Drage motivatorke in motivatorji branja, v rokah držite priročnik za sodelovanje v projektih motiviranja za branje LEO, LEO in ŠPANSKA VAS v šolskem letu 2015/2016. Vanj smo vključili strategije, ki smo jih sicer že preizkusili, a jih v projektih letos uporabljamo prvič. Besedila, s katerimi delamo v projektu LEO, LEO v španščini, so navedena na levi, in sicer: Kulturna izmenjava, Družinska skrivnost, Juanova dežela in Prodam očeta, na predzadnji strani pa so navedena besedila, s katerimi lahko sodelujete v projektu ŠPANSKA VAS, ta uporablja povsem enake strategije motiviranja za branje, a poteka le v slovenščini: Krokodil pod posteljo, Ko so mačke tako same, Juanova dežela in Prodam očeta. LEO, LEO je projekt, ki motivira za branje z uporabo španščine, zato so slikanice, ki smo jih izbrali za delo v projektu, dvojezične. Ob prebiranju žlahtnih mladinskih besedil se lahko v tem svetovnem jeziku naučite tudi kakšno novo besedo ali pesem. ŠPANSKA VAS pa je projekt, namenjen vsem tistim, ki bi radi strategije motiviranja za branje spoznali ob kakovostnih besedilih s španskega govornega področja, a želijo to početi zgolj v slovenščini. Gradivo v priročniku je organizirano v poglavja, ki jih narekujejo posamezna besedila, predstavljene strategije pa je seveda mogoče uporabiti tudi na drugih literarnih besedilih. Popisu izvedbe sledita rubrika Več izzivov z izhodišči za (po)ustvarjanje in razdelek Postani most, namenjen osveščanju vloge in pomena prevajalcev in prevajanja. V priročnik smo vključili še seznam slovenskih imen z njihovimi španskimi različicami, napotke za izgovorjavo v španščini ter evalvacijske obrazce, ki jih tudi tokrat izpolnjujeta dve osebi tako izvajalec delavnice kot mentor na ustanovi, kjer se ta dogaja. Priročnik z bralnimi predlogi dopolnjuje monografijo M. Sarto, ki smo jo z naslovom Motiviranje za branje z izkušnjami slovenskih motivatorjev in motivatorjev branja izdali letos pri založbi Malinc. Prav tako bo v pomoč tudi vsem motivatorjem in motivatorkam branja, ki se bodo izvedbe lotili sami, saj poslej na spletni strani založbe (www.malinc.si) vse sodobne pravljice, s katerimi delamo, lahko tudi poslušate. Na spletni strani založbe najdete tudi gradiva, ki smo jih pripravili za delo z besedili, pa tudi komentirate lahko že uporabljene strategije. Naše letošnje vodilo so besede španskega baročnega pesnika Francisca de Queveda: »Da bi nekatera kratka besedila sploh lahko razumeli, je včasih potrebno celo življenje.« Izbrana mladinska besedila namreč nagovarjajo tako najmlajše kot tudi nekoliko starejše bralce, podpisali pa sta jih z najprestižnejšimi nagradami za mladinsko književnost ovenčani argentinski ustvarjalki María Teresa Andruetto in Isol. Seznam letošnjih bralnih namigov sklepata Baskinja Mariasun Landa ter Katalonka Care Santos. Veliko užitkov pri odkrivanju novih literarnih svetov! Barbara Pregelj in Aleš Cigale Založba Malinc Kulturna izmenjava = Intercambio cultural Isol Dvojezična izdaja Ko je Gašper nekega dne že skoraj zaspal pred televizorjem, ga je pritegnil oglas: Za en teden zamenjajte kraj svojega bivanja in zaživite drugo življenje! Tako je prišel slon Bombo v mesto gledat televizijo, Gašper pa je preživel čudovit teden v afriškem pragozdu. Smernice za delo z besedilom najdete tukaj Družinska skrivnost = Secreto de familia Isol Dvojezična izdaja Glavna junakinja slikanice odkrije veliko družinsko skrivnost in se boji, da bo tudi sama postala njena žrtev, ko odraste. Še dobro, da se za nekaj časa lahko umakne k prijateljici, tam pa ugotovi, da njena skrivnost v resnici ni tako zelo posebna. Smernice za delo z besedilom najdete tukaj Prodam očeta Care Santos / Andrés Guerrero Kaj se prijateljema Nori in Oskarju zgodi tokrat? Nora rešuje svoje težave z očetom, ki se po dolgotrajni odsotnosti vrne domov, povrh vsega pa namerava ves svoj čas posvetiti hčerki. Poleg tega ji podari še hišnega ljubljenčka in dom uredi tako, da je videti kot srednjeveški grad. Na začetku je to videti izvrstno, Nora pa ni prav navdušena. Nasprotno, odloči se, da mora hitro ukrepati. Še dobro, da je njen prijatelj Oskar strokovnjak za izmišljevanje najgenialnejših načrtov. Smernice za delo z besedilom najdete tukaj Juanova dežela María Teresa Andruetto / Gabriel Hernández Walta Juanovi starši se na begu pred revščino priselijo s podeželskega severa v mesto. Zdaj ne gojijo več živine, pač pa se preživljajo z zbiranjem steklenic, papirja in kartona. V naselju Karton, kjer živijo, morajo to početi tudi otroci. Življenje v mestu postaja vse težje, a ko se poti Juana in Anarine prepletejo, tudi v njuni življenji posije sonce. Smernice za delo z besedilom najdete tukaj Krokodil pod posteljo Mariasun Landa / Pšena Kovačič Vse se začne, ko Juan José (J. J.), povprečen in osamljen uradnik, čigar življenje je ravno tako povprečno, pod svojo posteljo odkrije krokodila, ki se prehranjuje le s čevlji. Zgodba se zaplete, ko J. J. opazi, da tega nenasitnega plazilca lahko vidi le on in da se bo le stežka rešil iz godlje, v kateri se je znašel. Smernice za delo z besedilom najdete na tukaj Ko so mačke tako same Mariasun Landa / Pšena Kovačič Maider je dvanajstletnica, katere mama se odloči, da se bo vrnila k svojemu poklicu, to pa povzroči pravo družinsko krizo. Zaposlena starša imata zanjo vse manj časa, še dobro, da se k njim zateče majhna muca, ki postane njena najboljša prijateljica. A živali se v mestu ne znajdejo najbolje, zato mora muca, ki jo poimenujejo Ofelija proč. Maider se le stežka sprijazni z njenim odhodom, vendar jo vseeno lahko obiskuje. A ko Ofelija nekega dne izgine, se stvari precej zapletejo .... Smernice za delo z besedilom najdete tukaj ISOL Kulturna izmenjava = Intercambio cultural Če delavnico izvajamo v okviru projekta LEO, LEO, jo izpeljemo v celoti. Pri ŠPANSKI VASI uvodni del, ki deloma poteka v španščini (označen je z zeleno barvo), izpustimo. Nadomestimo ga z aktivnostjo, ki je v opisu izvedbe razložena v opombi in označena z zvezdico (*). Pri izvedbi obeh delavnic uporabimo strategijo M. Sarto1 Poslušam in naredim, s katero urimo poslušanje in slišanje branega besedila. 1 Vse strategije v priročniku povzemamo po knjigi Strategije motiviranja za branje z izkušnjami slovenskih motivatork in motivatorjev branja, ki je izšla pri založbi Malinc. OPIS SKUPINE • Predšolski otroci (3–6 let), • prva in deloma druga triada OŠ. Število udeležencev ni pomembno. Pomembneje je, kako strategijo izvedemo. CILJI • Spodbujanje uživanja v branju celotnega besedila, • navajanje na pozorno poslušanje, • poslušanje z razumevanjem, • razumevanje in doživljanje dogajanja v besedilu, • ozaveščanje razlik med pasivnostjo gledanja televizije in aktivnostjo med branjem besedila, • seznanjanje s španščino in mladinsko književnostjo španskega govornega področja, • prepoznavanje pomena kulturnih vezi. KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • Slikanico Isol Kulturna izmenjava = Intercambio cultural. • Večji prostor, po katerem se bodo lahko premikali otroci. • Tonski zapis in besedilo pesmi Un elefante se balanceaba v izvedbi Rose León. Slovensko izvedbo pesmi En mali slonček se je pozibaval. ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 30—45 minut. PREDNOSTI IN PASTI Izvedba uresniči cilje, če se otroci vživijo v besedilo in če naredijo to, kar slišijo. Udeleženci med izvedbo sami izkusijo razliko med pasivnim gledanjem televizije in aktivnim branjem. Težave lahko nastopijo, če so udeleženci preglasni in zato težko sledijo zgodbi. IZVEDBA 1. Otroci sedijo v polkrogu. Najprej se predstavimo. Prosimo jih, naj povedo svoje ime, mi pa povemo njegovo špansko različico. 2. Otrokom na kratko pojasnimo, kje se dogaja pravljica Kulturna izmenjava in da se v njej pojavita deček Gašper in slon. Da bomo pripovedovanje v španščini bolje razumeli, uvodoma poslušamo pesem, ki tudi govori o slonu.2* Pojasnimo, da se slonu po špansko reče »elefante«. Poslušamo pesem. Otroci naj med poslušanjem vstanejo vedno, ko zaslišijo besedo »elefante«. Lahko se po špansko naučimo tudi šteti (uno, dos, tres, cuatro, cinco, seis, siete, ocho, nueve, diez). Ko zaslišijo otroci številko v španščini, jo pokažejo s prsti. 2 Zapojemo ali poslušamo pesem. Otroci med poslušanjem/petjem vstanejo vedno, ko zaslišijo ali zapojejo besedo »slonček«. En mali slonček se je pozibaval na pajčevini tam pod drevesom. Ko je ugotovil, da je stvar zanimiva, je poklical še enega slončka. Dva mala slončka ... Trije mali slončki ... Vsi mali slončki so se pozibavali na pajčevini tam pod drevesom. Ko so ugotovili, da stvar je zanimiva, se je veja polomila. Pesem En mali slonček je mogoče poslušati tudi na portalu YouTube. Nekaj predlogov: https://www.youtube.com/watch?v=x-aZgjY0l1U Un elefante se balanceaba Un elefante se balanceaba sobre la tela de una araña, como veía que resistía fue a llamar a otro elefante. Dos elefantes se balanceaban, sobre la tela de una araña, como veían que resistía fueron a llamar a otro elefante. Tres elefantes... Cuatro elefantes... Cinco elefantes ... Seis elefantes … Siete elefantes … Pesem Un elefante se balanceaba je mogoče poslušati tudi na portalu YouTube. Nekaj predlogov: https://www.youtube.com/watch?v=ZkEuxLfwl4E https://www.youtube.com/watch?v=HZxQMsG2OXM 3. Pravljico povemo najprej v španščini, nato jo še glasno preberemo v slovenščini. Povzetek pravljice v španščini Julito había estado sentado delante de la televisión durante seis horas. Casi iba a dormirse cuando le despertó un anuncio: Cambie el lugar de su vida por el de un extranjero y viva otra vida. Julito decidió irse a Africa y desde allí, llegó un paquete y en él, había un elefante llamado Bombo que quería ver la televisión. Mientras el elefante miraba la tele, Julito viajó en barco, conoció a los padres de Bombo, estuvo saltando obstáculos sobre un elefante marrón, fue al circo, observó puestas de sol. Mientras Bombo miraba la tele, Julito aprendió a tirarse de cabeza. Y cuando llegó el día de vuelta a casa, el elefantito seguía allí, delante de la tele. «Habrá que irse,» le dijo Julito, y le ayudó a pasar el umbral. Y Julito se sentó en lo que había quedado de su sillón. En la tele daban una sobre la selva ... pero esa ya la había visto. 4. Udeležence vprašamo, kaj jih je v zgodbi najbolj pritegnilo in kdo se je imel po njihovem bolje: Gašper ali slon. Prosimo jih, naj med ponovnim branjem pravljice postanejo literarni liki (Gašper, slon Bombo, mama slon, oče slon, ladja, opice, žirafa itd.), ki v njej nastopajo in zaigrajo to, kar preberemo (npr. ko preberemo »Gašper je zakinkal pred zaslonom«, pokažemo, kako Gašper zaspi). Beremo počasi, razločno, a ne preveč teatralno. Gre za poslušanje, ne za dramatizacijo. Otroci med poslušanjem počnejo, kar slišijo in kar vidijo na ilustracijah. 5. Pravljico preberemo še enkrat. Tokrat otrokom pokažemo, v katerem kotu igralnice so dogajalni prostori iz pravljice (Gašperjev dom, ladja, Afrika, cirkus, jezero). Povemo jim, da potrebujemo prostovoljce, ki bodo igrali osebe iz besedila (Gašper, televizijski napovedovalec, slon Bombo, slonovi starši, rjavi slon, žirafa, krokodil) in predmete (zeleni fotelj, televizija, pismo, fotografija, znamka, paket, prag). Vsak otrok igra enega od književnih likov. Med našim glasnim branjem slikanice oni delajo to, kar preberemo. Tisti otroci, ki nimajo nobene vloge, poslušajo in opazujejo, ali njihovi prijatelji počno to, kar beremo. 6. Po končanem branju se o pravljici še pogovorimo. Ponovno jih vprašamo, kdo se je bolj zabaval: Gašper ali slon Bombo. Vprašamo tudi, kaj pomeni kulturna izmenjava in kdo pri procesu kulturne izmenjave pomaga. Izvedbo strategije zaključimo s pogovorom o prevajanju in primerih prevajanja iz rubrike Postani most (rubrika Več izzivov). ANALIZA DELAVNICE: Izvedba te strategije zahteva precej iznajdljivosti, zato premislimo, ali smo strategijo izvedli dovolj spretno in ali so otroci v njej uživali. Premislimo, ali je bilo število sodelujočih otrok ustrezno. VEČ IZZIVOV • Izvedbo strategije lahko kombiniramo tudi s strategijo Napačno branje, pri kateri nalašč beremo narobe, otroci pa morajo to ugotoviti. Tako besedilo preberemo večkrat. Otroke razdelimo v več skupin in pri napačnih branjih spremenimo nekatera dejanja književnih oseb. Pogovorimo se o razlikah, pa tudi o tem, kako so jih opazili. Postani most Prevajalci običajno prevajajo ali tolmačijo iz enega jezika v drug jezik, lahko tolmačijo tudi znake. Njihovo pomo potrebujemo, ko jezika, v katerem je napisano besedilo ali v katerem nekdo govori, ne razumemo vsi. Za nekaj trenutkov lahko vsi postanemo prevajalci. • Predstavljaj si, da živiš med ljudmi, ki za govorjenje ne uporabljajo besed, pač pa roke. Na obisk pride nekdo, ki govori z besedami. Razumeš ga samo ti. Kako bi njegove besede prevedel v govorico rok? • Predstavljaj si, da živiš med ljudmi, ki za govorjenje ne uporabljajo besed, pač pa noge. Na obisk pride nekdo, ki govori z besedami. Razumeš ga samo ti. Kako bi njegove besede prevedel v govorico nog? • Predstavljaj si, da živiš med ljudmi, ki za govorjenje ne uporabljajo besed, pač pa kimanje. Na obisk pride nekdo, ki govori z besedami. Razumeš ga samo ti. Kako bi njegove besede prevedel v govorico kimanja? • Predstavljaj si, da živiš med ljudmi, ki za govorjenje ne uporabljajo besed, pač pa odkimavanje. Na obisk pride nekdo, ki govori z besedami. Razumeš ga samo ti. Kako bi njegove besede prevedel v govorico odkimavanja? • Si lahko tudi sam izmisliš posebno govorico, ki jo razumeš le ti? • Ti je bilo prevajanje všeč? ISOL Družinska skrivnost = Secreto de familia Če delavnico izvajamo v okviru projekta LEO, LEO, jo izpeljemo v celoti. Pri ŠPANSKI VASI uvodni del, ki deloma poteka v španščini (označen je z zeleno barvo), izpustimo. Nadomestimo ga z aktivnostjo, ki je v opisu izvedbe razložena v opombi in označena z zvezdico (*). Z uporabo strategij tudi otroke, ki sami še ne berejo ali se šele učijo brati, navajamo na razumevanje literarnih oseb v pravljici. Ker udeleženci književne osebe postavijo na mesto, ki ga zanje sami izberejo na pripravljeni podlagi, se strategija imenuje Položil ga bom sem. OPIS SKUPINE • Predšolski otroci (3–6 let), • prva in deloma druga triada OŠ. CILJI • Spodbujanje uživanja v branju celotnega besedila, • urjenje pozornosti, • spodbujanje razlikovanja glavnih in stranskih književnih oseb, • navajanje otrok na delo v skupini, • zaznavanje in razlikovanje razdalje v prostoru, • seznanjanje s španščino in mladinsko književnostjo španskega govornega področja. KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • Slikanico Isol Družinska skrivnost = Secreto de familia. • Površino iz plute ali drugo mehko podlago in risalne žebljičke. • Književne osebe, ki se pojavijo v besedilu, izrežemo in plastificiramo, da jih lahko prebodemo z buciko ali risalnim žebljičkom, s katerim jih bomo pričvrstili na mehko podlago. • Tonski zapis in besedilo pesmi Los fantasmas chiquititos v izvedbi Rose León. • Strahca iz papirja za vsakega otroka. • Ilustracije, ki tematizirajo pesem Rose León. Lahko si pomagamo z ilustracijami na naslovu: https://www.youtube.com/watch?v=5K6WmG3qtxs ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 30—45 minut. Treba je upoštevati, da se igramo z majhnimi otroki, ki ne morejo sodelovati dlje časa. PREDNOSTI IN PASTI Otroci z zanimanjem sodelujejo, če je izbrano besedilo jasno in zanje dovolj razumljivo. Pomembno je tudi, da beremo jasno in razločno, sicer lahko nastopijo težave. Pazimo, da izvedba ni predolga, zaradi česar bi padla pozornost udeležencev. Po potrebi izvedbo strategije lahko skrajšamo ali podaljšamo. IZVEDBA 1. Otroci se posedejo v krog. Okvirno jim predstavimo pravljico, ki jo bomo prebrali v nadaljevanju izvedbe. Osredotočimo se na pošasti. Vprašamo jih, ali se jih bojijo? Kakšne so pošasti? So prijazne ali hudobne? 2. Razdelimo jim strahce.3* Pojasnimo, da se duhovom in prikaznim po špansko reče »un fantasma« in da bomo poslušali pesem o malih strahcih, o »fantasmas chiquititos«. Prosimo jih, naj med poslušanjem skupaj s svojimi strahci počnejo to, kar počnejo strahci v pesmi. Najprej poskusimo skupaj: korakamo, se vrtimo, jemo, se igramo, spimo, nakazujemo z rokami, ponovno korakamo. Pri razumevanju tega, kar počnejo strahci, si pomagamo z ilustracijami, ki jim jih kažemo ob predvajanju pesmi. 3 *Vprašamo jih, kaj počnejo ti strahci, koga strašijo, kakšen je njihov običajen dan, kaj vse počnejo (se zbudijo, vstanejo, se pretegnejo, se oblečejo itd.) Ko naštejemo vse aktivnosti, otroke prosimo, naj vsako posamezno aktivnost še pokažejo. Zaključimo tako, da pokažemo, kako strahci zaspijo. Los fantasmas chiquititos Asi van, van, van los fantasmas chiquititos, asi van, van, van dando vueltas sin parar, van comiendo así panecitos chiquititos van comiendo así los trocitos de jamón. Van jugando así los fantasmas chiquititos van jugando así con bolitas de cristal van durmiendo así los fantasmas chiquititos van durmiendo así en camitas de algodón. Una mano aquí los fantasmas chiquititos una mano aquí la otra mano por allí, así van, van, van los fantasmas chiquititos asi van, van, van dando vueltas sin parar. Tako hodijo, hodijo, hodijo majhne pošasti, tako hodijo, hodijo, hodijo in se neprestano vrtijo, tako jedo majhne kruhke, tako jedo koščke šunke. Tako se igrajo majhne pošasti, tako se igrajo s steklenimi kroglami, tako spijo majhne pošasti, tako spijo v bombažnih posteljah. Ena dlan tukaj, majhne pošasti, ena dlan tukaj, druga dlan tukaj, tako hodijo, hodijo, hodijo majhne pošasti, tako hodijo, hodijo, hodijo in se neprestano vrtijo. Ko končamo s poslušanjem pesmi, strahce poberemo. Otroci se lahko od njih poslovijo, lahko jih prosijo, naj s seboj odnesejo kakšen resnični strah ... 3. Pozornost otrok preusmerimo na slikanico Družinska skrivnost. Prosimo jih, da ob ogledovanju naslovnice ugibajo, kaj se bo v slikanici zgodilo. Zgodbo povemo po špansko in jo preberemo še v slovenščini. Povzetek pravljice v španščini Esta niña tiene un secreto. Su madre es en realidad un puercoespín. Era así: un día se levantó más temprano, y allí estaba, preparando el desayuno. La saludó, como si nada, mientras la niña esperaba sus cereales. Por la tarde estuvo jugando con Elisa en el parque pero su cabeza estaba llena de preguntas. Elisa no tiene este tipo de problemas. Cuando volvió por la tarde, la madre estaba igual que siempre. Pero yo ya lo sé, por la mañana es un puercoespín. Ahora entiendo por qué tiene tantas cremas, le cuesta ponerse guapa como las demás madres. Como la madre de Elisa, que es tan guapa con sus rizos. Pero lo peor es que yo también me miré por la mañana en el espejo y era un poco rara. Jugamos con Elisa, pero yo tengo miedo de que me descubra. Quizá yo también sea un puercoespín cuando crezca. Me voy a dormir a la casa de Elisa. Por fin, algo normal. Una cena estupenda, jugamos y nos vamos a dormir. Yo me levanto temprano para poder arreglarme. Lista. ¿Y este ruido? Hola, ¿quieres una tortita? ¡¡Oh, no!!, un oso, dos, tres ... — ¿Mamá, puedes venir a buscarme? — Ay, hijita, tú si que eres muy particular ... — No tanto, mami, no tanto. 4. Otrokom povemo, da jih na mizi čakajo »lutke« književnih oseb. Vsak udeleženec si izbere eno. Čebi izvedbo radi obarvali s pridihom skrivnostnosti, »lutke« književnih oseb položimo s podobo, obrnjeno navzdol, tako vsak otrok izbere eno, ne da bi v resnici vedel, kaj predstavlja. 5. Ko imajo vsi udeleženci v roki neki književni lik, vsakega posebej vprašamo: »Katero osebo ali predmet si izbral?« Če udeleženec ne prepozna literarnega junaka, mu pomagamo. 6. Povemo jim, da bomo še enkrat prebrali pravljico in da morajo, ko bomo omenili osebo ali predmet, ki ga držijo v roki, stopiti k pripravljeni pravokotni podlagi iz plute in reči: »Položil/a ga bom sem«. Potem pa ga položijo na tisto mesto na podlagi, kamor v pravljici sodi in/ali kamor sami želijo. Dogovorimo se, da bomo dali v zgornji ali spodnji del manj pomembne osebe, na sredino osrednje književne osebe, v kot povsem nepomembne osebe ali stvari … Da bi otrokom olajšali sodelovanje, med branjem za hip počakamo, da se otrok, ki je pričvrstil svoj književni lik na pripravljeno podlago, vrne na svoje mesto. 7. Ko zaključimo z branjem, udeležence vprašamo, ali so vse osebe na pravem mestu glede na mesto v besedilu (osrednje osebe v sredini, stranske bolj na obrobju). Če so v pravljici, denimo, pomembnejše književne osebe ali predmeti, ki so jih otroci postavili predaleč od središča, jih lahko tisti, ki so jih tja postavili, ob koncu izvedbe strategije prestavijo drugam. 8. Izvedbo zaključimo s pogovorom o tem, kaj je bilo otrokom najbolj všeč ali z osebami iz knjige sestavimo družine (takšne, kot se pojavijo v knjigi ali povsem nove). ANALIZA DELAVNICE Tako kot po izvedbi vseh strategij, premislimo, kako je potekala izvedba, ali jo lahko pri naslednjih izvedbah izboljšamo in kako. Premisliti je treba predvsem, ali smo uspeli ohraniti vlogo motivatorke/ja, ali smo otroke le usmerjali in nismo preveč pojasnjevali in poučevali. S to strategijo skušamo vzpostaviti pozitivno vez s pravljico in branjem. Izvedba ne sme biti enaka uri pouka. VEČ IZZIVOV • Z »lutkami« sestavi različne družine. Kako bi jih poimenovali? • Opiši ali nariši svojo družino, kot je videti zjutraj. Kako bi vas poimenoval? CARE SANTOS Prodam očeta Delavnica v obeh projektih poteka enako. S to delavnico skušamo udeležencem predstaviti nekaj značilnosti prevajalskega poklica. Za to uporabimo strategijo Slišim in naredim ter nekaj variacij strategije Napačno branje. SODELUJOČI: Delavnica je namenjena udeležencem iz druge in tretje triade osnovne šole, torej udeležencem, ki berejo tekoče in z razumevanjem. CILJI: • Spodbujanje uživanja v branju, • spoznavanje vloge prevajalca, • urjenje pozornosti, • zaznavanje vsebinskih in formalnih posebnosti besedila, • spodbujanje ustnega izražanja, • navajanje na lastno interpretacijo besedila, • seznanjanje z mladinsko književnostjo španskega govornega področja. KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO: V prvi vrsti, ustrezno število izvodov knjige, da jo udeleženci uspejo prebrati štirinajst dni pred srečanjem, na katerem bomo izvedli strategijo. ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 30—45 minut. PREDNOSTI IN PASTI: Dobra izvedba je odvisna od tega, kako pozorni poslušalci so udeleženci. Strategije so zelo živahne, zato udeleženci v izvedbi navadno uživajo. Težave lahko nastopijo, če izvedba postane prehrupna in če udeleženci niso vajeni poslušanja. IZVEDBA: Srečanje začnemo tako, da se udeleženci posedejo v polkrog, da se laže pogovarjamo. 1. Udeležence vprašamo, ali vedo, kdo so prevajalci. Na kratko pojasnimo njihovo vlogo pri razvoju slovenske književnosti (Trubar, Linhart, Cigler, Zois ...) Pojasnimo tudi, da velja, da prevajalec dobro opravi svoje delo, če ostane neviden. Včasih je ravno to za prevajalce težko, ker se morda z nekaterimi avtorjevimi stališči težko strinjajo. 2. Udeležencem pojasnimo, da bomo skupaj pregledali nekaj elementov besedila in se z njimi poigrali, kot to pogosto počno prevajalci. Naslov: Na kaj namiguje? Je dovolj ali preveč udaren? Se z njim strinjamo? Koga bi raje prodali, mamo ali očeta? Kaj pa, če prodamo kar avtorico? Humor, ki se pojavlja v besedilu: preberemo razdelek DALJINSKI UPRAVLJAVEC ZA MAME IN OČETE in med branjem delamo točno to, kar narekuje besedilo. Beremo počasi in udeleženci skupaj počnejo to, kar beremo (zamrznejo, prevrtimo nazaj, hitra slika, glasnost, zabava, pravljica). Narobe svet — v iskanju popolnega besedila prevoda (besedila, ki ustreza izvirniku, a je avtentično tudi v slovenščini): preberemo razdelek Kakšni so zares popolni očetje (po mnenju otrok) na straneh 51—58. Vprašamo, kako se sicer obnašajo popolni starši? Ponovno preberemo besedilo. Tokrat zanalašč delamo napake, ki jih morajo udeleženci odkriti in nanje opozoriti tako, da rečejo: »Motiš se!« Pri 1. točki očeta zamenjamo z mamo, pri 2. točki ga zamenjamo z dedkom. 3. točka: spremenimo zanikane glagole v trdilne oblike (moti), 4. točka: nikoli zamenjamo z vedno, 5. točka: uporabimo glagol oboževati, 6. točka: filme o piratih zamenjamo s tematiko 'ženskih' žanrov, 7. točka: zanikani glagol spremenimo v trdilno obliko, 8. točka: pred vsako besedo dodamo predpono po-. 9 točka: damo v preteklik, 10. točka: zanikamo glagol, 11. točka: samostalnike zamenjamo s pomensko bolj oddaljenimi samostalniki in protipomenkami, 12. točka: mamo zamenjamo s sosedo, 13. točka: velikokrat dodamo besedo seveda, 14. točka: naredimo velelnike: obrij se!, ne pikaj! Itd., 15. točka: ne spremenimo ničesar, 16. točka: uporabimo sleng, 17. točka: trdilna oblika, pokaži jezik, 18. točka: preberemo samo premi govor, 19. točka: trdilna oblika. 3. Z udeleženci se pogovorimo, kakšna sprememba jim je bila najbolj všeč, kaj se jim je zdelo najbolj učinkovito in zakaj. Prosimo jih, da tudi sami v svoj jezik prevedejo prebrani odlomek. ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO: 45 minut. ANALIZA DELAVNICE: Presodimo, ali je bila uporaba strategij smiselna. Smo z njimi uspeli opozoriti na gibkost jezika in na refleksijo o jezikovnih sredstvih, ki jo pri svojem delu opravijo prevajalci? VEČ IZZIVOV Če želijo udeleženci delavnice še kaj napisati o prebranem besedilu, jim ponujamo nekaj izhodišč za pisanje. • Nora se je odločila, da bo prodala očeta. Koga bi prodal ti? Napiši oglas. • V besedilu izvemo, kaj si Nora misli o svojem očetu, kaj misliš, kaj si njen oče misli o Nori. Prestavljaj si, da si njen oče. Opiši svojo hčerko Noro. • V zgodbi manj izvemo o Norini mami. Opiši in nariši jo. Kaj si misliš o njej? Zakaj? POSTANI MOST Vzemi poljuben odlomek iz knjige Prodam očeta in ga prevedi v svoj jezik. Kakšne so značilnosti tvojega lastnega jezika? Te drugi lahko razumejo, če ga uporabljaš? MARÍA TERESA ANDRUETTO Juanova dežela Delavnica v obeh projektih poteka enako. Za obravnavo besedila Juanova dežela M. T. Andruetto predlagamo uporabo dveh strategij. I. Najprej izvedemo strategijo Kukavičje jajce. Poimenovanje strategije uporabljamo v prenesenem pomenu, kajti poiskati skušamo napake v posameznih povedih. Nekatere napake »zagrešimo« tako, da uporabimo prepoznavne značilnosti ljudskih pravljic, na katere se s svojim besedilom tudi navezuje M. T. Andruetto. Strategijo lahko izvedemo tudi pred branjem besedila in jo uporabimo kot motivacijo za poznejše samostojno branje. SODELUJOČI 15–20. CILJI • Spodbujanje uživanja v branju, • branje z razumevanjem, • urjenje spomina in pozornosti, • urjenje v natančnem branju, • seznanjanje z mladinsko književnostjo španskega govornega področja. KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • Liste, ki jih pripravi motivator/ka. Vsak udeleženec za delo potrebuje dva lista. Na prvem listu (list A) naj bo osem do deset odlomkov iz prebrane knjige. Odlomke oštevilčimo z zaporednimi številkami, da se med izvedbo lažje pogovarjamo. Na drugem listu (list B) uporabimo enake odlomke kot na prvem, le da tokrat v dveh ali treh odlomkih spremenimo zgradbo besedila. Pazimo, da so spremenjeni odlomki čim bolj podobni originalnim in da čim manj spreminjamo glagolske čase in samostalnike. Spremenjeni odlomki naj bodo tudi pomensko čim bolj podobni izvirnim odlomkom. Če strategijo izvajamo z majhnimi otroki – starimi devet ali deset let – je najbolje, da na drugem listu spremenimo le en odlomek. ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 30 minut. PREDNOSTI IN PASTI Dobra plat strategije je izbira odstavkov, ki jih spremenimo, pri čemer je pomembno, da dobro poznamo zmožnosti udeležencev. Težave lahko nastopijo, če udeleženci niso navajeni natančnega branja ter ne zaznajo razlik med izvirnimi in spremenjenimi odstavki. Zato izvedbe te strategije ne priporočamo z otroki, ki niso vešči bralci. Zanje izberemo druge, primernejše strategije. IZVEDBA 1. Udeležencem razdelimo liste A z izvirnimi odlomki. Pustimo jim dovolj časa, da jih pozorno in v tišini preberejo. Ko odlomke preberejo, nam list A vrnejo. 2. Nato razdelimo liste B, na katerih so zapisani mestoma spremenjeni izvirniki. Udeleženci morajo po spominu primerjati odlomke, ki so zapisani na obeh listih ter poiskati razlike med njimi. Na listu B označijo odlomek, ki se razlikuje od odlomka na listu A. Damo jim nekaj časa, da to storijo. 3. Udeležence prosimo, naj vsak prebere odstavek, ki se mu zdi nespremenjen. Skrivaj si zapišemo, kdo je izbral pravi odstavek in kdo ne. Ne smemo še razkriti pravih odgovorov. 4. Ko vsi udeleženci povedo svoje mnenje, razkrijemo, kateri odlomki so nespremenjeni ter jih preberemo. ANALIZA IZVEDBE Premislimo, ali je bila izvedba strategije primerna, dovolj zanimiva. Pa tudi, ali so bili udeleženci med izvedbo motivirani in ali so znali ustrezno izkoristiti trenutke tišine. Strategija, ki jo izvedemo po branju besedila: II. Ob obravnavi besedila Maríe Terese Andruetto je mogoče izvesti tudi strategijo So v zgodbi ali ne?, s katero želimo izpostaviti glavne in stranske osebe v prebranem besedilu, s tem pa poudariti paralelizem v kratkem romanu Juanova dežela. SODELUJOČI Do 25 ali 30 udeležencev. CILJI • Spodbujanje uživanja v branju, • branje z razumevanjem, • uživanje v opisih, doživetjih in čustvovanjih književnih oseb, • urjenje spomina, • urjenje v natančnem branju in razmišljanju o ravnanju književnih oseb. KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • Dovolj izvodov besedila, da ga pred izvedbo delavnice vsi lahko preberejo. • Dva seznama vseh poglavitnih (glavnih in stranskih) književnih oseb v besedilu za vsakega udeleženca. Pripravimo ju tako, da nanj napišemo osebe iz Juanove zgodbe, ki se pojavijo v besedilu, ter dodamo nekaj oseb, ki si jih izmislimo. Nato pripravimo še seznam poglavitnih književnih oseb iz Anarinine zgodbe. Na začetku izvedbe vsakemu udeležencu damo vnaprej pripravljen seznam literarnih oseb. ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 45 minut. PREDNOSTI IN PASTI Prednost strategije je, da lahko spodbudimo večje zanimanje za literarne osebe, tudi za tiste, ki se pojavijo le enkrat ali dvakrat in jih bralec zlahka prezre. Težave lahko povzročajo bralska neizkušenost udeležencev, neustrezno vodenje izvedbe ali predolg seznam literarnih oseb. IZVEDBA 1. Oba seznama z literarnimi osebami razdelimo udeležencem. Pustimo jim dovolj časa, da ju v tišini preberejo. 2. Ko udeleženci seznama preberejo, jih prosimo, naj s križcem označijo osebe, ki se pojavljajo v besedilu. 3. V nadaljevanju glasno preberemo osebe iz Juanove, nato pa še iz Anarinine zgodbe, ki se pojavijo v besedilu. 4. Ko udeleženci povedo, ali so vse osebe s seznama tudi v prebranem besedilu, jih spodbudimo, naj poiščejo tiste odlomke besedila, kjer se posamezne literarne osebe pojavijo. Tako preverimo pravilnost njihovih ugotovitev in jih obenem spodbudimo, da skupaj glasno razmislijo, zakaj smo pripravili dva seznama. Opozorimo na paralelizem v besedilu (zgodbi Juana in Anarine sta skoraj povsem enaki, razlikujta se le v nekaj besedah ali stavkih). 5. Pogovorimo se še o tem, kaj v tem besedilu avtorica doseže z uporabo paralelizma. Tako srečanje zaključimo. ANALIZA IZVEDBE Treba je premisliti, ali smo na seznam literarnih oseb uvrstili prave literarne like in ali nismo preveč pozornosti namenili osebam, ki jih v knjigi sploh ni; ali so udeleženci preveč goreče razpravljali o tem, ali se določena oseba pojavi v knjigi ali ne, pa tudi, ali smo strategijo vodili tako, da bo naslednjič udeležence spodbudila k natančnejšemu branju, itd. Premislimo, ali smo udeležencem dovolili, da sami razmišljajo o vzrokih za rabo paralelizma. VEČ IZZIVOV Če želijo udeleženci delavnice še kaj napisati o prebranem besedilu, jim ponujamo nekaj izhodišč za pisanje. 1. Lahko svoje življenje primerjaš s Juanovim ali Anarininim? Zakaj da in zakaj ne? 2. V besedilu izvemo, kako si Juan in Anarina zaslužita denar. Kako si pa ti zaslužiš svojo žepnino? ŠE VEČ IZZIVOV LITERARNI NATEČAJ Ob podelitvi zlatih hrušk, znaka kakovosti mladinskih literarnih besedil, ki ga podeljuje Pionirska – center za mladinsko književnost in knjižničarstvo, založba Malinc razpisuje LITERARNI NATEČAJ v španščini in slovenščini, povezan je z besedilom Andersenove nagrajenke Maríe Terese Andruetto, Juanova dežela. Na razpisu lahko s svojimi izdelki v španščini in slovenščini sodelujejo osnovnošolci zadnje triade ter srednješolci. Udeleženci lahko sodelujejo z naslednjimi sestavki: 1. V španščini napiši pismo M. T. Andruetto. V njem jo lahko vprašaš različne stvari, povezane z njenim besedilom, drugimi besedili in ustvarjanjem, argentinsko stvarnostjo ... Na 3 najbolj izvirna in radovedna pisma bo priznana argentinska avtorica tudi odgovorila. 2. V španščini ali slovenščini po svoje nadaljuj zgodbo, ki se začne s tem odlomkom iz knjige El país de Juan / Juanova dežela: Villa Cartón está donde está desde que el mundo es mundo. Nadie sabe quién le dio ese nombre, ni tampoco cuándo, pero hace mucho que se pusieron las primeras chapas y ladrillos sobre los techos para que no se volaran. A Villa Cartón van a parar los que pierden sus casas en los barrios y los que pierden su trabajo en las fábricas... y las mujeres que están solas para criar a sus hijos. Y a ese sitio tambien llegaron Anarina y su mamá. Naselje Karton stoji, že vse odkar se svet vrti. Nihče ne ve, kdo mu je nadel to ime, pa tudi ne, kdaj, toda že dolgo je tega, kar so ljudje postavili prva bivališča iz ostankov pločevine in kartona, nekdo pa je na njihove strehe položil še kamne in opeko, da jih veter ne bi odpihnil. V naselje Karton pridejo tisti, ki so izgubili hiše v svojih četrtih, in tisti, ki izgubijo delo v tovarni ... in ženske, ki same vzgajajo svoje otroke. In tja sta prišli tudi Anarina in njena mama. Pet najbolj domiselnih zgodb, napisanih v španščini, bomo nagradili z izvodi knjige El país de Juan v izvirniku, tri zgodbe, napisane v slovenščini, pa z izvodom knjige v slovenščini. 3. V slovenščini ali španščini napiši spis z naslovom: Na začetku je bilo težko. Potem pa še težje. / Al comienzo las cosas eran difíciles. Después empeoraron. Deset najbolj domiselnih spisov bomo nagradili z delavnico risanja na karton, ki jo bo v španščini vodil Francisco Tomsich (datum delavnice bomo objavili naknadno). Vaše izdelke pričakujemo do 28. februarja 2016. Pošljite jih na naslov: Založba Malinc, Klanska 17, 1215 Medvode ali info@malinc.si Prebirala in izbirala jih bo komisija v sestavi Barbara Pregelj, Urša Geršak in Aleš Cigale. Knjiga Juanova dežela María Terese Andruetto sodeluje v projektu Botrstvo, ki ga organizira ZPMS—Moste Polje. Z nakupom knjige prispevate 1€ v sklad Botrstva. MARIASUN LANDA Krokodil pod posteljo Zahtevnejša literarna besedila lahko udeležencem predstavljajo tudi jezikovni izziv. S strategijo Kaj to pomeni? v besedilu izpostavimo besede, ki si jih je izmislila avtorica, uporabljene onomatopeje, pozorni smo tudi na tujke. Zanima nas, kakšna je njihova vloga v besedilu. OPIS SKUPINE 10−12 udeležencev. CILJI • Spodbujanje uživanja v branju, • zaznavanje in razumevanje neologizmov in onomatopej, • spodbujanje radovednosti, • branje z razumevanjem, • bogatenje besednega zaklada, • seznanjanje z mladinsko književnostjo španskega govornega področja. KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO • Vsak udeleženec naj ima svoj izvod knjige Krokodil pod posteljo Mariasun Lande, da laže spremlja izvedbo. Če to ni mogoče, naj imata vsaj po dva udeleženca eno knjigo. • Deveto poglavje besedila (strani 40—44), v katerem se pojavljajo tujke, neologizmi in/ali onomatopeje. • Tablo, na katero zapisujemo besede. ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 1 ura. PREDNOSTI IN PASTI Navadno se otroci z izmišljenimi besedami zelo zabavajo, zaradi česar je izvedba te strategije zanimiva. Uspešnejša bo, če so udeleženci sposobni dobro razumeti besedilo. Težave lahko povzroča šibko besedišče udeležencev ali nerazumevanje konteksta, ki določa pomen besed. IZVEDBA Udeleženci se razporedijo v polkrog tako, da vsi dobro vidijo na tablo. 1. Pojasnimo, da se v besedilih lahko pojavljajo neznane besede, tujke, besede, ki si jih je avtor izmislil, pa tudi besede, ki ponazarjajo različne zvoke. Nato kratko pojasnimo razliko med neznanimi besedami, tujkami, besedami, ki si jih je izmislila avtorica in onomatopejami. 2. Enega od udeležencev povabimo, naj prebere odlomek iz knjige z opisom tablet Krokodifil, v katerem se pojavljajo izmišljene, neznane besede in/ali onomatopeje. Ostali udeleženci glasno branje spremljajo s tihim branjem. Če je odlomek daljši, prosimo drugega udeleženca, naj nadaljuje branje. Vprašamo, ali so našli kakšno nenavadno ali neznano besedo. Te besede po nareku udeležencev napišemo na tablo, kjer jih razvrstimo v stolpce: NEZNANE BESEDE – IZMIŠLJENE BESEDE – TUJKE – ONOMATOPEJE Besede vpisujemo v ustrezne stolpce eno pod drugo, kot nam udeleženci narekujejo. Otrok ne popravljamo. Desno od vsake zapisane besede pustimo dovolj prostora, da je mogoče še kaj dopisati. 3. Ko izpišemo vse besede iz označenega odlomka, za vsako besedo posebej vprašamo, kaj pomeni in ali jo je mogoče zamenjati z drugo, pogostejšo ali ustreznejšo besedo. Če jo najdemo, jo zapišemo desno od že napisane besede. Če so udeleženci katero besedo narobe razvrstili v stolpec, to pojasnimo. Povemo tudi ustrezni sinonim za besede. 4. V nadaljevanju udeležence spodbudimo, da povedo, katere besede se jim zdijo zanimivejše. Vprašamo jih, ali so besede, ki si jih avtorica ni izmislila, lažje razumljive, pa tudi, ali se jim katere zdijo bolj smešne. Udeležence lahko povabimo, da si tudi sami izmislijo kakšno besedo. ANALIZA IZVEDBE Razmislimo predvsem, ali je bil izbrani odlomek dovolj zanimiv, ali je vseboval dovolj različnih izmišljenih besed. Kaj je učence med razvrščanjem besed motilo, ali so jih znali razvrstiti. Katerih besed niso razumeli in zakaj. Ovrednotimo tudi svoje ravnanje: ali nam je uspelo ohraniti zanimanje udeležencev, smo bili z udeleženci prijazni in dovolj potrpežljivi, so bila navodila jasna, itd. VEČ IZZIVOV • Predstavljaj si, da ima J. J. poleg krokodilitisa še pajkitis. Kako bi poimenoval zdravila, s katerimi ga pozdraviš? • Kakšne bolezni si še lahko izmisliš? Kaj pomenijo? MARIASUN LANDA Ko so mačke tako same Otroci književne osebe opazijo prej kot druge elemente pripovedi. Z uporabo strategije O kom govorimo? skušamo na delavnici zaznavanje literarnih likov razširiti tudi na njihove opise. Obenem s strategijo, v kateri ugibamo književno osebo po njenem kratkem opisu, opozarjamo na večplastnost literarnih oseb v besedilu, saj po istih osebah sprašujemo večkrat in z izpostavljanjem različnih lastnosti. OPIS SKUPINE 30 udeležencev. CILJI • Spodbujanje uživanja v branju celotnega besedila, • branje z razumevanjem, • zaznavanje opisa književnih oseb, • zaznavanje ravnanja, značaja in čustvovanja književnih oseb, • urjenje pozornosti, • seznanjanje z mladinsko književnostjo španskega govornega področja. KAJ POTREBUJEMO ZA IZVEDBO. • Besedilo Ko so mačke tako same Mariasun Landa. • Dovolj izvodov knjige, da jo udeleženci lahko preberejo. • Kartončke, na katere napišemo opise oseb. Opišimo jih čim bolj privlačno, pri tem pa upoštevajmo čustva, ravnanje in psihološke lastnosti vsake posamezne literarne osebe. Dovolj je, če se osredotočimo na nekaj oseb in poudarimo različne plasti vsake od njih. Izberemo tako glavne (Maider, mama, babica, oče, Ofelia, Santi) kot pomembnejše stranske osebe (sosed, starejša ženska), pozitivne, pa tudi negativne. Kartic naj bo toliko, kolikor je udeležencev. Posamezno literarno osebo opišemo večkrat, pri tem pa poudarimo njene različne lastnosti in ravnanje. ČAS, POTREBEN ZA IZVEDBO 1 ura. PREDNOSTI IN PASTI Udeleženci z zanimanjem sodelujejo, če dobro izberemo in opišemo literarne osebe. Težave nastopijo, če imajo udeleženci težave z razumevanjem prebranega besedila in če jih besedilo ne pritegne. IZVEDBA 1. Na kratko obnovimo vsebino, da si jo udeleženci delavnice prikličejo v spomin. 2. Vsakemu udeležencu damo eno kartico. Besedilo obrnemo navzdol. Prosimo jih, naj ne pogledajo, kaj na njih piše, dokler nimajo vsi udeleženci vsak svoje kartice. Ko imajo vsi udeleženci v rokah svojo kartico, preberejo, kaj na njih piše, ter premislijo, katera oseba je opisana. Lahko jim damo pet minut časa, da v tišini premislijo. 3. Prvega udeleženca prosimo, da glasno prebere opis na svoji kartici. Ko to stori, vprašamo: »O kom govorimo?« Udeleženec odgovori. Enako vprašanje zastavimo preostalim udeležencem, dokler vsi ne povedo svojega mnenja. 4. Ko vsi izrazijo svoje mnenje, vprašamo, katera oseba jih je najbolj pritegnila in zakaj, katera oseba se jim je zdela najbolj velikodušna, najplemenitejša itd. Tako poudarimo najpomembnejše lastnosti književnih oseb. ANALIZA IZVEDBE Ovrednotimo delavnico, pri tem pa bodimo pozorni tudi na lastno ravnanje. Premislimo, ali smo dobro izbrali besedilo, ali smo izbrali ustrezne osebe, ali smo jih dobro opisali ter nenazadnje tudi, ali so prišle do izraza njihove različne osebne lastnosti. VEČ IZZIVOV • Izberi si eno od literarnih oseb iz zgodbe, za začetek tisto, ki te je najbolj pritegnila. Kako bi jo opisal? Jo lahko tudi narišeš? • Zdaj pa si izberi tisto osebo iz zgodbe, ki ti je najmanj pri srcu. Kako bi jo opisal in narisal/a? • Skupinska igra: toplo, hladno Zamisli si eno od oseb iz besedila, drugi udeleženci pa po njej sprašujejo z opisi. Če opis ustreza osebi, ki jo imaš v mislih, odgovoriš s toplo, če ne ustreza osebi, ki si si jo izbral, rečeš hladno. Ugibamo, dokler ne uganemo osebe, ki si si jo zamislil. POGOSTEJŠA SLOVENSKA IMENA IN NJIHOVE ŠPANSKE USTREZNICE Ženska imena:* Ana Ana Tjaša, Tatjana, Tanja Tatiana Maša, Marija, Mici, Marja, Manca, Mojca, Maruša, Marjana, Marlena, Maja, Marjeta María Pika (španska različica sicer ne obstaja, a če jo vseeno prevedemo) Punto Zala (španska različica sicer ne obstaja, a če jo vseeno prevedemo) Guapa Nika Nicolaia Agata Agatha Neža, Agnes Agnes Ajda je lahko Adela Adela Alja, Aleksandra, Saša Alejandra Eva Eva Karmen (šp. ime) Carmen Špela, Beti, Elizabeta Isabela Nina (izvira iz šp. »niña« – deklica), Antonina Niña Ela je špansko ime iz Isabela Isabela Tía (po šp. pomeni teta, lepa punca) Tía Katarina, Karin, Katja Catalina Elena, Helena Elena Erika Erika Irena Irene Iva, Ivana, Janja Juana Jolanda Iolanda Julija Julia Laura Laura Lučka, Lucija Lucía Mateja (šp. nima ženske oblike; ustreznica bi bila) Matea Andreja (šp. nima ženske oblike; ustreznica bi bila) Andresa Barbara Bárbara Fatima Fátima Vita Vida Polona Apolonia Vera Esperanza Moška imena: Blaž Blás Aleš, Aleksander, Aljoša Alejandro Benjamin Benjamín Daniel Daniel David David Jaka, Jakob, Jan, Žan, Jaša, Anže Santiago Janez, Ivo, Ivan Juan Pavel Pablo Franci Francisco Jure Jorge Domen, Dominik Domingo Matic Matías Edvard Eduardo Filip Felipe Gašper Gaspar Gregor, Grega Gregorio Hugo Hugo Andrej Andrés Martin Martín Tilen Egidio Izak Isaco Jernej, Nejc Bartolomeo Jona Jonás Juš, Jošt Justo Klemen Clemente Kristijan Cristian Krištof Cristobal Matej, Matevž Matías Miha Miguel Nace Ignacio Oskar Oscar Peter Pedro Robert Roberto Rok Roque Rožle Erasmo Štefan Esteban Tim Timoteo Slovenska imena, ki imajo stvarni pomen v španščini: Tia: teta, punca, Lana: volna Vid: vinska trta OSNOVNE ZNAČILNOSTI ŠPANSKEGA IZGOVORA Španska abeceda ima 27 črk. Navedeni so samo soglasniki, ki se izgovarjajo drugače kot v slovenščini, v takih primerih je napisan izgovor v mednarodni fonetični pisavi. C se pred samoglasniki a, o, u in soglasniki izgovarja kot /k/, pred samoglasnikoma e, i pa /Θ/ oziroma /s/ v ameriški različici. CH se izgovarja kot slovenski č. G se pred samoglasniki a, o, u in soglasniki izgovarja kot /g/, pred samoglasnikoma e, i pa /x/; GUE, GUI se izgovarja /ge, gi/, GÜE, GÜI pa /gue, gui/. H se ne izgovarja. J se vedno izgovarja /x/, podobno kot slovenski h. LL se izgovarja kot /lj/, tudi kot /j/. Ñ se izgovarja kot slovenski /nj/. Črka Q se uporablja samo pred e in i in se vedno piše skupaj z u, ki pa se ne izgovarja /ke, ki/. X se izgovarja podobno kot v slovenščini, tudi kot s. Y se izgovarja kot /i/, tudi /j/. Z se izgovarja kot /Θ/ oziroma /s/ v ameriški različici. SLOVARČEK VAŠE SKUPINE Slovarček v skupini lahko izdelate tako, da ga zasnujete v obliki sončnice ali vlakca. Slovarček v obliki sončnice: Izdelamo ga tako, da za osnovo vzamemo veliko risbo sončnice, potem pa nanjo dodajamo in prilepimo liste, na katere zapišemo in narišemo španske besede, ki smo se jih naučili. Posnetek na portalu YouTube, kjer je narisana sončnica: https://www.youtube.com/watch?v=W3VuHERk8v4 Slovarček v obliki vlaka: Izdelamo ga tako, da narišemo lokomotivo, za vsako novo besedo pa dodamo vagon, v katerega napišemo in narišemo novo besedo. Posnetek na portalu YouTube, kjer je narisan vlak: https://www.youtube.com/watch?v=GJPUsI3TZkE Seveda si lahko vsak otrok izdela svojo sončnico ali vlak. EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK LEO, LEO Datum izvedbe: ___________________________ Kraj izvedbe: __________________________________ _______________________________KULTURNA IZMENJAVA____________________________________ Cilji delavnice: ☐ Spoznavanje (predvsem poslušanje) tujega jezika, udeleženci se lahko naučijo tudi pesmico Un elefante v izvedbi Rose León; ☐ poslušanje z razumevanjem, ☐ navajanje na pozorno poslušanje, ☐ uživanje v branju, ☐ navajanje na poslušanje navodil. Odstopanja od predvidenega načrta: ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ Sem dosegel/a zastavljene cilje? ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo? DA NE So bile ilustracije primerne za izvedbo te strategije? DA NE So otroci z zanimanjem sodelovali? DA NE OPOMBE: ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK LEO, LEO Datum izvedbe: _________________________ Kraj izvedbe: ____________________________________ ________DRUŽINSKA SKRIVNOST____________________________________ Cilji delavnice: ☐ Spoznavanje (predvsem poslušanje) tujega jezika, udeleženci se lahko naučijo tudi pesmico Los fantasmas chiquititos v izvedbi Rose León; ☐ poslušanje z razumevanjem, ☐ navajanje na pozorno poslušanje, ☐ uživanje v branju, ☐ prepoznavanje glavnih in stranskih likov v besedilu. Odstopanja od predvidenega načrta: ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ Sem dosegel/a zastavljene cilje? ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo? DA NE Je bila pesem primerna za uvodno motivacijo v strategijo? DA NE So udeleženci z zanimanjem sodelovali? DA NE Sem udeležencem dovolil/a, da so poiskali glavne in stranske like? DA NE OPOMBE: ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK LEO, LEO Datum izvedbe: _________________________ Kraj izvedbe: ____________________________________ ________PRODAM OČETA__________________________________________________________ Cilji delavnice: ☐ Spoznavanje posebnosti prevajanja; ☐ poslušanje z razumevanjem, ☐ navajanje na pozorno poslušanje, ☐ uživanje v branju. Odstopanja od predvidenega načrta: ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ Sem dosegel/a zastavljene cilje? ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo? DA NE So bile izbrane strategije primerne za predstavitev prevajalskega poklica? DA NE So udeleženci z zanimanjem sodelovali? DA NE Sem udeležencem dovolil/a, da so dejavno sodelovali? DA NE OPOMBE: ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK LEO, LEO / ŠPANSKA VAS Datum izvedbe: ________________ Kraj izvedbe: ______________________ ________JUANOVA DEŽELA____________________________________ Cilji delavnice: ☐ Branje z razumevanjem; ☐ urjenje spomina in pozornosti, ☐ uživanje v branju, ☐ urjenje v natančnem branju in razmišljanju o ravnanju oseb. Odstopanja od predvidenega načrta: ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ Sem dosegel/a zastavljene cilje? ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo? DA NE So bile izbrane strategije primerne za delo s knjigo? DA NE So udeleženci z zanimanjem sodelovali? DA NE So bila gradiva za udeležence pretežka? DA NE OPOMBE: ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK ŠPANSKA VAS Datum izvedbe: ______________________ Kraj izvedbe: _______________________________________ ________KROKODIL POD POSTELJO__________________________________ Cilji delavnice: ☐ Uživanje v branju, ☐ zaznavanje in razumevanje tujk, neologizmov, onomatopej, ☐ spodbujanje radovednosti, ☐ branje z razumevanjem, ☐ bogatenje besednega zaklada. Odstopanja od predvidenega načrta: ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ Sem dosegel/a zastavljene cilje? ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo? DA NE So bile izbrane strategije primerne za delo s knjigo? DA NE So udeleženci z zanimanjem sodelovali? DA NE Je bilo besedilo za udeležence pretežko? DA NE OPOMBE: ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ EVALVACIJSKI VPRAŠALNIK ŠPANSKA VAS Datum izvedbe: _______________________ Kraj izvedbe: ______________________________________ ________KO SO MAČKE TAKO SAME________________________________________________________ Cilji delavnice: ☐ Uživanje v branju, ☐ zaznavanje opisa književnih oseb, ☐ zaznavanje ravnanja, značaja in čustvovanja književnih oseb, ☐ branje z razumevanjem. Odstopanja od predvidenega načrta: ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ Sem dosegel/a zastavljene cilje? ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ Ali je bila izbira knjige prava za delo s to strategijo? DA NE Je bila izbrana strategija primerna za delo s knjigo? DA NE So udeleženci z zanimanjem sodelovali? DA NE So udeleženci večplastno spoznali literarne osebe? DA NE OPOMBE: ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ ______________________________________________________________________________________ Priročnik ponuja šest bralskih predlogov, ki so podprti z nazornim opisom dela ter ustvarjalno rabo bralnomotivacijskih strategij. Te branje povezujejo z drugimi oblikami izražanja, predvsem pa z drugačnim razumevanjem njegove uporabe v razredu, saj glavni cilj priročnika ni uspešno dešifriranje posameznih besed, pač pa uživanje v branju. Izbor obravnavanih besedil ne zadovoljuje le estetskih kriterijev in kriterijev kakovosti, pač pa kot celota povečuje motiviranje za branje ter estetski, čustveni, intelektualni in socialni razvoj otroka. Vsa izbrana besedila spadajo k mladinski književnosti, ki nastaja na španskem govornem področju. Nekateri bralski predlogi so dvojezični, špansko-slovenski, kar daje priročniku težo in izvirnost. Motiviranje za branje namreč uporablja španščino kot dodatno motivacijo, ki otrokom predstavlja resničnost, drugačno od slovenske, in jih tako že od najzgodnejše starosti privaja na prisotnost drugega, tujega, a ne s poudarjanjem razlik, pač pa s posrečenim poudarjanjem skupnih točk. Bralnomotivacijske strategije so predstavljene jasno in nazorno ter segajo od opisa skupine, ciljev in izvedbenih aktivnosti, pripomočkov, predvidenega trajanja izvedbe, opisa morebitnih težav in njihovega reševanja, vse do razdelka Več izzivov, kjer so predstavljene dodatne spodbude za delo. Strategije v predstavljenih bralskih predlogih spodbujajo dejavnost raznoterih inteligenc: prostorsko, glasbeno, kinestetično, interpersonalno, intrapersonalno in naturalistično ter jezikovno-lingvistično. S tem uporaba v priročniku predstavljenih strategij po eni strani spodbuja otrokovo dojemljivost in ga motivira za branje ter mu obenem omogoča prvi stik s španščino, po drugi strani pa mu pomaga pri ustvarjalnem soočanju s tako univerzalnimi temami, kot so drugačnost, dojemanje družine, revščina, osamljenost, uporništvo, itd. Gemma Santiago Alonso Barbara Pregelj LEO, LEO in ŠPANSKA VAS: priročnik motiviranja za branje v šolskem letu 2015/2016 Recenzentke: Marija Uršula Geršak Gemma María Santiago Alonso mag. Damjana Šubic Barbara Pregelj za slovensko izdajo Založba Malinc, Medvode 2016. Vse pravice pridržane. Zbirka KonTEKSTI Uredila: Barbara Pregelj Izdala in založila: Založba Malinc Za založbo: Aleš Cigale Oblikoval in tehnično uredil: Aleš Cigale Lektura: Andreja Kalc e-knjiga epub Publikacija je izšla s podporo Evropske komisije Podpora Evropske komisije ne zadeva vsebine publikacije, ki je izključna odgovornost avtorjev, in v nobenem primeru ne predstavlja stališč Evropske komisije. Brez pisnega dovoljenja Založbe je prepovedano reproduciranje, distribuiranje, javna priobčitev, predelava ali druga uporaba tega avtorskega dela ali njegovih delov v katerem koli obsegu, hkrati s fotokopiranjem, tiskanjem ali shranitvijo v elektronski obliki v okviru določil Zakona o avtorskih in sorodnih pravicah. CIP — Kataložni zapis o publikaciji Narodna in univerzitetna knjižnica, Ljubljana 028(035)(0.034.2) 37.091.3:811.134.2(035)(0.034.2) PREGELJ, Barbara, 1970- Leo, Leo in španska vas [Elektronski vir] : priročnik motiviranja branja za šolsko leto 2015/2016 / Barbara Pregelj. - El. knjiga. - Medvode : Malinc, 2016. - (Zbirka KonTEKSTI) Način dostopa (URL):http://www.biblos.si/lib/ ISBN 978-961-6886-19-2 (ePub) 283304704