelo neprijetno. Toda še bolj neprijetno je bilo, ko so iz avtobusa izstopile tri osebe, čakajoča pa nista smela vstopiti v avtobus. S kratkim in osornim odgovorom sprevodnice. da ne smeta vstopiti je avtobus odpeljal.
Potniki pričakujejo, da se taki primeri več ne pojavijo in naj sprovodnik ima več uvidevnosti do starejših ljudi, ki po skoraj eno urnem čakanju morajo pešačiti 9 km v Radgono.

Ko smo pri avtobusni postaji imajo potniki še en problem. Postajališče je na prostem, v bližini ni hiš, zamude avtobusa so skoraj na dnevnem redu. Zgradili naj bi leseno primerno čakalnico. Pristojni Obč. LO je voljen delno prispevati, pa tudi okoliško prebivalstvo je pripravljeno nekaj žrtvovati. Sedaj nastaja le vprašanje kdo naj to akcijo izvede. Potniki pričakujejo, da se bo v to poglobil vaški odbor Stavešinci in problem rešil, še pred nastopom zimskega vremena.
DOLGA VAS
Skoraj bo minilo leto, ko so na enem izmed sestankov volivci izrazili željo, naj dobi njihovo naselje, ki je podaljšek Lendave, ulično razsvetljavo. Potreba po razsvetljavi se odraža najbolj v tem, ker se v jutranjih urah vozijo skozi vas številni delavci, ki so zaposleni pri podjetju »Nafta» in drugod. To je tudi glavna cesta, ki vodi proti državni meji. Čas je že, da merodajni činitelji razmislijo o tem!
Otroci naj ne bodo delavci,
dokler so šolarji
Je že dobro, če otroku zaupamo tako delo, ki mu je v razvedrilo, ni pa pravilno, da ga obremenjujemo s takimi posli, ki jih komaj zmore odrasel človek. No primerov takega izkoriščanja otrok pa na deželi res ne primanjkuje. Naj obelodanim samo enega, kateremu sem bil sam priča.
Pri nas v Vogričevcih je še vedno navada, da morajo otroci do 13 let starosti opravljati težavna poljska in tudi vinogradniška dela. Tako sem videl tudi malega sina posestnika N. Š., ki je moral spomladi z odraslimi vred kopati v vinogradu, poznej pa na polju orati, čeprav je z glavo komaj dosegel plužne ročaje pri obračanju na koncu njive je moral plug prijeti čisto spodaj in ga vleči za seboj, če ga je hotel naravnati v drugo brazdo. Dva dni pozneje sem ga zopet opazoval, kako seje siromak mučil s težko brano, kateri še zdaleč ni bil kos.
Vendar posestnik N. Š. nima toliko zemlje, da je ne bi mogel dobro obdelati brez pomoči svojih otrok — šolarjev. Če pa ga vprašaš, zakaj morajo garati tudi njegovi otroci, boš dobil kratek odgovor: »Saj tudi jedo! «
Da bi pa lahko stoodstotno izkoristil svoje otroke za težavno delo na polju, je N. Š. najel še 2 in pol hektarja zemlje od K. F. iz Branoslavec.
Vprašajmo se, kdo neki bo v prihodnosti na podeželju ščitil otroke pred izkoriščanjem, če jih starši sami ne znajo!	A. Š.
Zakaj smo pozabili na cigane?
V Vanča vesi je kolonija ciganov, med katerimi je okrog 70 volivcev. Ko je bil pri nas zadnji zbor volivcev, niso bili cigani o njem pravočasno obveščeni, čeprav bi se ga gotovo udeležili in tam razložili svoje probleme. Zdaj se seveda sprašujejo, kdo je temu kriv: najbrž bo držalo, da jih tedanji odbornik ni obvestil.
Pri volitvah so bili cigani vedno najbolj disciplinirani, saj so že takoj v jutranjih urah oddali svoje glasove za kandidata SZDL. Tudi na zborih volivcev bi jih bilo potrebno bolj upoštevati, da bi lahko sodelovali pri volitvah krajevnih odborov. Vsekakor pa se kaj takega prihodnjič ne sme več pripetiti.
J. G.
POMURSKI VESTNIK, 10 novembra
ŠPORT
Nepričakovana zmaga
Tekstilac (Oroslavlje) — Sobota 1:4
Igralci Sobote so prepričljivo premagali na tujih tleh precej favorizirano moštvo »Tekstilca« iz Oroslavlja s 4:1. Tekma je bila odigrana ob lepem sončnem dnevu, toda na zelo mokrem igrišču.
Takoj v začetku so naši prešli v napad; po lepem prodoru na desnem krilu je Maučec v 5. minuti dosegel z efektnim golom vodstvo 1:0. Ohrabreni spričo začetnega uspeha so še nadalje napadali; tako je Maučec v 6. minuti po lepem prodoru zvišal rezultat na 2:0. Domačini so postan po tem golu precej nervozni, kar so naši spretno izkoristili in v 12. minuti z golom Sirovine dosegli rezultat 3:0.
Po tem golu se je položaj na igrišču precej spremenil. Naši, zadovoljni z rezultatom, so se omejili večinoma na obrambo. Tako je v drugem delu prvega polčasa obramba imela polne roke dela. Najuspešnejši je bil vsekakor vratar Cak. ki je ubranil vrsto precej nevarnih strelov.
Drugi polčas se je pričel z nevarnimi napadi domačinov, ki so že v 6. minuti dosegli gol in zmanjšali rezultat na 3:1. Toda njihovo veselje je trajalo samo nekaj trenutkov. Po začetnem udarcu Sirovine je Norčič podal žogo na krilo Zelku, ki jo je prisebno podal Maučecu in ta je brez oklevanja streljal v mrežo. Ta gol je bil dosežen, ne da bi se nasprotni igralci sploh dotaknili žoge. Po tem golu so domačini sicer skušali rezultat zmanjšati, toda naša obramba je vzdržala vse njihove napade, čeprav je bil 15 minut pred koncem tekme Babič poškodovan in je na njegovem mestu moral igrati Zelko.
Med najboljšimi v moštvu je bil Cak v vratih ter Matjašec in Maučec v polju, vsi ostali igralci pa so se trudili in dali svoj delež k tej pomembni zmagi, ki so si jo priborili s taktično in dobro igro. Naši so igrali na blatnem terenu z dolgimi pasovi in si tako zagotovili zmago.
IZ SODNE DVORANE
NE NA KOLESU —
V ZAPORU BO SEDEL
Martin Vukovič je bil svoj čas strojnik pri kmetijski zadrugi v Selnici pri Čakovcu. Zadnje čase pa je hodil z ženo na sezonsko delo v Baranjo. Večkrat se je vračal k materi v Strehovske gorice. Ob neki taki priložnosti je ukradel žensko kolo Sidoniji Kerec. gostilničarki v Marovcih z dvorišča za gostilno. Kmalu nato pa še moško kolo Francu Bogarju v Lendavi iz dvorišča gostišča »Pri Prekmurcu« izpred pekarne, kjer je bil Bogar zaposlen. Okrajno sodišče v Murski Soboti ga je obsodilo na 1 leto in 4 mesece zapora.
PREKO MEJE V ZAPOR
Ivan Marolt, 32-letni monter iz Ljubljane zaposlen pri podjetju «Toplovod« in 20-letni Jurij Koštric. pomožni monter pri istem podjetju, doma iz Lendavskih goric, sta se letos v avgustu odločila, da jo pobrišeta brez dovoljenja preko meje v Avstrijo. Pač nista vedela, da Avstrija vse prebežnike kot nezaželjene vrača. Tako sta se znašla še isti dan zopet na naši strani in sicer v G. Radgoni, od koder so ju odpremili v M. Soboto v zapore. Na sodišču sta oba zatrjevala, da sta imela namen potovati dalje in sicer kar v Brazilijo, kjer bi naj imela neke sorodnike. Obsojena sta bila vsak na 7 mesecev zapora.
SEKANJE LESA BREZ
DOVOLJENJA JE KAZNIVO
Janez Smodiš iz Stanjevec je v svojem gozdu brez sečnega dovoljenja posekal 14 borov. Obsojen je bil na 3000 dinarjev denarne kazni.
Tudi Aleksander Bohar, kmet iz Peskovec je dal brez dovoljenja posekati 14 m3 lesa. Delavce za posek pa je organiziral lesni manipulant Geza Bačič iz Križevec. Okrajno sodišče je kaznovalo Bohorja s 5000 in Bačiča s 3000 dinarji.
PREKUPČEVANJE Z DRVMI
Evgen Sinkec iz Čikečke vasi je v prvih mesecih letošnjega leta prevzel dobavo drv za razna podjetja in ustanove v Murski Soboti v
skupni izmeri 42 m3. Ker pa lastnih drv ni imel, jih je kupoval od kmetov v Čikečki vasi, Motvarjevcih in Prosenjakovcih, bavil se je s trgovino, za katero ni imel dovoljenja. Obsojen je bil na 1 mesec zapora in na plačilo stroškov v znesku 4.250 dinarjev.
ROJSTVA-POROKE-SMRTI
V	OKTOBRU SO SE POROČILI
V	MURSKI SOBOTI:
Ernst Kmodiš, poljedelec iz Stanjevec in Marija Rondi roj. Prša, poljedelka iz Otovcev. Ludvik FliFratar Marta, bolničarka iz Murske sar, brivec iz Murske Sobote in Sobote. Karel Kuhar, absolvent ekonomske faklutete iz Puževec in Valentina Zdešar, nameščenka iz Ljubljane. Janez Kozlevčar, tesarski pomočnik iz Zagradca, okraj Ljubljana-okolica in Marija Červek poljedelka iz Bakovec.
ROJSTVA:
V oktobru se je rodilo 63 otrok, od tega 59 v soboški bolnici.
UMRLI SO V M. SOBOTI:
Marija Unger, gospodinja iz Fikšinec, stara 50 let, Štefan Lanjšček, vojni invalid iz velikih Dolencev, star 73 let, Franc Nemec, poljedelec iz Bakovec. star 73 let. Franc Miholič, poljedelec iz Črnelavec, star 84 let, Martin Švec, kmet iz Filovec, star 70 let, Marija Fliser, gospodinja iz M. Sobote, stara 55 let Dragica Lipič iz Mlajtinec stara 7 mesecev. Friderik Bence iz Gerlinec star 10 let, Helena Koret, kmetica iz Kapce, stara 70 let. Trma Levčič iz Veščice, stara 12 let.
Kmetijska zadruga v Martjancih
razpisuje mesto
HONORARNEGA UPRAVNIKA
Plača po dogovoru. Prošnje dostaviti na naslov Upravni odbor KZ Martjanci
VAJENCA s primerno šolsko izobrazbo išče »KOVINA* trg. z železnino M. Sobota
ŠAH
Okrajni šahovski odbor je organiziral ob zaključku taborenja pred-
vojaške vzgoje moštveni šahovski turnir, ki so se ga udeležili obvezniki predvojaške vzgoje z dvema ekipama, dijaki gimnazije in ekonomske srednje šole. Zmagali so gimnazijci, ki so dosegli 18 točk pred ekenomsko srednjo šolo s 15 in pol točke. Na tretjem in četrtem mestu sta ekipi predvojaške vzgoje. Le žal. da se povabljeni šahisti JA niso mogli udeležiti turnirja. Prvi dve moštvi sta prejeli po eno šahovsko garnituro kot nagrado od okrajnega šahovskega odbora. Želeti bi bilo, da bi tudi drugi centri priredili šahovske turnirje.
Nesreče in nezgode
Ivan Kavaš, 27-letni zidar iz Beltinec si je pri delu zlomil desno nogo pod kolenom. Z voza je padel 63-letni Alojz Pahor iz Petišovec in si zlomil rebro na levi strani. Z vrelo vodo se je polila 10-letna Elizabeta Topličanec iz Hotize. Ima hudo opekline na levi nogi. Na vroč štedilnik se je vsedla 2-letna Elvira Smodiš iz Stvanjevec ter se močno opekla. 6-letni Leopold Kranjec iz Dokležovja se je po naključju vsedel v škaf z vrelo vodo, ter se močno opekel. S sekiro se je vsekal 3-letni Anton Kuzma iz Gančan in si prizadejal hudo rano.
Komisija za nameščanje vodilnih uslužbencev pri Obč. LO v M. Soboti razpisuje
JAVNI NATEČAJ
za namestitev upravnika-poslovodje obrtnega podjetja Kleparstvo-vodovod« v Murski Soboti. Pogoji: končana ekonomska srednja šola z najmanj 3-letno prakso na vodilnem mestu v slični gospodarski organizaciji. ali izučen kvalificiran kleparsko-vodovodni mojster z vsaj 5-letno samostojno prakso v navedeni obrti.
Za namestitev upravnika podjetja »Kurivo-Gradivo« v M. Soboti. Pogoji: končana ekonomska srednja šola z najmanj 5-letno prakso na vodilnem mestu v slični gospodarski organizaciji ali trgovski poslovodja z najmanj 3-letno prakso v lesni stroki.
Pravilno kolkovane prošnje z dokumenti in opisom dosedanjega dela je treba poslati na Obč. LO M. Sobota do 25. novembra 1955.
Predsednik komisije:
Jože Velnar 1. r.
KNJIGOVODSKO MOČ
(osnovna sredstva) išče Tovarna mlečnega prahu v M. Soboti. Pogoji: srednješolska izobrazba. Plača po tarifnem pravilniKu. Prijave do 15. novembra 1955 poslati na gornji naslov.
TRAKTOR
znamke »Mineapolis Moline«, 35 KS. generalno popravljen in parni kotel znamke MAV prodam. — Naslov v upravi lista.
OPREMLJENO SOBO
v M. Soboti iščemo takoj. — Naslov v upravi lista.
Okrajna gasilska zveza Murska Sobota
obvešča:
S 1. NOVEMBROM so pričele redno poslovati občinske gasilske zveze, zato obveščamo vsa PGD. da poslujejo preko občinskih gasilskih zvez. Uradne ure bodo objavile ObGZ same.
TEČAJ ZA STROJNIKE bo pričel 15. nov. ob 8. uri. Kandidati naj prineso pribor za pisanje in čiščenje. Po možnosti naj 'pridejo kandidati na tečaj v delovnih uniformah. Posamezna društva naj nemudoma sporočijo imena kandidatov.
Pozivamo vsa PGD, da poravnajo članarino za I. polletje. Članarino za I. polletje je treba plačati na OGZ. članarino za II. polletje pa na občinski gasilski zvezi. Društva, ki ne bodo takoj poravnala omenjene članarine, ne bodo deležna nobenega brezplačnega materiala.
Žrebanje srečk gasilske loterije bo nepreklicno 4. decembra, zato ponovno vabimo vsa PGD, da pohitijo z razpečevanjem. Neprodane srečke je treba obračunati najkasneje do 26. novembra pri OGZ.
Iz pisarne OGZ
Opozarjamo vas
na nekatere oddaje
Radia Ljubljana in Maribor
v prihodnjem tednu
(Uredništvo se je odločilo, da bo v vsaki številki opozarjalo bralce »Pomurskega Vestnika« na nekatere važnejše oddaje slovenskega radia v naslednjem tednu.
Op. uredništva.)
Nedelja, 13. novembra:
8.15 Pisana vrsta slovenskih narodnih in domačih pesmi: 9.00 Otroška predstava — Lojze Maruško: Za sedem krajcarčkov; 10.00 Družinski pogovori; 12.00 Pogovor s poslušalci: 15.50 Pol ure za našo vas; 16.00 »Po naši lepi deželi« — Zvone Kržišnik: Kulturno pismo iz Novega mesta; 17.30 Radijska igra — Fred von Hoerschlmann: Karo; 21.00 Kulturni razgledi. — Prijatelji športa pa bodo tega dne lahko poslušali prenos mednarodne nogometne tekme Francija — Jugoslavija iz Pariza.
Ponedeljek, 14. novembra:
11.05 Radijska šola za nižjo stopnjo: a) J. Kislinger: V gledališču; b) Nizozemska pravljica: Revni in bogati mlinar; 12.30 Kmetijski nasveti; 14.05 Radijska šola za višjo stopnjo — a) Peč, ki nikoli ne počiva, b) P. Kalan: Kako se uglašajo glasbila: 15.30 Še pomnite, tovariši . . .?; 18.00 Radijska univerza; 18.35 Tečaj angleškega jezika: 20.00 Kulturni pregled.
Torek, 15. novembra:
11.45 Cicibanom — dober dan! 12.50 Kmetijska univerza — Dr. vet. Boehm: Tuberkuloza pri govedu; 12.20 Pionirski kotiček; 15.50 Utrinki iz literature — Jean Hougron: Dekle iz Saigona: 16.00 Tečaj esperantskega jezika; 16.10 V svetu opernih melodij; 18.00 Zunanjepolitični feljton: Problemi aktivnega sožitja; 20.10 Radijska igra: Ivan Bratko: Teleskop.
Sreda, 16.’ novembra:
12.30	Kmetijski nasveti; 15.45 Slovenske narodne in umetne pesmi poje Mladinski zbor nižje gimnazije iz Gornje Radgone v. Manka Golarja.
Četrtek, 17. novembra:
12.30	Kmečka univerza; 14.25 Ljudsko-prosvetni obzornik; 15.30 Iz mladinske književnosti; 18.00 Domače aktualnosti; 21.00 Montesquieu: Perzijska pisma.
Tedenski koledar
Nedelja, 15. novembra — Stanislav Ponedeljek, 14. novembra — Borislav Torek, 15. novembra — Polde Sreda, 16. novembra — Jerica Četrtek, 17. novembra — Ljuba Petek, 18. novembra — Milko Sobota, 19. novembra — Liza
Lunine spremembe: V ponedeljek, dne 14. novembra ob 15. uri 01 minut mlaj.
Gibanje sonca: V petek, dne 11. novembra vzide sonce ob 6. uri 56 min., zaide ob 16. uri 36 minut. Dolžina dneva: 9 ur 15 minut.
KINO
MURSKA SOBOTA — 12. in 13. novembra brazilski film »Razbojnik« —	15. do
16. novembra ameriški film »Kapetan Kid« — 17. in 18. novembra francoski film »Vrag v telesu«.
GRAD —	13. novembra italijanski film
»Srce«.
ČEPINCI — 13. novembra angleški film »Dolgo je pomnil«.
VELIKA POLANA — 13. novembra francoski film »Ljubimca iz Verone«. KRIŽEVCI PRI LJUTOMERU - 12. in 13. nov. ameriški barvni film »Viharni zaliv« — 16. in 17. nov. francoski film »Vsi smo morilci«.
RADGONA — 12. in 13. novembra angleški film »Šolanje Toma Browna« — 14. m 16. ameriški film »V vrtincu«.
RADENCI — 12. in 13. novembra ameriški barvni film »Ivanhoe« — 17. nov. angleški barvni film »Vzpon na Everest«. LENDAVA — 11. in 13. novembra ameriški film »Usoda ene ljubezni« —	15. in
16. novembra francoski film »Plačilo za strah«.
BELTINCI — 12. in 13. novembra italijanski film »Pikova dama«.
SEJMI
Beltipci v sredo, 16. novembra živinski sejem. Bogojina v sredo, 16. novembra živinski in kramarski sejem. G. Petrovci v ponedeljek, 14. novembra živinski sejem. Grad v sredo, 16. novembra živinski sejem. Križevci v sredo, 16. novembra živinski sejem. Lendava v torek, 15. novembra živinski sejem. Šalovci v sredo, 16. novembra živinski sejem. Tišina v sredo, 16. novembra živinski sejem. Turnišče v torek, 15. novembra živinski sejem, v četrtek, 17. novembra svinjski sejem. Radgona v torek, 15. novembra splošni sejem. Ljutomer v soboto 12. novembra splošni sejem.
MALI OGLASI
POSESTVO in vinograd, hišo in gospodarsko poslopje v bližini Slatine Radenci prodam. Informacije: Gostilna Sterniša, Slatina Radenci.
PRODAM čevljarski stroj »Singer« — dobro ohranjen. — Naslov v upravi Usta.
HIŠO, VELIK SADOVNJAK IN VRT prodam zaradi selitve dne 14. novembra oh 8. uri: Horvat Marija, Veščica št. 62.
OBJAVA
Dne 17. okt. t. 1. je bilo najdeno v obcestnem jarku v Beltincih moško dvokolo, štev,. 786171, črne barve, opremljeno z dinamom in lučjo brez žarnice, z voncem »Presto«.
Morebitni lastnik naj se javi na tajništvu za notranje zadeve M. Sobota, soba št. 12/11. S seboj naj prinese dokumente o lastništvu kolesa.
Življenjska zgodba prekmurskega sezonca Ivana Bakana
4.  Na afriških tleh
Živahno oransko pristanišče na alžirski obali se je znova zbudilo v življenje.
Na odprtem morju je »Sidi bel Akim«, staro in onemoglo tovorno ladjo, ki nas je legionarske novince prevažala v novi svet, zajel silen vihar. Poskakovala je na razbesnelih morskih valovih kot orehova lupina, potniki pa smo ob bliskih in gromu v vseh najbolj skritih ladijskih kotičkih doživljali ure groze. Morska bolezen in strah pred smrtjo sredi razpenjenega valovja sta me izmučila do skrajnosti. Nisem imel poguma, da bi še pomislil na Tujsko legijo, Afriko in mikavna doživetja. Prevzel me je obup, ki je neenkrat mejil na blaznost. Nova uniforma, ki sem jo oblekel dan pred vkrcanjem na ladjo, je prav tako prestala »morsko bolezen« in bila podobna oguljeni, pomandrani delovni obleki zakotnega cestnega pometača.
Z ostalimi je bilo prav tako ali pa še huje.
Na pomol smo se vsipali ob zvokih legionarske koračnice. Bledi in neznansko utrujeni smo se kaj malo zmenili za bučen sprejem. Brž smo se zvrstili za godbeniki-domačini in v neubranem koraku odšli skozi mestni vrvež proti prehodnemu taborišču na drugem koncu mesta. Če ne bi videl na prometnih oranskih ulicah Arabce v belili haljah in palmovih dreves, bi skorajda mislil, da me je pot zanesla v kako večje in moderno evropsko mesto. Kakorkoli pa sem spotoma radovedno spremljal ulično življenje prvega afriškega mesta, ki sem ga kdajkoli videl, niso bili moji prvi vtisi kdo ve kako lepi. Vse sem namreč meril in opazoval skozi prizmo komaj preživelih strahot.
V taborišču je bilo nekaj legionarjev in oficirjev, ki
so že nekaj časa pričakovali transport, pasli lenobo in mislili samo na zabavo. Temu njihovemu načinu življenja smo se pridružili tudi novinci, kakor hitro so vzpostavili tako imenovani kasarniški red.
Kmalu po prihodu v taborišče sem navezal prve prijateljske stike. Zbližal sem se z Rusom Petkovskim in nekaterimi Poljaki, ki so bili dokajšnji šaljivci. Sploh so si Poljaki radi privoščili Italijane. Pri kosilu so kar na lepem začeli glasno hvaliti makarone, češ da so le-ti
boljši od samih Italijanov. Ogenj je bil takoj v strehi. Italijani so planili od mize in začel se je pretep, v katerem bi skoraj tudi sam izkupil nekaj bunk, ker sem sedel v družbi Poljakov.
V Oranu smo se zadržali samo nekaj dni. V zgodnjem aprilskem jutru, ki je bilo bolj podobno julijskemu, so nas stlačili v poseben vlak, ki nas je potegnil proti vzhodu.
Vlak je počasi drdral mimo širnih, slabo obdelanih
planjav in bornih arabskih naselij, ki so jih dokaj pogosto oživljali bujni gaji smokev, datljev in drugega južnega sadja. Prvič v življenju sem vse to gledal. Kot prikovan sem stal ob oknu na hodniku in zaverotano strmel v pokrajino.
— Sivček, kaj pa tako strmiš? Nazaj v kupé! — me jo presenetil osoren glas adjutanta (starejšega vodnika), ki je bil z nekaterimi legionarji-spremljevalci na obhodu vagonov. Adjutant je bržkone domneval, da sem pomišljal na beg, meni pa še na pamet ni prišlo kaj takega. Nov svet me je vsega prevzel.
V Sidi bel Abbesu, končni postaji naše poti, se je ponovil sprejem iz Orana, samo s to razliko, da so nas temeljito prešteli in da smo morali nastopiti tudi z »apelom (raportiranjem). Čudno so zvenela naša raznovrstna imena, ki so se po legionarskih pravilih morala podaljšati še za številko in narodnost.
Takoj po »apelu« smo z godbo na čelu zavili skozi široke, prašne in s palmami obrasle ulice naravnost proti kasarni.
Pozdrav stražarjev ob vhodu... in trinadstropna kasarna nas je sprejela v svoje okrilje. Bol j kot vse ostalo se mi je takoj po prihodu vtisnil v spomin velik spomenik padlim legionarjem, ki se je razprostiral pred vhodom: kamnita krogla, ki naj bi verjetno predstavljala zemeljsko oblo. skupno domovino legionarjev, in štirje bronasti legionarji-stražarji. Pogled mi je za hip obvisel na napisu: Honneur et fidelit)e (Čast in zvestoba) . . .
Težko občutje je spremljalo moj utrujeni korak po kasarniškem tlaku. Počutil sem se bolj ujetnika kot pa vojaka in na tihem sem vzhrepenel po prostosti. V prostorni kasarniški sobi si nisem mogel najti mesta, taval sem od železne postelje do okna. — Zdaj nisem bil več delavec Bakati. zdaj si navadna legionarska številka — mi je neprestano vrtalo v mislih.
Sanjarjenje pa se je z mrzlično hitrostjo umikalo pred trdo stvarnostjo sredi žgočih afriških tal ... Pogumno sem ji gledal nasproti in si v tolažbo želel čimveč doživetij.
ORAN — pristanišče ob alžirski obali
POMURSKI VESTNIK, 10 novembra