IVAN STUKELJ: Uradni slog. Mogočna, železna pest svetovne vojne ie udarila tudi v uradniško pisarno in njen aparat z vsklikom: »Tako hočem imeti in nič drugače!«  Avstrijski »uradni belec« je bil svetovno znan in dobri in slabi dovtlpi domačih in tuiih listov so ga od časa do časa nalik obadom neusmiljeno zbadali. a ugonobiti seveda ga niso mogli. Sve tovna voina pa ga ie dodobra zdelala, da ga kakor ubogo kljuse s fronte pošljemo v zasluženi pokoj. Obširna knii?a bi se dala spisati o birokratizniu. Oglejmo si le naše zapisnike raznih nčiteliskih konferenc. Koliko je tu pritfjre (balasta)! Koliko ie bilo treba tukai duševnih moči in koliko zlatega časa se je moralo izrabljati. da so se nagromadili ti velikanski skladi. V ljubi Avstriji ni imelo nikake veljave, ako se ni predmet na dolgo in široko razpravljal. In ti popisani listi so se poinikali od pisarne do pl- same. od uradnika do uradnika. Iz malega vira nastal je potok, reka, veletok. Kako srečni so bili birokrati! Človeku se je dozdevalo, da se hočejo zveličati s temi obširnimi spisi. Zaverovali so se, da rekli bi, zagrizli v svoie delo. Vse njihovo žitje. duha in telo, ie prevzel ta ljubi birokratizein. Ni čuda, da se je teh Ijudi polaščala nervoznost, s kojo so onesrečali sebe in svoice. Dozdeva se mi, da bomo še dolgo časa bolehali za to boleznijo. Preveč se je zajedla v naše življenje. Kar ni bilo obrirno. to ni bilo vsestransko. temeljito. Vsega tega smo se navzeli od Nemcev. Povsod se ie naglašala neniška natančnost, nemška terneljitost in razborito-st. Oblika iim je bila dostikrat več nego stvar sama. Vse malenkosti je bilo treba opredeljevati, sortirati in utemeljevati. Kako se je to hlastanje po obliki zajedlo v šol. življenje, tni ni potreba še posebno poudarjati, ker smo to čutili na lastni kožl. Danes imam v mislih samo uradno spisovanje, katero je treba zenostaviti in skrajšali. In v tem naj govori nakratko pričuioči spis! Pismo namestuie ustni «ovor, tako sino se učili iz spisja. Pa poglejmo si n. pr. tak dopis, ki ga pošilja šol. vodstvo na predstoini sol. urad. Po navadi se tak spis začenia: Udano podpisano šol. vodstvo si dovoliuie nazr.anjati... Drugi šol. voditel! začenja delo: Najudanejše podpisano šol. vodstvo si osmeliuje ... Ali pa: Najudanejše po-dpisanemu šol. vodstvu je v čast, da poroča . . . Posebno lepo so se glasilt taki dopisi v blaženi nemščini. Zdaj pa vas vprašam, niso li to samo fraze? Pismo je namesto govora! Stvar zasučimo sedaj! Natnesto, da bi napravil pismeno poročilo. greš pa sam k okrajnemu glavarju kot predsedniku okra.i. šol. sveta v važni zadevi. Tedai se mu predstaviš, ako mu še nisi znan. potem pa rečeš: Poročain, naznatifam, vprasam itd. — Dalje! Kako se govori po telefonu? »Halo! Kdo tam?« Govorilca se predstavita drug drugemu in potem govorita. recimo: »Danes ie prižel k meni načelnik zaradi kurjave ter mi naročil, da nai Vam naznanim, da so drva že preskrbljena« . . . To ie prirodno! Tako prirodno bode tudi uradno dopisovanje! Ne uvidevam dalje tudi, zakai bi se moral poročevalec ali prošnjik v prošnff predstavliati v III. osebi. zakai ne v I. osebi. Spominjam se tu ustanovnih piserp čeških plemenitašev v Rimu, ki se navadno začenjajo: »Ja pan s Schwarzenbergu .. . Ja pan z Lobkowitzu odrejujem ... Jaz gospod Sch\varzenberški... Jaz gospod Lobkoviški . . .) Po teh začetnih besedah so jih v Rimu v Vatikanu dovtipno imenovali. da so to »Japanezi«. — Prva oseba se elasi markantno in natančno.- Dostikrat postane neiasno, ko prideio v poročilu ali v prošnji še raznotere III. osebe. Zato se je v teh uradnih vlogah rabil tudi znameniti oziralni zaimek »isti« fali celo »slavno-isti — itd.) »taisti, ravnoisti«. Nemški jezikoslovci sami so začeli boj proti »derselbe«. — Kako lepo, določno fti kratko se glasi: jaz. Šol. vodstvo, kraj. šol. svet ni nikaka iuridična oseba. Kdor poroča. govori v imenu šol. vodstva ali kraj. šol. sveta. zato označi zgorai na dopisu: šol. vodstvo ali kraj. šol. svet. Torej poročevalec ali prošnjik lahko govori z zaimkom »jaz«. V slovenščini pa odpada v naiveč slučaiih osebni zaimek, ako ni povdarka ali protislovja. — Seveda, včasih ie umestno, da se rabi tudi III. oseba n. pr.: »Šolskemu vodstvu ni v tei zadevi nič znaneea«. Samo tesnoprsen, pedantičen ne sme biti človek! V sedanjih uradnih vlogah vlada nekak »patos«. V gledališču so odpravili »patos«. dajmo ga pognati tudi iz uradnih dopisov. Potem pridemo do superlativov v nradnih vložkah. kakor: naiudaneiše podpisano šol. vodstvo. Ali, kaj nai poreče šol. vodstvo, ki hoče biti še bolj udano, nego ie tvoie? Ti izrazi udanosti in pokornosti v superlativih n a i b i popolnoma o d p a d 1 i ! *) Kateri višji urad misli na udanostne izjave, če niu ie rnar le za predmet. ki stoji v obravnavi? Da se tigodi vljudnosti, zadošča izraz: »dovoljuiem si«, v prošnii pa: »prosim«. Torej nikakor ne mislim, da bi se v pismenih dopisih uveliavila kaka »rovtaiska ali cmokavzarska« neotesanost. temveč kakor prej in slei veliai še vedno izrek vljudnega Francoza: »I.e styl c'est rhcmme!« (Slog Je človek). Po pismenem siosru se snozna človeka. Nekdanji minister Korber je odpravil v uradnih vlosrah »slavni. veleslavni. visoki«, in nobenemu uradnemu predstofniku ni vsled tega odpodla krona. Birokratski uradniki so vzgojili poseben uradni slog in vsled tega vtesnjevali izražanje v posebmo obliko. Kaj .fe bi'a posledica temu? Vsakdo ne more biti dober »uradni« sti- *) Tako ?e! Z-zinejo nai znaki nekdanjega našeua hlapčevania! Op. ured. Iist, zato se je morai dotičnik truditi, da je svoje poročilo spravil v zahtevan lep sklad. Koncipiral je in koncipiral, tratil čas, in dostikrat ga je stvar celo ujezila, , da ie prenehal s tem nuičnitn dclom. Zai deva pa se je odložila za eden, dva ali | več dni. Tako rodi eno zakasnjevanje drugo in tretje. Slednjič pa nevolja in mrzličma — nervaznost. Ta okosteneli »patos« v uradnih vlogah in prošnjah v bombastičnem slogu, češ, kdo vzmorekaj boljšega. tcr so služili za svoie »Gesuche« še posebne nagrade. — Ako pa hočem prirodno pismeno govoriti z uradom, vzamem papir pa napišem brez koncepta n. pr. takole: Št. Šof. vodstvo... Dobava kurjave. Okrajnemu šolskemu svetu v Celju. Na7nanjam, da ni kraj. šol. svet še do danes ničesar ukrenil glede dobave drv za prihodnjo zimo navzlic niojemu večkratnemu vpominu. Prosim, blagovolite mu vposlati stros: ukaz. J. J. I Tisto navajanje odlokov z datumom in številom raznih uradov, recimo: okrajnega. višjega šol. sveta, ministrstva za uk in bogočastje, kadar gre za emo in isto zadevo, se mi zdi tudi odveč, sai zadostuje, da se imenuiie samo prvi predstojni urad, kojemu je itak znano. kaj je zapovedal višii šol. svet ali pa ministrstvo. Nekdaj nas je na gimnaziji učil prof. Jos. Marn, ki je bil izboren poznavatelj slov. jezika, da slovenščina ljubi kratke, lep>o zaokrožene stavke. Ta trditev ni povsem resnična, o tem se prepričamo, ako čitamo dolge m krasne perijode Tavčarja, Camkarja idr. A za uradni slog, če ga hočemo še dalje tako imenovati, bi pa priporočal take kratke stavke, ki jasno in določno izražajo svoje misli. Na ta način bi odpladlo mnogo omih »čigar«, »čemur«, >isti«, »ravnoisti« itd. Dovotjujem si še eno pripombo. Z ne. uradnimi besedami se ob sklepu dopisa po navadi poslavlijamo z izrazom: »Z odličnim spoštovanjem,« Ta izraz, ako ga natančno premislimo, je nezmisel. Posneli smo ga po Nemcih: »Mit vorziiglicher Hochachtung!« Spoštovanje samo ne more biti odločno, ampak s spoštovanjeni hočemo koga odlikovati. Bolje je, da rabimo izraz: »S posebnim ali z velikim spoštovanjem.« A fraza ostane le fraza. Dovoli je. da rečemo: »S spožtovajnjem ali čislanjem.« Kratek posnetek mojih izva-janj bi bil torej: 1. IJradni slog bodi prfroden in enak ustnemu razgovoru: opusti naj se nepotrebni »patos«. 2. V uradnih vlogah nai se opuščajo vsi vdanostni izrazi. a slog nai ima vedtio znak istinite uljudnosti. 3. Poročevalec ali prošnjik v uradnih vlosrah naj se ne predstavlja izključno le v III. glagolski osebi, ampak zaradi marItantnosti in jasnosti v I. osebi. 4. Ogibliimo se vseh nepotrebnih superlativov v izražanju spoštovanja. 5. Uradne spise sestavljajmo povsem stvarno, v kratkih in iasnih stavkih, da nas bode, kolikor možno. razumel tudi preprosti earod. Naše splošno pravilo hodi: PJŠimo in uradujmo demokratično in — praktjčno! !!|,j