Poštnina plačana v gotovini Posamezna številka 1.25 Din. DELAVSKA POLITIKA Izhaja dvakrat tedensko, in sicer vsako sredo in vsako soboto. Uredništvo in uprava: Maribor, Ruška cesta 5, poštni predal 22, telefon 2226. Podružnice: Ljubljana VII, Zadružni dom — Celje, Delavska zbornica -Trbovlje, Delavski dom — Jesenice, Delavski dom. — Rokopisi se ne vračajo. Nelrankirana pisma se vobče ne sprejemajo. — Reklamacije se ne frankirajo. Malih oglasov, ki služijo v posredovanje in socijalne namene delavstva ter nameščencev, stane vsaka beseda 50 para. — Malih oglasov trgovskega značaja stane beseda Din 1—. V oglasnem delu stane petitna enostolpna vrsta Din 1.50. — Pri večjem številu objav popust. — Naročnina za Jugoslavijo znaša mesečno Din 10.—, za inozemstvo mesečno Din 15.—. čekovni račun st 14.335. Štev. 30. Sobota, 15. aprila 1933. Leto VIII. Mir vam! Ves katoliški svet proslavlja te dni vstajenje Kristusa in oznanja mir na zemlji. Mir in srečo oznanja v imenu odrešenika, o katerem' pripovedujejo in pišejo, da je pred 1900. leti (nekoliko pozneje) oznanjal svetu ljubezen, mir in da je vsak človek ustvarjen po božji podobi in da zasluži enako spoštovanje neglede na pokolenje, oblast itd. Lep nauk! Lepo geslo! Toda kaj kažejo dogodki današnjih dni? Milijone ljudi je brez kruha. Mi-ijone ljudi umira in hira. Zato ti mi-‘Uoni ljudi, ki so vsi ustvarjeni po U°zji podobi, zahtevajo kruha, in ker kruha ni, zahteva politične pravice *n besedo v ravnanju človeške družbe, da se razmere izpremene tako, da bo človek, ustvarjen po božji podobi, imel vsaj kruha in izpolnil svojo življensko nalogo. Kje je tu morala? Kje je tu čuvanje človeškega dostojanstva? To ni prav! Mir pomeni — bratstvo med enakimi! Goring pruski ministrski predsednik. Baron Papen odstavljen. - Dne 11. t. m. je kancler Hitler odstavil pruskega komisarja barona apena in imenovali za pruskega Predsednika vlade Goringa. Papen, .[ ie Hindenburgu priporočal koalicijo s Hitlerjem, je doživel s tem občuten politični poraz. Posebno razburjen je zaradi teka Hitlerjevega koraka reakcionarni dt. Hugenberg. Rekel je na seji svoje frakcije: Ne spadamo v ono kla-verno vrsto meščanstva, ki bi ob resnem in razburjenem času bojazljivo zapustili svoja mesta. Revolucije imajo veliko nevarnost, da z radikalizmom uničijo vse duhovne in matenjalne dobrine ... Propadanje svetovnega trga. Po podatkih Društva narodov je svetovni trgovinski promet, prera-cunjen na zlato vrednost, nazadoval od leta 1929 v letu 1930 za 19 odstotkov. Promet 1931 je bil zopet manjši za 28 odstotkov kakor v letu 1930. V prvi polovici leta 1932 je zopet nazadoval svetovni promet za 33 odstotkov v primeri s prvo polo-vico leta 1931. Padec ni samo po vrednosti znaten, ker so cene v letih 1930 do 1932 Padle za polovico. Množina blaga v Prometu je namreč padla 1930 za J, 1931 za 9 in za 11 do 12 odstotkov v prvi polovici leta 1932. Zadnje navedeni padec se ne nanaša na živila, ker se je promet z živili neznatno povečal. Prizadete so pa surovine in zlasti najrazličnejši izdelki. Erzbergerjevi morilci pomiloščeni. Pred leti so zavratbo umorili trije mladi ljudje ministra Erzbergerja, ker se je zdel nevaren fašistom. Vsi trije so ubežali v inozemstvo. Hitlerjeva vlada je tudi te morilce pomilostila. Erzberger je pripadal centrumu, centrum bo pa sedaj sodeloval s fašizmom. Našli so se bratci. Hitler proti državnim uradnikom. Nemška vlada je pooblastila komisarja, da prepove državnim uradnikom vsakršno strokovno organizacijo. — Interesom' uredništva pa Hitler le ni zadostil. Pred novimi redukcijami v revirjih TPD. Česar smo se v revirjih Trboveljske premogokopne družbe najbolj bali, to se namerava sedaj izvesti. Napovedano je že, da se bo v Zagorju, reduciralo 166, v Trbovljah 100, v Hrastniku 133 rudarjev. Odpust se ima izvršiti s 15. aprilom in 1. majem. Akordne postavke se znižajo za 10 odst. To je dar TPD njenim rudarjem za velikonočne praznike. Ali tu se ne gre zato, ali je to izvršeno v tem ali onem času, temveč gre za to, kaj bo s temi ljudmi in njih družinami? To je vprašanje, s katerim se bomo mogli vsi baviti in tudi TPD. Tu ne gre več samo za izjave »radi pomanjkanja naročil jih moramo toliko odsloviti«. Še manj pa, da ta ali oni meščanski list danes o tem nekoliko zajavka, a jutri je pa to za njega že davno pozabljena zadeva. Ne. tu se mora poiskati vzroke, jih najti in potem odpraviti. Če vzamemo, da je že sedaj med še zaposlenimi rudarji tako strašna beda, da se sploh ne da popisati in da je v revirjih že toliko brezposelnih od prejšnjih let, ki nikjer ne morejo dobiti dela, potem1 si lahko predstavljamo, kako bodo potem še novi reduciranci pomnožili vrste brezposelnih. Sedaj pa vzemimo, v kakšnem žalostnem položaju se nahajajo že sedaj ti brezposelni. Sredstva, ki sc jim nudijo iz prehranjevalnih odborov, so absolutno nezadostna. Poleg tega pa so tudi še ta sredstva, ki so bila na razpolago, popolnoma izčrpana. Prehranjevalni odbori in občine so brez sredstev. Potrebe pa vedno večje. Kam torej z ljudmi? Ali se jih bo pustilo od lakote poginiti? Ali je to plačilo za njihovo pridnost, njih pohabljene ude, njih izgubljeno zdravje? Ne, ako se to zgodi, potem je to največji socialni zločin. Ne, to se ne sme zgoditi! Ne bomo za danes odgovarjali na razne družbine utemeljitve, zakaj tako postopa, iz razloga, ker pričakujemo še tozadevno razpravo, vendar izjavljamo, da se bo moralo storiti vse, da se te redukcije preprečijo. Zakaj absolutno se ne sme dopustiti, da bi radi kapitalističnega profitarskega pohlepa moralo toliko ljudi od lakote poginiti. Starostna preskrba državljanov. Brez posebnih zavarovalnih prispevkov. Že meseca aprila lanskega leta se je bavila mednarodna konferenca dela z mednarodno pogodbo glede zavarovanja za invalidnost, starost in svojcev. Na letošnji konferenci bo razgovor tudi o splošni preskrbi državljanov brez posebnih prispevkov in je urad dela izdelal tozadevni načrt. Mednarodni urad dela pravi, da je gospodarstvo danes tako razvito, da bi bila dolžnost držav, da to skrb prevzamejo same, ker razni ubožni zakoni niso popolni, so poniževalni in tudi socijalno zavarovanje ni kos tej nalogi, ker ima zlasti težave s pobiranjem prispevkov. Razne države so že uvedle tako, sicer nepopolno preskrbo. Z mednarodnim dogovorom, bi se to vprašanje temeljiteje rešilo, ker končno je le država oni gospodarski faktor, ki tako važno vprašanje lahko reši. Danska ima že od leta 1891. tak zakon, Nova Zelandija od 1. 1898, Velika Britanija od leta 1908 itd. Obstoječi zakoni so sicer še nepopolni, ali začetki so tu in je s tem priznana moralna dolžnost držav. Danska proti nezaposlenosti. 1 Delavski vpliv v vladi. (1GB) V danskem državnem zboru je socijalni minister predložil tri zakonske načrte. Ti načrti so vsi utemeljeni s term da nezaposlenost naglo narašča in da je nespametno in da je nezmiselno velike neproduktivne zneske izdajati za podpore ob nezaposlenosti, če je mogoče opraviti za tisti denar produktivno (koristno) delo. Drv* zakonski načrt se tiče pri-nosa iz javnih sredstev za večjo zaposlitev delavcev. Načrt predvideva prispevek takim obratom in zavodom, pri katerih je mogoče povečati število zaposlenih delavcev s pomočjo javnih prispevkov, jaVni prispevki^ za večjo zaposlitev pa morajo znašati manjši znesek, kakor bi bil potreben za podporo nezaposlenih. Drugi zakonski načrt zahteva začasno uvedbo 40 urnega tedna pri določenih javnih in privatnih delili, ki se izvajajo z ozirom na nezaposlenost. Pri delite ki uživajo javno podporo, se morajo garantirati tarifami delovni pogoji. Tretji zakonski načrt prepoveduje vsakršno nadurno delo v obrtih in industriji, v stavbstvu, v transportnih podjetjih kakor tudi v trgovini. Prepoved mora veljati tudi za neorganizirane delavce in se raču- na z možnostjo, da se s to določbo pomore 4000 delavcem1 do zaposlitve. V koliko bo mogoče izsiliti sprejem teh treh zakonov v državnem zboru, še ni gotovo, ker sta tako konservativci kakor kmetiška stranka pri prvi obravnavi načrte odklanjali. Načrti so bili odkazani posebni komisiji. Dollfuss je poletel v Rim. Konference krščansko-fašistične reakcije. Neki list je pisal, da pojde avstrijski kancler dr. Dollfuss v Rim, da tam opravi velikonočno izpoved. To je seveda njegova privatna zadeva, ne verujemo pa, da bi hodil v Rim zaradi te svoje zadeve. Dr. Dollfuss je obiskal Vatikan in Mussolinija. Zato ni dvoma, da ima njegovo potovanje političen značaj, ki ima namen, da ga zbliža s. fašizmom. Povsod namreč opažamo, da se je klerikalizem kar čez noč oklenil fašizma, ker vidi v njem rešilnega angela hierarhije in kapitalističnega gospodarskega sistema. V Rimu je že bil dunajski kardinal dr. Innitzer, ki je kanclerju pripravil teren za posvetovanja. Velikonočne misli. Vsako leto se je v delavskem tisku čitalo navduševalne članke o skorajšnjem vstajenju proletarijata iz kapitalističnega suženjstva. Srčna in iskrena voščila proletarijata so bila enotna in končala z vzklikom', da bi le prišel dan vstajenja proletarijata, da bi že bil konec Golgote, na kateri živi in trpi delovno ljudstvo. Letošnja voščila razrednega delavstva ne bodo prešinjena s takim optimizmom, kako so bila pretekla leta, ker udarci, ki so v tem' letu zadeli evropski proletarijat, so morda hujši in silnejši, kakor so bili oni iz leta 1914, ko je napočila strahovita svetovna vojna. Gospodarska kriza, katera je milijone in milijone delavcev in nameščencev vrgla na cesto, jih oropala najelementarnejše pravice — do dela, do življenja — je na eni strani ojunačila kapitaliste in na drugi strani prinesla veliko razočaranje vsem tistim, ki so trdovratno verovali, da obubožanje delavskih mas dviga revolucionarni duh in odpornost istih. Dogodki so pa pokazali, da čimbolj je v katerikoli državi naraščala beda in siromaštvo med delavskimi masami, tembolj je padala njih moralna in- fizična odporna sila in kapitalizmu ni bilo težko, potom svojih agentov-fašistov v največjih delavskih centrih zlomiti odpor delavstva. Od kapitalistov izdrževani narodni socijalizem ali fašizem je danes gospodar velike proletarske Nemčije in širi svoje peruti že preko svojih mej v druge sosedne države. Kako je do tega prišlo, kakšni so vzroki in po čigavi krivdi se je to zgodilo, bo ugotovila zgodovina! — Eno pa moram izjaviti, in sicer to, da i>o mojemi mnenju grešijo tisti naši prijatelji in nasprotniki, ki zavračajo vso krivdo na nemško socijalno demokratično stranko. Bodimo si odkriti in priznajmo, da je težko določiti, kdo je več zakrivil -r-socijalisti ali komunisti. Gotovo je, da leži krivda na obeh straneh, ker eni in drugi so i>sihotogijo in razpoloženje delavskih mas, kakor tudi obrambno silo kapitalizma slabo ocenjevali. Eni so se zanašali na brezkončno revolucijonarno razpoloženje delavskih mas, ki bo ob pravem času izbruhnilo. Drugi so pa računali na veliko število in disciplino svojih mas, pred katerim mora kapitalizem imeti rešpekt. Med enimi in drugimi se je vsa povojna leta vršil bratomorni boj, namesto da bi ta boj bil koncentriran proti kapitalizmu. Tretja internacijonala je dekreti-rala razkol in dala svojim pristašem parolo, da je treba najprej uničiti socijalno demokracijo, ker bo potem s kapitalizmom lahko obračunati. Socijalnodemokratična stranka je morala velik del svojih sil trošiti v, boju za obrambo pred napadom s strani komunistov. Marsikatero po-grešno potezo s strani socijalne demokratske stranke je treba pripisati dejstvu, da je bila vedno med dvema frontama. Rezultat tega medsebojnega boja je popolno triumf fašizma in poraz socialističnega in komunističnega gibanja. S porazom delavskega razrednega gibanja v Nemčiji sta brezdvomr no zelo prizadeti tudi druga in tretja internacijonala, ker ne ena ne dmga ni v stanu nuditi uspešne pomoči nemškemu: proletarijatiu. Posledice tega udarca bo občutil v večjem ali manjšem obsegu tudi proletarijat v ostalih državah Evrope, v katerih bo kapitalizem potom svojih agpntov skušal izrabiti to priliko in pritisniti na proletarske so-cijalne in politične pridobitve. Iz vsega navedenega je jasno, da tudi za proletarce v Jugoslaviji ni vseeno, kako se razvijajo dogodki drugod, že radi tega ne, ker smo ravno mi zidali naše razredno gibanje tudi na mednarodno solidarnost, kateri se imamo za marsikatere uspehe na socialnopolitičnem polju zahvaliti. A ravno radi tega je nujno potrebno, da se razredno delavsko gibanje v naši državi znajde, se iz dogodkov uči ter svoje delo in taktiko temu primerno usmeri. Eno je treba takoj povdariti, da tisti, ki mislijo, da je s porazom delavskega gibanja v Nemčiji, v Italiji in drugod uničen marksizem; in razredno gibanje sploh, se zelo motijo. Dokler bo obstojal kapitalizem, bo obstojal tudi proletarijat, dokler bo obstojalo izkoriščanje in brezpravnost delavstva, bo obstojal tudi odpor istega v eni ali drugi obliki. Motijo se tudi tisti, ki mislijo, da bo Hitler s svojo šovinistično politiko spravil k delu in kruhu 7 milijonov brezposelnih delavcev in nameščencev, ker je to mogoče le z izpre-membo kapitalističnega sistema v Nemčiji in drugod. Tega pa ni izvršil Mussolini v Italiji in ne bo izvršil Hitler v Nemčiji. A ravno to je, kar zagotavlja, da je sedanji poraz delavskega gibanja le predhodnega značaja in da bo delavsko razredno gibanje zraslo še močnejše in z bogatejšimi izkustvi. Gospodarski razvoj gre svojo pot. ne ozira se ne na levo ne na desno in ta diktira zakone življenju. Ko smo to ugotovili, nastane vprašanje, kako naj se delavsko gibanje razvija pri nas v Jugoslaviji, da bo postalo močnejše, solidnejše in sposobno braniti svoje do sedaj pridobljene pravice in pa voditi boj za nove pridobitve! Ena glavnih nalog našega gibanja, naših funkcijonarjev, je ta, da se prične z najintenzivnejšo akcijo za dosego enotnega strokovnega gibanja. Vse ovire osebnega, plemenskega, regionalnega značaja se mora premagati in se z dobro voljo tudi bo premagalo. Nobena fraza ne z desne ne z leve, nobena forma organizacije ne sme preprečiti enotnosti strokovnega pokreta v okviru svobodnih strokovnih organizacij, v katerih okviru mora biti dovoli prostora za razredno zavedne delavce in nameščence. Le taka organizacija bo kos svoji nalogi. Drugo pereče vprašanje, katero se nam postavlja na dnevni red in ki zahteva rešitve, je samostojno politično udejstvovanje proletarijata v Jugoslaviji. Naše delavstvo je že od 6. I. 1929 politično pasivno in gleda ob strani, kako se notranja politika v naši državi razvija. Tudi takozvano »punktaško« gibanje je le s strani opazovalo in pustilo, da meščanske grupe same med seboj obračunavajo in se tudi sporazumejo. Delavstvo se ni pridružilo ne eni ne drugi strani. S tem pa še ni rečeno, da delavstvo nima interesa na razvoju in konsolidaciji naše države. Tudi ni rečeno, da nima svojega stališča tiapram najvažnejšemu notranjemu problemu — ureditev države. Jaz sem za svojo osebo prepričan, da je velik del pristašev bivše SocijalistiČne stranke Jugoslavije še danes mnenja, da je bil program naše stranke dober in edini, ki je odgovarjal potrebam delovnega ljudstva in konsolidaciji države. Naša stranka je odločno zastopala stališče popolne enotnosti države, s Centralnim parlamentom ter z najširšo upravno decentralizacijo po večjih gospodarsko, prometno, kulturno in socijalno sorodnih zaokroženih eno-tak (ki naj se imenujejo banovine ali oblasti) s svojimi skupščinami, ki naj sklepajo o vsem. kar spada v njihov delokrog, ker se le v tako urejeni močni in svobodni državi more jugoslovansko delavstvo raz vijati ter socijalno, gospodarsko in politično napredovati. Naša stranka ni od teh načel odstopila niti v dobi najhujšega navala s strani slovenskih avtonomistov, hrvaških šovinističnih republikancev in federalistov. Doživeli smo tudi volilne neuspehe — ali 1. 1927 se je že obrnilo na bolje, ker je delavstvo spoznalo, da je ta naša politika edina, ki odgovarja potrebami delavstva. Drugo vprašanje, ki se nam postavlja, je ustanovitev politične delavske stranke. Mislim, da je z ozirom na spremembo društvenega in volilnega zakona, kakor tudi z ozirom na razvijajoče se dogodke in politično situacijo, ustanovitev oziroma prijava za ustanovitev stranke postalo ne samo aktuelno, temveč tudi nujno vprašanje. So posredi razne ovire politične in praktične narave, ali vse te se da premostiti, ako se zamislimo v čase, v katerih je živelo delavstvo, ko se je začelo organizirati v soci- jalistično stranko v bivši Avstriji in drugod. Tudi takrat niso bile niti gospodarske niti socijalne razmere drugačne kakor so, danes in vendar se je začelo z delom:. Smatram, da je ravno sedanja doba takšna, ki nas naravnost kliče, da ustanovimo politično stranko, da potom te nudimo našemili delavstvu možnost političnega udejstvovanja in možnost obrambe pridobljenih pravic. Danes je naše delavstvo navezano samo na svojo lastno moč in na svoj politični vpliv v državi. Želim, da bi sodrugi in prijatelji te moje misli prav razumeli in napravili vse potrebne korake, da pride čimiprej do izmenjave misli in do konkretnih sklepov. V kolikor sem informiran, naše delavstvo, zlasti v industrijskih centrih, pričakuje odločitve v tem vprašanju. J. P. Kaj sedaj! Razmotrivanje k 5. marcu 1933. Spisal Karl Kautsky. (Konec.) Bojevati se moramo z orožjem, ki je pri nas bolj razvito kakor pri nasprotnikih; z orožjem1, ki ga je nemški proletarijat že pod zakonom proti socialistom mojstrsko sukal: vdana, nesebična zvestoba, vztrajnost, duhovna premoč. Kakšno obliko bo pri tem naš boj zavzel, ni odvisno od naših želja. Nasprotnik je v premoči, si je osvojil zakon ravnanja. Naša naloga mora biti, da vse njegove naklepe onemogočimo, da vzdržimo skupnost naših sodrugov, in jih ne prenehamo informirati in poučiti o vsem. Kakšne oblike organizacije in propagande bomo uporabljali, bo odvisno od razmer. Toda kolikorkoli različne naj bodo oblike, ohranitev organizacije in propagande ostane v bližnji bodočnosti naša najvažnejša naloga. Prav tako važno bo tudi seveda, da se izrabi vsaka prilika, ki se nudi, da govorimo k prebivalstvu in mu pojasnimo, da je »sanacija« nasprotnikov odrekla. Če se posreči ta naloga, smo že storili ogromno delo. In to delo se da opraviti, če se ne žrtvujejo naše najboljše moči v predčasnih in nezmiselnih pustolovščinah. V Italiji in sovjetski Rusiji je dejansko vsaka svobodna organizacija in izjava nemogoča, kakor se zdi tudi ilegalna. In nemška diktatura pa se nahaja pod boli neugodno zvezdo, kakor ruska ali italijanska. Lenin je bil mož, ki je mnogo študiral in mislil. Tudi Mussolini je absolviral socijalnodemokratično šolo. Iz izjav današnjih gospodov Nemčije pa ni nič razvidno, da bi bili še kaj dragega študirali, kakor pozo nordijskih junaških mladeničev. Obenem, pa prihaja vlada rjavosrajčnikov v mnogo neugodnejšem trenutku na oblast kakor so prišli črnosrajčniki. Ob višku najgrozovitejše krize, ki je kdaj bila doslej v kapitalističnem svetu. Obup zaradi te je povod za beg pod Hitlerjeve zastave. Posledica domneve je to, ker tako nastopa, da ima Hitler recept za odpravo bede že v žepu. Čim se razpoči ta pena obljub, se bo opozicija proti njemu' v tem večjih! množicah in tem1 bolj divje okrenila proti njemu, kolikor prevelika so sedaj pričakovanja njegovih vernikov. Doslej Še ni noben človek mogel kapitalistične krize odvrniti, tem manj sedanjo s tako ogromno silo. Toda nje najhujše posledice se dajo omiliti, uvesti more vlada nje odpravo, ki ima globoko znanje in. ga združuje z najmarljivejšim1, stvarnim' delom, s sodelovanjem z vladami inozemstva in s strokovnjaki (tudi proletarskimi) svoje lastne dežele. Danes pa se v Nemčiji odstranjujejo iz državnega upravnega aparata najboljše moči in nadomeščajo z ljudmi, katerih prednosti obstojajo samo v udri ga na eni strani in slepa pokorščina pred najvišjimi gospodi. Ta vlada mora spraviti gospodarski ruin na vrhunec in množice prav kmalu razočarati. Tudi panik ni mogoče po volji napravljati, kadar bi se kornui zljubi- lo. Ne pojavi se vsak dan »leteči Holandec«, katerega strahovni pojav nastopa samo, da povzroča nesrečo brez kakršnegakoli namena. Celo štreberji, ki danes rjavi režim tako gosto oblegajo, mu ne ostanejo vsi zvesti. Zakaj, če še toliko služb iznova zasede s svojimi ljudmi, vendar ne bo dosti mest za ogromno število ljudi, ki se pehajo za službe, ki jih pričakujejo od režima. Tisočem jih bo režim preskrbel, stotisoči pa ne dobe ničesar. Vsak pa, ki bo moral biti zavrnjen, bo postal nasprotnik sedanjega režima. Po notranjih sporih zrahljani režim, postavljen pred težke naloge, bo vedno manj sposoben, da jih reši ter da pomiri nezadovoljnost množic. Neizogibno je gospodarsko propadanje države pod sedanjimi vodstvom, neizogibna naraščajoča beda ne le proletarcev, marveč tudi malo-meščanov in kmetov, mnogih intelektualcev in celo nekaterih kapitalistov. Če se pa množiče, ki danes drve za Hitlerjem, iztreznijo, potem bodo našle v nemški državi samio še eno trdno oporišče, okoli katerega se utegnejo zbirati. Če ostane socialna demokracija sama sebi zvesta, če se bodo socijalnodemokratični delavci tudi v bodoče vedli pogumno, tako trdno sklenjeni, tako jasni v svojih ciljih, tako premišljeni v svojem: znanju, tako zvesti in neupogljivi kakor doslej, potem se bodo morali vsi izmučeni in preganjani zopet zateči k nam, ne pa v rjavi tabor. Paterm bodo Hitlerju na razpolago samo bajoneti, pa tudi ti ne absolutno. Kadar bomo zopet tako daleč, potem bo zopet čas za uspešne akcije množic proti gospodujočemu sistemu. Potem nam bo mogoče zopet opustiti defenzivo in preiti v ofenzivo. Ofenziva bo naj intenzivnejša zaradi veličine naloge, ki jo imamo. Zakaj vsaka zmaga socijalne demokracije bo pomenila pridobitev na moči v svrho preureditve države v zmislu delavskega razreda. Pomenila bo zbuditev nemškega ljudstva iz bede in! siromaštva, ga dvigala kvišku k srečnejšim življenskim oblikam. Pogled v to sijajno bodočnost, ki nam jo more prinesti samo socijalna demokracija, naj opogumi naše so-druge v Nemčiji v teh strahovitih dneh, ki Čakajo ves proletarijat, vse poštene delovne ljudi v nemški državi. Nemška socijalna demokracija je v sedemdesetih letih svojega obstoja marsikateri udarec neoslabljena prestala, izkazala se bo tudi ob tem strahovitem času. X« članek je bil napisan takoj po volitvah, ko še ni bilo mogoče presojati bodočega terorja. Vsekakor pa je resnica, da socijalizma v Nemčiji tudi ta teror ne zatre. Op. ur. Ali sl te poravnal naročnino I Ako te nef siorl takoj svojo dolinostl Vilko Ivanuša: Vstajenje. Somrak. Piavo pomladno predvečerje. Nekje poje ptica na vrhu sulice, ki je prebodla živo človečje srce. Sulica je še krvava. Gosta lepljiva kri se cedi na njej. In kadi se v večernem zraku. Stari zvonar zvoni. Zvonovi jokajo. Vzdihujejo od ponižanja, dočirra nekje bolno zavija pes. In krvavo plamtijo bengalski ognii in obsevajo lica prisotnih z nekakšnim strašnim sijajem, vsi pa izgledajo kakor „ skremžene maske. Človek, zavedaj se! In poglej. Ptica bi pela tudi na vrhu veje z razcvetelim, dehtečim cvetjem, ne pa samo na krvavi sulici. Spametuj se! In razumi. Zvonovi bi jokali in pes bi zavijal, da je ,tu,. Karneval in ne samo Vstajenje. In ljudje' Obleke krtačijo, Posteijino zračijo in kokoši gulijo. Če jih imajo! Nekateri se pehajo, lačni in razcapani. Psujejo in proklinjajo. In ceneno umirajo. Upognjenih glav korakajo kakor anemična in fantastična deca. V pomladi sanjajo kot kostobolne žene. In potuhnjeno molčijo. Pozabili so Človeka, ki je radi socialne pravice pred devetnajstimi stoletji umrl na križu v največjeni ponižanju in mukah. In topo hodijo kakor jetniki v krogu golega dvorišča. Figure obupancev z votlimi in izcejenimi lobanjami. Ne vedo kaj delajo... Nekje pa groteskno godba igra in zvonovi kličejo: — Aleluja! Čuti se prisilen vonj kadila. — Aleluja! Nekje pa stoji zapisano: »Blagor onim, ki so ubogi na duhu, kajti njihovo je kraljestvo nebeško!« Doma In po svetu. Kaj nudijo strokovne organizacije. Strokovne organizacije imajo predvsem nalogo, da izboljšujejo in branijo delovne razmere, to j«.- sar za prusjj0 b0 Hitler sami. Ta načrt centralizacije je že pred leti propagiral kancler Bismarck. Tozadevni zakon je sklenjen. Predsednika rudarske internacionale in voditelja nemških rudarjev Busemanna so bili nemški fašisti z drugimi rudarskimi voditelji zaprli. Nasedli so bili tudi hišo organizacije v Bochiunm Sedaj so končno izpustili Husemianna, vrnili hišo organizaciji, ki je izdajala dalije tudi svoj list. Usoda zveze pa je kljub temu še negotova, toda organizacija bo vztrajala tudi ob najhujšem XSaSL,in °b "'Pričakovanih Kmetiški delavci „e smelo v Nemčijo. Iz raznih evropskih držav so hodili kmetiški dela vciv Nemč i i o iPtiT TV I t- « „ mCI H AI A. I l. " je etn čez poletje na delo. Državni zbor sedaj sklenil, da se tujim' dela vetu dostop v Nemčijo prepove, v kolikor nimajo za to posebnega dovoljenja. — V kolikor ne bo kazalo juM. kerjern, da te siromake lahko izko-riščajo. Herriot pojde v Ameriko. Herriot Potuje v Ameriko dne 17. aprila, da Se razgovarja o najnovejših mednarodnih pojavih glede Evrope. . Protinemška demonstracija v Parizu prepovedana. V soboto sta se pršila v Parizu dva velika shoda pto- o oreganjanjjj Židov v Nemčiji, na katerih so govorili odlični francoski Predstavniki vseh političnih in verskih smeri. Med drugim' so govorili Pivši državni podtajnik Moro Giaffe-JT protestantski pastor Monaud, katoliški kanonik Beglanger in vodja socijaIistov Leon Blum1. Oba shoda sta sprejela enake resolucije, v katerih sc izvaja, da preganjanja Židov, kakršna se sedaj dogajajo v Nem-c*ij, niso dostojna velike in civilizirane države. Po shodih se je nameravalo prirediti po pariških ulicah' ve-hk manifestačni obhod, ki ga je pa francoska vlada v zadnjem trenutku Prepovedala. Napredek švedskih strokovnih organizacij. Švedska je dežela svobode v primeri s srednjo Evropo. Tam so svobodne strokovne organizacije pridobile 1932 49.417 novih članov. Število članov znaša sedaj 638.593, kar je za malo deželo jako mnogo. Deželna centrala obstoja iz 41 zvez, ki imajo 5783 podružnic. Na Švedskem šteje celo natakarska organizacija 10.778 članov, ki je zlasti pri nas silno zaspana. Poslanika za Nemčijo Zedinjene države nočejo imenovati. Predsednik Roosevelt meni, da je treba počakati, kako se bodo dogodki v Nemčiji razvijali. Naročajte in širite »Delavsko Politiko«! Zahtevajte jo v vseh lokalih, kamor zahajate! Kupujte edinole v trgovinah, katere inserirajo v delavskih listih! Podpirajte svoj tisk, ker s tem jačate svojo moč! »Inšpekcija dela poslala oblastvo.“ Tako je rekel podpredsednik obrtne zbornice g. Josip Rebek v svojem poročilu na plenarni seji ZTOI (Zbornica za trgovino, obrt in industrijo), ki je bila 7. aprila 1933 v Ljubljani. »Slovenski Narod« od 7. aprila 1933 je prinesel o tej seji obširno poročilo in o Inšpekciji dela poročal sledeče: »V praksi izvajanje zakona o inšpekciji dela glede na sedanji položaj obrtništva je poročal zbornični podpredsednik g. Josip Rebek. Proti postopanju Inšpekcije dela v zvezi z izvrševanjem delavske zaščitne zakonodaje dobiva Zbornica številne pritožbe. Inšpekcija dela je izgubila značaj dobrohotnega svetovalca tudi na-pram delodajalcu in posredovalca med delodajalcem in delojemalcem. Postala je oblastvo in ne nadzira samo, če se izpolnjujejo predpisi zakona o zaščiti dela in drugi podobni zakoniti in uredbeni predpisi, temveč tudi odreja inJ celo kaznuje. Vsak prekršek predpisov je sankcijoniran z razmeroma težko kaznijo, ki sega do 5000 Din. Delavska zaščitna zakonodaja gre. Prl nas Predaleč. Naše gospodarstvo ni bilo zmožno prenesti tako velikih so-cijalrnh bremen. Pri nas socijalne razmere se niso bile zrele za tako moderno zakonodajo, kakor smo jo prvotno dobili. Zbornica je morala ustreči pritožbam in zahtevam interesentov, pa je sklenila zbrati potrebno gradivo in staviti na merodajnih mestih konkretne predloge za omiljenje prakse pri izvajanju zakona o Inšpekciji dela, obenem pa načne tudi vprašanje izipremembe predpisov, ki so v praksi pokazali,. da naše socijalne- in gospodarske razmere za njo še niso zrele.« Torej: »Naše gospodarstvo ni bilo zmožno prenesti tako velikih socijalnih bremen.« Kakšnih, gospodje Rebeki? Da se je delavce sililo delati čez 10 ur, da se jim ni hotelo plačevati 50% čezurnega zaslužka? In še to: »Pri nas socijalne razmere še niso bile zrele za tako moderno zakonodajo, kakor smo to prvotno dobili.« A za brezmejno eksploatacijo delavskih moči pa so naše socijalne razmere zrele? Za to, da morajo pekovski pomočniki in vajenci delati ponoči, da morajo biti brivnice v nedeljo dopoldne odprte, da se po tekstilnih tovarnah dela po 12, 14 in več ur in to za prokleto pasjo mezdo, da razne delikatese in trgovine drže svoje uslužbence tudi še v trgovini, ko so iste že zaprte in je noč, da krojaški mojstri in konfekcije, šivilje in modistke svoje uslužbenke in uslužbence zaposlujejo pozno v noč, da, celo čez polnočno uro, kaj, gospodje Rebeki, ali so naše socijalne razmere res še tako nezrele, da bi Inšpekcija dela ne smela v smislu Zakona o zaščiti delavcev (pa četudi je po vašem prezgodaj uzakonjen) kaznovati kršitelje tega zakona? Ali si res še domišljate, da je delavstvo samo tako tu in zato tu, da izsesavate iz njega profit, kolikor le mogoče in kolikor največ? Zakon o zaščiti delavcev se naj izvršuje, kakor je uzakonjen. Kolikor bo Inšpekcija dela v tem ovirana, bomo pa zakon izvrševali organizirani delavci sami. Organizirani delavec, ki je poskušal, kako so socijalne razmere nezrele. Ljubljana. ... D.r.uR°d grade več stanovanjskih i ,noi osrradtt so zgradili od 1928 L9. n 5237 hiš z 18.173 stanova- nji, v Zagrebu v istem časui 4884 stanovanjskih hiš. A tudi tam je pomanjkanje stanovanj. V Ljubljani jih niti v 14 letih njso toliko zgradili in je stanovanjska beda prav velika, čeprav slišimo vedno slavospeve, kako se pri pas pspešno rešuje stanovanjsko vprašanje v mestih in industrijskih krajih. Društvo stanovanjskih najemnikov v Ljubljani sporoča svojim članom, da je na zadnji odborovi seji dne 7. t. m. sklenilo prirediti javen shod glede stanovanjskega vprašanja, ki se bo pravočasno naznanil po listih in lepakih. Obenem se je razpravljalo o želji članstva, da bi se pri sedanjih razmerah plačevala stanarina in odpovedala stanovanja mesečno. Društvo poziva stanovanjske najemnike, da se priglašajo kot člani, ker le v tem primeru je pričakovati uspehov. Društvo posluje v Vegovi ulici št. 8, dvorišče. / V PRALNEM KOTLU SOLNCE NIKDAR NE ZATONE! Kadar postavimo perilo v raztopini Ra-diona na ogenj, prične Radion svoje delo. Milo, Iti ga ima Radion v sebi, omehča in razkroji nesnago na milijone čisto majhnih kisikovih mehurčkov potisne čistilno peno mila skozi tkanino in jo naredi snežno-belo. Tako čisti in beli Radion, oboje hkrati, previdno in brez Vaše pomoči Schichtov RADION Maribor. Izguba plina. Te dni so v nočnih urah vršili preizkušnje plinskega omrežja, pri čemer se je ugotovilo, da je plinsko omrežje v sredini mesta najslabše, medtem ko je omrežje v Magdalenskem predmestju še dobro ohranjeno. Ker je izguba plina vsled tega zelo občutna, bodo morali čim preje izpopolniti, oz. izmenjati plinovode, kar bo gotovo le v interesu gospodarstva mestne plinarne. Že dolgo let se namreč opaža, da gre v izgubo dokaj velika količina plina, toda nikoli se mestni očetje niso odločili, da bi določili potreben kredit za izpopolnitev mestne plinarne in njenega omrežja. Ta štedljivost se je pa izkazala kot zelo slaba kalkulacija, ker je bila baš radi tega na drugi strani izguba mnogo večja. Prihodnje predavanje »Svobode« se bo vršilo v sredo, dne 19. t. m., ob 20. uri v dvorani Delavske zbornice, Sodna ul., 9/11. Predaval bo g. Osterc »O moderni vzgoji otrok!«. Delavski starši udeležite se tega predavanja polnoštevilno. Krojaška izpitna komisija na sodišču. V četrtek so razpravljali pri mariborskem okrajnem sodišču o tožbi dveh mariborskih krojaških mojstrov proti krojaškemu pomočniku, ki je nedavno delal mojstrski izpit, pa je pri istem »padel«. Pomočnik je bil seveda radi tega zelo nesrečen in razburjen in je okrog grozil, da bo krojaška mojstra, ki sta ga pri izpitu »vrgla«, pretepel in enemu »trebuh razparal«, da ne bo nosil več tako debelega trebuha okrog. Prizadeti krojaški mojster je sicer na sodnikovo vprašanje izjavil, da se tega paranja njegovega trebuha ni nič bal, ker grožnje ni smatra! za resno, a je vseeno moral zadevo ovaditi, da se ne bi ponavljale takšne govorice. Pred sodnikom je bil tudi plašč, ki ga je pomočnik delal pri izpitu in so mojstri povedali, da je pomočnik sicer pokazal znanje v prikrojevanju, a preslabo v praktični izdelavi, ki bi bila kvečjemu za konfekcijo dobra. Pomočnik je svoje govorjenje obžaloval in ga je nato sodnik obsodil le na 300 Din pogojno za eno leto. SK »Svoboda«, Prosimo vse izletnike, ki so se prijavili za Celovec, da prinesejo denar za voznino do sobote (16. ure) v drušltlveni lokal v poslopju Delavske zbornice. Nadalje opozarjamo mladino, da se v nedeljo, dne 16. aprila ob 9. uri vrši tekma proti SK Rapidu. Mestno kopališče bo v soboto, dne 15. t in., odprto od 8. do 15. ure. Čez praznike pa ostane kopališče zaprto. Mariborsko gledališče. V nedeljo, dne 16. aprila ob 15. uri »Orfeus v podzemlju«. Znižane cene. Zadnjič v sezoni. — Ob 20. uri »Grofica Marica«, gostuje Marica Lube-jeva. Znižane cene. — V pondeljek, dne 17. t. m. ob 15. uri »Se li razumemo«. Znižane cene. — Ob 20. uri »Pri belem konjičku«. Znižane cene. Zadnjič. Delavci in nameščenci jedo lamo v Javni kuhinji na Slomškovem trga iL 6. 2a šolska deco kufmjtc te f%» nos ha Stotnikova* tegu st. 6, tefovina Jtfudske Uskocne d. d. Celje. Naši brivski pomočniki, organizirani v podružnici Saveza brivskih pomočnikov, so po svojem končanem tečaju za železno on-dulacijo se udeležili preteklo nedeljo natečajnega friziranja, ki se je vršilo v Mariboru. Tozadevna komisija, kateri je predsedoval g. Franchetti, brivski mojster iz Ljubljane ob zastopstvu zastopnika banovine, Delavske zbornice in drugih institucij, se je zelo pohvalno izrekla o delovanju Celjanov in prisodila I. mesto Viktorju Peganu, II. mesto Josipu Kučanu in III. mesto Josipu Miillerju. Čestitamo podružnici brivskih pomočnikov, predvsem pa trem odlikovancem. Športni kriterij v Celju. Naša stara tetka »Nova Doba« je včasih zelo originalna. Ima dobro gojen vrt, na katerem rastejo čudovite cvetke. Najlepših pa lahko najdeš na njenem vrtu ob pondeljkih po kaki nogometni tekmi takozvanega slovenskega SK Celje. Jako radi imamo to cvetje, pa posebno sedajle v postu, ko je v naravi še vse pusto. Toda te cvetke so na razpolago samo v dveh barvah, dveh čudovitih barvah, v beli in črni. Ne bi hotel reči, da so to cvetke enodnevnice, ker rastejo pe-rijodično in so vedno enake, to pa le vem, da zrastejo vedno v eni noči Spretni vrtnar, katerega imenuje tetka »športni poročevalec«, pa poveže te cvetke v en šopek, vse skupaj, črne in bele. S tem šopkom se nakiti tetka vedno potem še tisti pondeljek popoldne. Tako nakitena nam razlaga, za koga je zraslo cvetje. Fantom SK Celja belo, a moštvu nasprotnega kluba črno. Po nedeljski tekmi z delavskim SK Olimpom je bil njen šopek posebno bohoten in sem nekaj cvetk pobral, belih in črnih. Bele so take: »Celje, da je baje okrepljeno z novimi, oz. že starimi, pa na novo zažarelimi zvezdami (pomislite v nedeljo popoldne), ki so baje od groma; M. čisti, K. čisti (od kod toliko smeti), M. vzame v krasnem skoku žogo, T. je lačen žoge (da ne bi pomotoma požrl kakega igralca), vratar prepozno intervenira, Celje dominira, Celje igra nežno, T. preži na žogo (je še vedno lačen), vratar je napravit taktično pogreško (nasprotniki so zabili gol) itd.« Črnega cvetja bi pa to pot skoro ne bil nič nabral imenitni vrtnar. No pač, nekoliko cvetk: Olimp postaja oster (dobro igra), O. foula (se ne da čistiti od kakega K.), O. je preveč surov, foul sledi foulu itd. Tolmačenja v oklepajih je napisal očividec tekme. Če bi hotel zbrati vse športno cvetje z vrtov »Nove Dobe«, bi pač imel preveč dela. Priobčujemo pa te vrstice zato, da bo še kdo, ki ne pozna naše tetke, vedel, kako razvit čut zp šport imamo v Celju. Kdor bi pa hotel videti cvetje v originalu, naj se ne trudi iskati pondeljkove številke »ND«, saj bo kaj takega bral lahko zopet prihodnjič, v pondeljek po prvi nogometni tekmi. Janez Crbogož. RuSe. Protldraglnlskl shod. Preteklo nedeljo je sklicala podružnica Splošne delavske zveze protidraginjski shod, katerega se je udeležilo izredno veliko število delavcev iz tovarne, pa tudi gozdnih delavcev in celo kmetov. — Shod je otvonl s. Kreuh, Poročal pa ie s. Eržen, ki nam je v svojih ki so spekulacija, verižništvo in pa do neke mere tudi konzumne davščine. Ob koncu zborovanja je govornik omenil tudi naraščanje fašistične reakcije v Evropi, ki bo v državah, v katerih je zmagala ali bo zmagala, omogočila še večje izkoriščanje delovnega ljudstva. Proti fašistični nevarnosti pomaga samo res močna enotna organizacija in zavednost delavstva. — Zborovalci so govorniku pritrjevali in nato soglasno sprejeli od predsednika predlagano resolucijo, ki bo predložena na vseh merodajnih mestih. — S tem zborovanjem se je tudi ruško delavstvo solidarno priključilo akciji, ki jo je započela centrala svobodnih strokovnih organizacij. Za tiskovni sklad so darovali ti-le ruški sodrugi: Pristovnik L. 2 Din, Fiirst 2 Din, Kohne 4 Din, Adamič V. 5 Din, Grahernik 2 Din. — Posnemajte jih! Ribnica na Pohorju. Smrtna kosa. Neizprosna smrt je posegla v naše vrste in nam iztrgala so-druga Miho Medveda, starega 19 let. Bil je zvest član »Splošne delavske zveze« in med ustanovniki »Delavske telovadne in kulturne zveze »Svobode«. Ustanovnega občnega zbora »Svobode«, ki bo 23. aprila 1933, žal, ni dočakal. Na mladih potih življenja ga je srečala smrt. Sodrug Medved Miha je bil pri vseh svojih sodrugih in sodelavcih priljubljen mladenič. Bil je izvrsten igralec pri dramatičnih uprizoritvah in je pri vseh prireditvah vneto sodeloval. — Pogreb se je vršil v nedeljo, 9. aprila t. 1. dopoldne. Udeležili so se ga malone vsi sodrugi in drugi občani, tako da je bilo nad 400 pogrebcev. Pri sprevodu jo igrala naša ribniška godba. Ob grobu se je poslovil od umrlega sodrug Vernik s tako lepim poslovilnim govorom, da so vse oblile solze. Organizirano delavstvo v Ribnici je pokazalo, kako zna ceniti skupnost in sodružnost in da je s tem, če je organizirano, utrdili tudi medsebojno prijateljstvo. — Sodrugi pa so se tudi zavzeli za težko prizadete starše, ki jim je sin bil v veliko pomoč ter so nabrali 142 Din. Ni sicer veliko, a darovano in nabrano je bilo iz srca. »Splošna delavska zveza« in »Svoboda« pa bosta ohranili svojega člana v trajnem spominu in za vzgled vsem. Staršem naše najiskrenejše sožalje in vsem hvala lepa. trn a pri Prevaljah. Tuka:šnje delavsko kulturno društvo »Svoboda« priredi na velikonočni pondeljek, dne 17. t. m. ob 3. uri popoldne v Knezovi dvorani Marksovo proslavo z zanimivim dnevnim redom. Na programu so: govor, razne deklamacije, govorilni zbori itd., skratka mnogo zanimivega, novega, zabavnega in tudi koristnega za vsakegar, zato pridite polnoštevilno. Vstopnine ni! Ptuj. Drugi izlet mladinskega odseka se bo vršil ob lepem vremenu na velikonočni pondeljek k. Sv. Vidu, kjer bodo takrat tabo-. rili naši mali, ki so bili z nedeljskim izletom zelo zadovoljni. Vabijo se tudi starejši sodrugi in sodružice, da se jim pridružijo. Odhod ob 8. uri od Dominikanskega trga. Uprizoritev »Rdečih rož« v nedeljo, še bolj pa v pondeljek po udeležbi ni izpolnila pričakovanja igralcev, ki so se sicer potrudili in zaslužijo priznanje, posebno s. K. kot »brezsrčni« ravnatelj. Vodstvu pa bodi povedano, da je za tako delo potrebno več kot samo dobra volja... Reševanje brezposelnosti. Naši brezposelni, ki jih zaposluje občina, so vendar dobili spet 15 Din dnevno, le da ni razveseljiva tolažba, da se vsled »pomanjkanja sredstev« ukine delo dne 15. t. m. Smrtna kosa. Na Bregu je v pondeljek zjutraj umrl zadet po srčni kapi kovač Spo-lenjak, oče s. S., kateremu izrekamo iskreno sožalje. Zagorje ob Savi. Zagorska »Svoboda« priredi na velikonočni pondeljek, dne 17. aprila t. 1., ob 5. uri popoldan v Zadružni dvorani na Lokah MARKOVO PROSLAVO. Spored: 1. Otvoritev proslave z Alegorično sliko in petjem. 2. Predavanje o Dinamiki gospodarstva (Karla Marxa), predava sodr. profesor B. Tep!y iz Maribora. 3. Mladinska igra »Sirota Marica«, drama v 4 dejanjih, obleke iz Narodnega gledališča iz Ljubljane. 4. Nastop pevskega odseka »Svobode« z delavskimi pesmimi. 5. Živa slika. Tožba proti tovarnarju Pogačniku v Breznu radi 14 dnevne odpovedi. Lansko jesen je tovarnar Eduard Pogačnik v Breznem odpustil več delavcev, ne da bi jim poprej službo 14 dnevno odpovedal in plačal za 14 dnevno odpovedno dobo. Delavci so nato vložili po odvetniku dr. Reismanu iz Maribora proti Pogačniku pri okrajnem sodišču v Marenbergu tožbe na plačilo mezde za zakonito 14 dnevno odpovedno dobo. Toženci so pri razpravi navajali, da jih je tovarnar Pogačnik odpustil, ko so se z ostalimi delavci strokovno organizirali. Ta organizacija ie bila po navedbi delavcev tovarnarju kakor ogenj v strehi. Začel je od delavcev zahtevati, da izstopijo iz organizacije, ker jih bo drugače odpustil iz službe. Delavci pa se grožnji vseeno niso uklonili, ampak vztrajali pri strokovni organizaciji. Zakaj jo bil odpuščen? Tako se je zgodilo tudi z delavcem S. M. Čeprav zakon o zaščiti delavcev organiziranje dopušča, tega toženi tovarnar Pogačnik ne priznava, temveč je delavca M. 14. okt. 1932 odpustil iz službe brez vsake odpovedi, ko je M. odklonil izstop iz organizacije. Ko pa ga je M. po odvetniku opominjal, naj plača odpovedno dobo, je Pogačnik odgovoril, da M. ni odpovedal službe in je odklonil vsako plačilo. Tudi intervencija zastopnika Delavske zbornice je bila brezuspešna. Pogačnik je nato trdil, da je odstavil M.-a od dela radi tega, ker so mu bili zarubljeni njegovi mesečni prejemki, in da bo prišel zopet na delo, ko bo to zadevo uredil. Sodišče je razsodilo, da je tudi iz tega razloga odpust iz službe brez odpovedi neveljaven, in je obsodilo Pogačnika, da mora plačati M.-u mezdo za 14 dnevno odpovedno dobo in tudi za ta čas stanovanje, katero je imel v tovarni. Ravno tako mora plačati tovarnar Pogačnik stroške delavčevega in svojega advokata. — Tožbe ostalih tožiteljeV pa so še v teku in se bodo vršile še razprave pri okrožnem sodišču v Mariboru. Delavcu M.-u čestitamo k uspehu. Ostalim delavcem tovarne Pogačnik pa naj bo to svarilen opomin, da se vsi do zadnjega vpišejo v svojo strokovno organizacijo, kjer bodo všikdar dobili zaščito in pouk, če jih bo hotel delodajalec prikrajšati v njihovih pravicalL Tudi Za M.-a se je zavzela organizacija in dosegla častno zmago, ki je obenem zmaga mlade delavske strokovne organizacije v Breznem. Naročajte in čitajte pa tudi »Delavsko Politiko«, ki vedno poroča o takšnih delavskih borbah in delavskih pravicah. Tovarnar Eduard Pogačnik ima v Breznem tovarno za izdelovanje papirja in je brat tovarnarja Hinko Pogačnika iz Ruš, ki izdaja v Mariboru nemški dnevnik »Maribo-rer Zeitung«. Sodeluje tamburaški zbor »Svobode«. Vstopnina: 1. prostor 5 Din, 11. prostor 3 Din, za otroke 1 Din. Sodrugi in sodružice, vsi na proslavo, naj bo zopet polna dvorana, pokažite, da znate ceniti delo našega velikega učitelja Karla Mar.\a. Pridite, da bomo skupno proslavili 50-letnico njegove smrti. Ne pozabite na njegov izrek: Proletarci vseh dežel, združite se! Za nedeljo, dne 30. aprila t. 1., pa namerava vprizoriti dramski odsek »Svobode« igro »Rdeče rože«, socialna drama v 5. dejanjih. Zato že sedaj opozarjamo vse soilruge in sodružice na to krasno predstavo, da se v častnem številu udeleže, in da jim poplačamo trud, ki ga imajo igralci/ zato bodi naša parola, vsi k predstavi. Na svidenje! Družnost! Kranj. Proslava 50 letnice smrti Karla Marxa za Kranj in okolico se je vršila v nedeljo, dne 9. aprila t. 1., v društvenih prostorih »Nova Pošta« ob pol 10. uri dopoldne na veličasten način. Udeležba ie bila zelo dobra. Otvoril je proslavo s. Vehovc s slavnostnim govorom o Karlu Marxu^ njegovem življenju, delu in trpljenju. Za njim je mala Božica Bernardova prav ljubko pozdravila navzoče z deklamacijo »Družnost«. Pavlica Kerč je lepo deklamirala verze Fr. Podrepšeka »Ob 50 letnici Kariči Marxa«. Nato je pevski zbor, 24 po številu, zapel »Nas veže ljubezen«, »Mi smo mlada garda« in »Slava delu«. Slednja je navzočim tako ugajala, da so jo morali ponoviti. Prav nad vse pričakovano lepo sta zapela vmesno baritcn-solo ss. Bernard in Marn. Za zborom je nastopila s Tone Čufarjevo »Sneg« s. Mara Sodja tako čustveno, da si je na mah osvojila vse gledalce. Želimo jo prav kmalu zopet slišati. Sledila je zopet deklamacija »Prelom 19. in 20. stoletja« (Jod-ova). Bila je težko izvedljiva, a jo je prav dobro podal s. Stanko Toplak. Nato je s. Rakovec s svojim mogočnim glasom podajal Tone Čufarjevo »Tovarna«. Nato je zopet Božica Bernardova prav v živo zadela s svojo deklamacijo »Nameščenci«, ko jim med drugim pravi »Prav vam je, zakaj se še do danes združiti ne znate, z javkanjem se ne uvaja boljših prilik v obrate«. Obilo je bilo pritrjevanja in vzklikov »Tako je!«. Deklamacije je zaključil Tone Seliškarjev »Plačilni dan«, s. Tone Pravst. Nato je sledil dramatičen prizor izza časov graščanskih kmečkih bojev iz leta 1573 »Dva moža«. Prav pretresljivo sta podala s. Lojze Hrovat »Gušetiča« in s. Lojze Rakove »lliio Gregoriča«! Proslavo pa je zaključil govorilni zbor z Oton Zupančičevo »Kovaška«. Program je bil nad vse lepo izvajan in pomenljiv. Čeprav je trajal 2 in pol uri, je bil za gledalce še prekratek. Slišali so se pogovori: Lepo delajo. Zdaj so pa lepo začeli. Le tako naprej naj gredo. — Tudi mi upatno, da bodo delavci in delavke kmalu začeli spoznavati, kje so doma in kam spadajo. Upamo, da nas bo prihodnje leto pri občnem zboru ne 50 članov in članic, ampak vsaj 1000. Torej delavci in delavke, vsi v naše vrste. Družnost! Jesenice. STAVBENA, KONZUMNA IN GOSTILNIŠKA ZADRUGA »DELAVSKI DOM11 V TRBOVLJAH R. Z. Z O. Z Sprejema hranilne vloge in jih obrestuje po čistih 6°/o od dne vloge do dne dviga. Ima 3 delavske domove, 2 v Trbovljah, kakor tudi 3 prodajalne in 2 gostilni v Trbovljah in 1 prodajalno in gostilno v Senovem pri Rajhenburgu, v katerih se oddaja blago najboljše kvalitete po najnižjih cenah. Član te zadruge lahko postane vsak, ki vplača delež in vpisnino; delež znaša Din 400'—, vpisnina Din 10'—. NAČELSTVO. E E E E E E E E E Protidragiujski shod na Jesenicah se je vršil ob lepi udeležbi v nedeljo, dne 9. t. m. Poleg vprašanja draginje so se na njem obravnavala tudi še vprašanja novega pravilnika o Bratovskih skladnicah in rešitev kolektivne pogodbe. Nesreča v tovarni KID. V petek, dne 7. t. m., se je pripetila v žični valjarni KID težja nesreča, ko se je delavcu s. Mavcu Ivanu žica zadrla v koleno in prodrla do kosti. Sreča je, da je bila žica krajša in manj napeta, tako da se je ob kosti ustavila in ni šla — kakor se je to zgodilo že tudi na Jesenicah — kar skozi koleno, bedro ali nogo. Točen vzrok te vrste nesreče, ki se zgodi večkrat radi prepočasne odstranitve slabega materijala itd., še ni ugotovljen. Občni zbor Zveze delavskih žena in deklet na Jesenicah se je vršil v soboto, dne 25. marca t. L, in je bil dobro obiskan. Centralo je zastopala s. Brezarjeva. Poročale so o delu ss. Zugwitzeva, Kristanova in Kavčičeva. Debata je bila precej Ali si 2e dobil novega narožnika za „Delav-sko politiko", smatraj to za svojo dolžnosti živahna, vendar so bila vsa poročila z zadovoljstvom vzeta na znanje. Novi odbor je sestavljen takole: predsednica s. Zug-witz Helena, namestnica s. Marija Žužek, tajnica s. Hermina Kristanova, nam. s. Ivana Korenova, blagajničarka s. Kavčič Mici, nam. s. Malenšek Francka, kontrola ss. Giorgioni Marija in Ažman Ivana. V širši odbor so bile izvoljene ss. Hafner Mici in Jerala Mici (za Kurjo vas), ss. V/^.snik Ivanka, Bolte Kati in Markelj Marija (za Pod mežakljo), ss. Mohorič Jožefa, Rajner Julka in Kavčič Mici za Borovlje, ss. Šest Pavla za Senožete, s. Pfatc Angela za Jesenice, ss. Židanek Ma--•-a’ i ^!reJTPfelj Ivana. Križelj Kati, Kunčič Jeti, Drešar Kati in Kos Ana za Savo m Vister Ana za upokojenke. Pričakovati in ze.eti je, da bo podružnica delala tudi .etos s tako voljo in uspehi kakor lani in sploh doslej. Vse delavske žene pa pozivamo, da se oklenejo te svoje organizacije. Godbeni odsek SMRJ je imel nedavno svoj redili letni občni zbor. Po poročilih, v katerih so dosedanji odborniki ugotovili lep, zlasti moralen, napredek in uspeh kovinarske godbe na Jesenicah v preteklem letu, ie bil izvoljen nov odbor in to: predsednik s. Ivan Malenšek, tajnik s. Slamnik Lojze, blagajnik s. Zupan Jože, nam. s. Zupančič Anton, arhivar s. Mirtič Ivan; kontrola in odbor: ss. Lapajne Ivan in Rovan Franc, kapelnik s. Čelesnik Franc. Želja vseh članov godbe, ki so prišli na ta lepo uspeli občni zbor godbe, je, da se delo godbe še vse bolj poživi in da se kovinarji _ tudi materijelno spomnijo na svoje dolžnosti do godbe. Poleg onih, ki so že podporni člani godbe, naj pristopijo h godbi še vsi drugi, saj 2 Din mesečno vendar ni skoro nikak denar. Godba pa se zaveda svojega namena in smotra, ter živi samo od članarine, ne pa od pohaja- nja na kakšne prireditve, ki niso nje smoter. Zato pristopite vsi h godbenemu od- seku SMRJ! PREKLIC. Podpisana Frančiška Narobe sem bila po drugih krivo informirana in izjavljam, da ni resnica, kar sem govorila o Andreju* Luštreku. Frančiška Narobe Goričane pri Medvodah. \ 1 V tv ' a Tiska: Ljudska tiskarna, d. d. r Mariboru, predstavitelj Josip Oilak v Mariboru. — Za konzorcij izdaja in »raju!« Viktor Eržen v Mariboru.