american in spirit foreign in language only AMERICAN HOME SLOVENIAN MORNING DAILY NEWSPAPER CLEVELAND, OHIO, WEDNESDAY MORNING, FEBRUARY 7, 1940 LETO XLIII. — VOL. XLIII. itler ima baje zopet J program za mir ik arA'liis Berlin ten na . potnic1 ^ta bila tudi poklicana nemška poslanika no8t?i 6 Helsinki> kar Je zbudilo pozorne,- dlPlomatov, da namerava Hitler končati 12 Moskve nostd vojno na Finskem. Dnevnih 6" febr' Jiaslov^1 danes v5?tladet * prit 3 andinavii se Je po vsej JdruŽeniH iovjh raznesla govorica ima v ' ?lh Pologih, ki je se L U diktator Hitler-Wliai0 t6h Prilogih raz-F ; pri se-ii Lige narodov f^rovne predloge bo pred_ it., Jollet. 2 •Ine nevtralna država, ka-I da je" m dano v javnost re-arja 1898 rimaršal c izjavo nemški inois. |i Nomeii^ ° P^Pravlje- Mirovni roVna poga" CfiizšS Predl°gi bi ob-ŠAil9'8#HNob^ lhtočk i" sicer: nic v odr>s zahteva]^ k Skujoča stran ne »dnin kakih vojnih od- •tev 185 Vpraš . , društev. «o takoj jI® ., 0lon!J naj bi se tekom svoft dobila „1 naj bi N'em" nekaj kolonij k J* P^d DOM in f> 'JU det i solventnl n oliški » . jperaci^^^emcija leta. Jfe&P .....jih svetovno vojno. aj bl ostali pri Nem- Mor, GclaVl obdržala poljski e m tlai%v, k> 1SK m nekaj drugih >aroclnostim'ttbivsllstvoneTn- lahko za?t' ,V Avstri|i w . ski oddeljdsko glasoval j bi se vršilo Kfiaju PfljJ C1 k Nemčiji ' in zavar«Se naj K; n 'J a okaf »stoje" svoto ^ JeCa^A,^ijceV(Nem_ ne. Glaso- I ^ncoZov in St dan au t.An«kSko-f, ' «nisiia na i , . c°ska-nemška aejših vrst 1Hti ^ J bi odločila " dijakov m Angležev. o bodo-in Slova- 3o k°t neotlvi SeinoraJ::ie male države, bi Se m ^uvisne C. Jednot*g*i.ii. orožja proti jeziku 1» »erlin) 6. feb zavarovf^'h se po] ^ ^ V političnih da -f^ važnosti ' ' j}* PoslaniČ Hltler Palica! ^h M ^-lainki, Pi 12 Moskve in iz j«, da na dobavi vojnih blCer trdi vlada Srajša«a ebsčin . bila samo ran; + * uu- iiju lla ' 'tega> da poročata tajnosf fU' vendar ni noto^ da Nemčija * pa Poklicana "ul,vla«a. da a Poslanika do F froTii"1. motri razvoj na Finci so zajeli prvo rusko žensko ujetnico na fronti Oulu, Finska, 5. febr. — Neka 23 letna ruska bolničarka, ki je bila prideljena ruski armadi, je zdaj v ujetništvu pri .Fincih. To je prva in edina ženska ujetnica v sedanji finsko-ruski vojni. Kot pripoveduje, je bila z dvema drugima bolničarkama poslana za postrežbo v zasilnem vojaškem obvezovališču na fronti. Ostali dve bolničarki sta bili ranjeni in ko so se Rusi umikali v paniki, so pustili bolničarko zadej. Oblečena je bila v moško uniformo, katero so ji Finci zamenjali za gorko volneno žensko obleko. Pripoveduje, da je mirno živela pri svojem možu z dveletnim otrokom v Leningradu, ko je na 7. septembra dobila poziv za mobilizacijo. Mislila je, da je to samo poziv za vojaške vaje. Niti na misel ji ni prišlo, da bo vojna. Bila je dva meseca na ruskem delu polotoka Karelian, v decembru je pa dobila ukaz, da se pridruži diviziji, ki je šla na Finsko. Ko se je ruska divizija umikala pred Finci, sta ostala sama z nekim zdravnikom, s katerim sta blodila pq gozdu in pozneje ju je dobila finska patrulja. -o- Smrt ameriškega pionirja v stari domovini Mrs. Vera Shepec, 14015 Hale Ave. je dobila iz stare domovine žalostno vest, da ji je dne 2. januarja umrl ljubljeni oče Jakob Turk v vasi Zvirče na Dolenjskem, po domače Klin. Bil je težko bolan zadnjih osem let in ga je končno smrt rešila trpljenja v starosti 77 let. Ranjki je bil prišel v Cleveland pred 50 leti ter je vodil gostilno na St. Clair Ave. in 58. cesta deset let. Potem se je pa vrnil z družino v staro domovino. Ranjki ima še veliko prijateljev in znancev v Clevelandu, katerih se je ved- V. Cle- Ruska izjalovljena vojna na Finskem je opogumila Balkan Belgrad. — Kakor je ruska polomija na finski fronti zasenčila slavo ruske armade po vsem svetu, tako to tudi vplivalo na balkansko antanto, da je imela pogum izjaviti se za nadaljevanje nevtralnosti, kljub nemškemu in ruskemu pritisku, 'čeprav se balkanske države niso obvezale za avtomatično vojaško pomoč druga drugi, pa so dale razumeti Rusiji, da bo našla skupno balkansko fronto proti sebi, če bo napadla Romunijo. Poleg tega so odprle balkanske države na ste-žaj vrata sodelovanju Italije, ki je znana nasprotnica Rusije. Rusija si ob tej priliki lahko domišlja, da v tem Nemčija natihoma podpira Italijo, da se vzdrži milna Balkanu. ost očesom (l boriti • -----.> — bo Nemčj.11 da ni nemogoče, j Premij V kratkem pred-'no tako rad spominjal l^ne prgi6- T°da za take velandu zapušča dve hčeri, Ma-ff> fro^ Se v°jna nalrijo Ostanek in Vero Shepec, v ni dovolj razvila, stari domovini pa dva sinova in štiri hčere. Naj bo dobremu pokojniku ohranjen blag spomin in naj mu bo lahka domača gruda. Tkalnica v Painesville se bo povečala za 50% Painesville, O. — Tkalnica, Industrial Rayon Corp., v bližini tega mesta bo sv.pje podjetje povečala za celih 50 odstotkov, kot poroča vodstvo tovarne. Povečanje bo veljalo $4,000,000. Podjetje je napravilo za prošlo leto $1,348,923 čistega dobička in kakor trdi vodstvo, bo leto 1940 še ugodnejše za podjetje. V tovarni je zdaj zaposlenih 850 oseb in ko bo enkrat podjetje povečano, se bo najelo še nove moči. so je "Ja. s© sodi, da je mnenje Hit- S^onov„,eto sv0iQ clevelandski Uje kot ^o l0!0 let0> ki se pra- Mcj je v"lje E 9l- leto ji a republika, ali «Jli> kitali Je bil rojen Kon-^«rl(l°so Ki !kl.^drijan. Nava-)V*V 2 velik7Cl praznovail novo r teti1 ^ WravTH f!.av.nos,tnl5.' letos io l'avili ,ln bodo Pa vse bolj skro- NpomoJ ^°rabili denar raje /kovini V°jne Prizadetim TATINSKA OBRT MU JE NESLA Houston, Texas. — Tukaj prijeli nekega moškega, ki priznal, da je v zadnjih štirih letih izvršil več kot 500 tatvin. V njegovem stanovanju je našla policija raznega blaga v vrednosti $150,000. Osem policijskih trukov je bilo potreba, da so 'odpeljali vso robo. Fleger in Mrs. Bolton sta nominirana v 22. okraju V primarnih volitvah, ki so se včeraj vršile v 22. kongresnem okraju, sta dobila nominacijo demokrat Anthony A. Fleger, ki je dobil 7,720 glasov in Mrs. Frances Bolton, ki je dobila 10,356 glasov. Vsak teh glasov je stal davkoplačevalca po $2.50! Na 27. februarja se bodo vršile med tema dvema glavne volitve, da se bo videlo, kdo bo poslan v kongres iz tega okraja. Normalno voli v tem okraju 110,000 oseb. Reko Chagrin dinamitirajo Včeraj so začeli razstreljevati ustje reke Chagrin, da razbijejo nakupičen led, ki bi sicer zajezil vodo in bi nastala poplava, če se začne sneg topiti. Toliko ledu na tej reki ne pomnijo že zadnjih 30 let. Prva obletnica Ta prešment&na štorklja Oni dan je bilo v časopisih naznanilo, cla je dobila družina Frank Lauscheta sinčka- n ov or o j e n č k a. Naravno, da je začel peti telefon v hiši sodnika Lauscheta in čestitke so kar deževale. V, mestu so se z grin j ali prijatelji okrog sodnika in mu čestitali, čeprav se jim je'čudno zdelo, da g. France ne deli običajnih cigar. Tako sodnik, kot Mrs. Jane Lausche sta se branila in trdila, da ni pri njih "nič novega" in da se je štorklja najbrže zmoti-la\ ter nesla željno pričakovanega prestolonaslednika na napačen naslov. Nesla ga je k družini Frank Lausche, 048 Maud Ave., sodnikovi pa stanujejo na 2101 E. 100th St. Prav škoda je, da ni imela štorklja dva zavojčka, da bi bil eden tudi za sodnikove. -o-— Ohijski governer Bricker je najbolj zapravljiv, trdi pregledovalec knjig Columbus, O. — Državni pregledovalec knjig, Joseph Ferguson, demokrat, trdi, da država Ohio ni imela še nikdar tako zapravljivega igovernerja kot ga ima v osebi John Bricker j a. Kar se trdi o Brickerjevi ekonomiji, je vse "bunk," trdi Ferguson. Dalje trdi Ferguson, da je napravil Bricker lansko leto za $884,000 državneg;a; deficita, čeprav je imel na razpolago $34,^ 000,000 kot pa pred njim governer Davey in čeprav Bricker trdi, da je imela državna blagajna $3,000,000 preostanka. "Pozivljem governerja Brick-erja, Trgovsko zbornico, ali kogarkoli, da pošlje zapriseženega pregledovalca knjig in naj mi dokaže, če ne govorim resnice," je rekel Ferguson. "Bricker je največji zapravljivec denarja, pa skuša obenem natresti ljudem peska v oči. In če kdo to ve, vem jaz, ki pregledujem državne knjige," pravi Ferguson. Zopet ena ruska divizija razbita NEMŠKA DEKLETA MOBILIZIRANA Berlin. — Kakih 15,000 tipka-ic, prodajalk in hišnih služkinj ,ie vlada mobilizirala za delo v municijskih tovarnah. Na stotine berlinskih žensk je bilo poklicanih na to delo zadnje par dni. Zglasiti se morajo v teku 24 ur, kadar dobe od vlade poziv na delo. Smrtna kosa V Forest City, Pa. je umrl Frank šuštaršič, - doma iz Velikih Vrhov, župnija Krka. Tukaj zapušča brata Jakoba in sestro Mrs. Josephine Grdina, v stari domovini pa zapušča brata V Florido )CJ S' jj»« blag" so odpotovali ■ 110 naš -- v sončno fstnik'Z Podani gostilničar iModio VVl"Ught dvorane Ti. Sun na' ,Trebar i" John /Pmo iL I denske Počitnice. ^PovraTek ZabaVe in sre" Woodmen Circle št. 84 Odbor za leto 1940 je sledeč: Predsednica Mrs. Mary Kelle-men, bivša predsednica Mrs. Jennie Blatnik, svetovalka Mrs. E. Koster, tajnica Mrs. P. Posch, blagajničarka Mrs. Julia Tra-back, nadzornice: Mrs. A. San-tek, Mrs. A. Pipa, Mrs. M. Beli-tic, poročevalka Mrs. S. Jadrich; druge odbornice: Mrs. B. Kore-nich, Mrs. M. Schneller, Mrs. K. Maček, Mrs. C. Kostalan. čitalniška seja Danes ob 7:30 zvečer se vrši redna mesečna seja Slovenske narodne čitalnice na St. Clair Ave. Ker je treba rešiti ve^ važnih zadev, je prošeno vse članstvo, da se gotovo udeleži. Jožeta. Na pogreb sta odšla Ja-V četrtek ob osmih se bo brala kob šuštaršič in Mrs. Grdina in v cerkvi sv. Vida zadušnica za'ž njima več drugih sorodnikov, pok. John Grdanc. Sorodniki in I Naj počiva mirno v ameriški prijatelji so vabljeni. zemlji. Euclidčani bodo s tožbo skušali preprečiti gradbo hišnega projekta Euclid. — Zveza euclidskih davkoplačevalcev je prisilila mestnS administracijo, da vloži tožbo proti Cleveland Housing Authority, da se prepreči gradbo nameravanega hišnega projekta na 200. cesti. Solicitor Torbet bo danes vložil tožbo. Sodnija bo potem odločila, če ima družba pravico iti naprej z gradnjo, ker se bo najbrže držala pogdbe, ki jo je napravil in podpisal župan Sims s to družbo. Glavni odpor proti zidavi tega projekta je to, ker bi moralo mesto Euclid dati družinam oziroma projektu vso postrežbo, projekt bi pa ne plačeval nič davkov. Iz istega vzroka je proti zidavi tudi šolski odbor, ki bi ne dobil za dodatne otroke nobenega povračila v davkih. Župan Sims pravi, da je podpisal pogodbo z gradbeno družbo v dobri veri, da bodo s tem prišle lahko stanovat v Euclid družine, ki malo zaslužijo. Pondelj-kova seja mestne zbornice je bila precej burna, ko se je debatiralo za in proti temu projektu in so prijatelji sedanje administracije dolžili nasprotnike projekta, da niso toliko proti tej gradnji, kot pa proti sedanji administraciji. Vsekakor je pa župan Sims v precejšnji zagati, ker je podpisal pogdbo, ne da bi prej vprašal meščane, če so zadovoljni s takim projektom, ki napravi j a za mesto samo obveznosti, davkov pa ne plača nič. ,-o- ŽENA SE GA LAHKO NALEZE Omaha, Neb. — Sodnik Wheeler je razsodil, da žena, ki z delom podpira svojega moža, ki niti ne gleda za delom, je upravičena, da se ga včasih naleze, že-nai je bila radi pijanosti aretirana. Rekla je, da mora skrbeti za hišo in za moža, pa si je mislila, da bi se enkrat napila žganja, da bi malo pozabila na skrbi. Sodnik jo je oprostil. ----o-- Razprodaja sukenj Pri Anžlovarjevih na 6202 St. Clair Ave. imajo te dni razprodajo ženskih in otroških sukenj. Cene skrajno znižane. Anna Požun članica Rajna Anna Požun je bila članica sledečih društev: Sv. Jožefa, št. 169 KSKJ, Collinwoodske Slovenke št. 22 SDZ, in Slovenske ženske Zveze št. 10. SMRTNA KOSA Adamson, Okla. — Po dolgi bolezni je 23. jan. preminula Margareta Skvarš, stara 70 let Zapušča moža in hčer Johano Si- vic. Witt začne voino za mzio voznrno -...............J j . . vi 20,000 ruskih vojakov ubitih, ujetih ali razpršenih. Finci so razbili 42 ruskih bojnih tankov in zaplenili ogromno število vojnega materiala na 20 kilometrov dolgi fronti. Nemci pomagajo baje Rusom na finski fronti London. — Londonsko časopisje trdi, da je poslala Nemčija Rusom na finsko fronto avijati-čarje, orožje in municijo in da je Nemčija zamenjala eno svojih bojnih ladij za 15 ruskih podmornic. Iz Stockholma se poroča, da nemški piloti vodijo 130 ruskih letal iz Murmanska, s katerimi napadajo severno Finsko. Iz Norveške se tudi poroča, da so pristaniški piloti iz Osla, Norveška, našli na neki nemški ladji, ki je bila namenjena v Rusijo, topove, puške in municijo, kar vse je bilo namenjeno za Rusijo. Na ta poročila je nemška vlada v Berlinu odgovorila, da to ni nič res. -o—- Ameriški turisti bodo zdaj zapravljali denar doma, ker ne morejo v Evropo New York. — Za letos se pričakuje, da bodo ameriški turisti potrošili najmanj 6 bilijonov dolarjev doma, ker ga radi vojne v Evropi ne morejo nesti t je. Torej bo vendar prišlo v veljavo pravilo, da naj si človek najprej ogleda Ameriko in potem druge dežele. Prošlo leto so do vojne potrošili Amerikanci v Evropi $5,170,000,000, radi česar se računa, da ga bodo najmanj toliko ali še več potrošili doma, kjer si tudi lahko izbirajo razna letovišča, naj: bo to pozimi ali poleti. NENAVADEN VZROK SMRTI Erie, Pa. — šestletni Robert Gradler se je igral ob domači hiši, ko se je nenadoma vsul s strehe plaz snega. Led je tako močno zadel dečka na glavo, da mu je prebil lobanjo. Pravijo, da je to slučaj eden izmed milijonov. -o--- časnikarski poročevalec Cuurtenay Terrett poroča iz fronte severno od jezera Ladoga kot očividec o veliki zmagi Fincev nad Rusi. Finci so v tej zmagi popolnoma razbili 18. rusko divizijo, pri Čemer je bilo 20,000 ruskih vojakov ubitih, ujetih ali pa razkropljenih po gozdovih, kjer bodo žalostno poginili v teh divjinah. "Ker sem bil prvi časnikarski poročevalec na licu mesta," piše Terrett, "lahko poročam o tej finski zmagi v vsej podrobnosti. Videl sem 42 ruskih bojnih tankov popolnoma razbitih in velikanske množine vojnega materiala, ki so ga Rusi pustili na 20 kilometrov dolgi fronti. "Finci so tako silovito napadli, da je mnogo ruskih ranjenih vojakov zmrznilo v kolibah, kjer so jih tovariši pustili, ko so bežali pred Finci. Celo politični komisarji, ki so prideljeni ruskim četam, so bežali s tako naglico, da so pustili za seboj razne važne listine. Kadar je treba bežati, so ti komisarji ;",ph)h -prvi, ki pobegnejo. "šele ko bo skopnel sneg, se bo lahko videlo ves strašni poraz ruske divizije. Toda po vojnem materialu, ki sem ga videl ležati ob potih, je jasno, da je bila uničena vsa ruska divizija. "Videl sem zapuščene vozove s poljskimi kuhinjami, pri njih pa trupla pobitih konj z napetimi trebuhi in kvišku Štr-lečimi nogami. Videl sem am-bulančni voz in v njem štiri zmrzla trupla." Tako poroča Terrett, toda finsko armadno poveljstvo še ni izdalo uradne izjave o tem. Toda poročila iz Copenhagena in Londona trdijo, da se poroča iz zanesljivih virov, da je bila 18. ruska divizija popolnoma uničena. Helsinki, 6. febr. — Finsko ar- Peter Witt, ki je bil izvoljen v odbor družbe clevelandske ulične železnice, je odboru naznanil, da bo začel s prihodnjim pondelj-kom izEivalo vojno, da odpravi tedenske vozne listke po $1.25, ki so sedaj v rabi. Witt je zagrozil, da se bo začel v pondeljek voziti po uličnih karah in bo plačeval samo po osem centov za voznino z namenom, da ga bodo aretirali in bo tako lahko pred sodnijo dokazal, da je sedanja voznina previsoka. Peter Witt trdi, da bi morala biti voznina po Taylerjevi pogodbi samo osem centov. Družba računa danes 10 centov, ali šest listkov za 50c, kar znaša po 8 centov in pol. Postavno bi morala, biti danes voznina na ulični železnici 8 Qentov, ali 7 listkov za 50c. Witt bo plačal za prevoznino 8 centov z izjavo, da je to legalna cena, ki bi morala biti vpošte- vana med družbo ulične železnice in med mestom. Naročil je odboru, naj sporoči mestu, da se bo odpravilo tedenske vozne listke po $1.25. In ker je Witt, kot pravi, prepričan, da družba tega ne bo storila, bo izzval aretacijo, da bo tako lahko dokazal pred sodiščem, da družba in mesto kršita Taylerjevo tfogOdbo. Vsekakor bo to zelo zanimivo m vse napeto čaka, kako se bo zadeva iztekla in če bo Witt dosegel svoj namen. Smrt v domovini h Ribnice na Dolenjskem se] . nam poroča, da je preminila ob-'madno poveljstvo poroča, da so čepoznana gospa Marija Pust, po ™eli Finci velike uspehe na se-domače žorškova. Umrla je dne veru od jezera Ladoga, vendar 16 januarja. Njen pogreb je bil se ruske čete še vedno branijo, da veličasten,'saj je bila pionirka v ne bi bile popolnoma odrezane od trgovini z mešanim blagom in po- zveze z zaledjem. Finska zmaga znana po vsej naselbini. Priha- na tej fronti je še vedno nepo-ia iz poznane Križmanove druži- polna in je odvisna, če bodo znane od katere sedaj živi samo še li Finci izkoristiti prve uspehe. bi4t Matic tukaj v Clevelandu. j (Ta poročila se očividno nanasa-Pokojna zapušča hčer Lojzko in jo na 18. rusko divizijo). sina Franceta v domovini, sina! --o--— Josipa V Clevelandu, sina Vin- Kampanja mlad. zbora kota pa v Kanadi. Naše iskreno sožalje sorodnikom, pokojni pa naj bo ohranjen blag spomin. Dalje se poroča iz Ribnice, da je na Sv. Treh Kraljev dan umri ribniški dekan Anton Skubic. Pogreba se je bil udeležil tudi ljubljanski škof dr. Rožman. Preč. g. Skubic je bil dolgo let v Ribnici, kjer je bil zelo priljubljen, Naj počiva v miru božjem. Vile rojenice Družini Mr. in Mrs. Ludwig Pauček iz River St., Madison, O. so prinesle vile rojenice zalo hčerko. Materina dekliško ime je bilo Ana Gustinčič. Mati in dete se dobro počutita v Mt. Sinai bolnišnici. Naše čestitke. škrjančki Mladinski pevski zbor v Eu-clidu ima kampanjo za nove čla-ne-pevce, dečke in deklice v starosti 6 do 16 let. Starši, ki imate otroke te starosti, pripeljite jih na vajo v soboto dopoldne ob 9:30 v Društveni dom. Mesečhi-ne ni nobene, drugih stroškov tudi ne. V soboto se jim bo priredilo po vaji mal "Valentine party," kamor se vabi tudi nove pevce. Smrtna kosa Iz New Yorka. — New York. — Dne 27. januarja je v bolnišnici v Brooklynu umrl Emil Domini, star 57 let in rojen v Gorici, V Ameriki je bil 28 let in tu zapušča ženo, dva sinova in hčer. r f AMERIŠKA DOMOVINA" AMERICAN HOME SLOVENIAN DAILY NEWSPAPER 6117 St. Clair Avenue Published daily except Sundays and Holidays Cleveland, Ohio NAROČNINA: Za Ameriko in Kanado, na leto $5.50. Za Cleveland, po poŠti, celo leto $7.00. Za Ameriko in Kanado, pol leta $3.00. Za Cleveland, po pošti, pol leta $3.50. Za Cleveland, po raznašalcih: celo leto $5.50; pol leta $3.00. Za Evropo, celo leto, $7.00. Posamezna številka, 3c. SUBSCRIPTION RATES: U.S. and Canada, $5.50 per year; Cleveland, by mail, $7.00 per year. U.S. and Canada, $3.00 for 6 months; Cleveland, by mail, $3.50 for 6 months. Cleveland and Euclid, by carriers, $5.50 per year, $3.00 for 6 months. European subscription, $7.00 per year. __Single copies, 3c. Entered as second clasi, matter January 5th, 1909, at the Post Office at Cleveland, Ohio, under the Act of March 3d, 1878. No. 32 Wed., Feb. 7, 1940 Tudi za balkanske države velja: v slogi je moč Konferenca zastopnikov balkanske antante v Belgra-du se je zaključila, kakor se poroča z medsebojno obljubo, da bodo balkanske države tudi vnaprej sodelovale za skupne interese. Bolgarija je obljubila, da ne bo nagajala sosedom in tudi Ogrska ne bo tekom sedanje vojne, pritiskala na Romunsko, da ji vrne Sedmograško. Balkanske države so se sporazumele, da bodo tudi vnaprej vzdržale strogo nevtralnost. Ničesar se pa ni storilo za skupno vojaško fronto, ali da bi šle druga drugi na pomoč v slučaju, če bi bila ta ali ona država napadena. V koliko je bilo to pametno, bo pokazala bodočnost. Vsekakor se pa lahko reče in trdi, da se morejo balkanske države braniti edino s skupno fronto. Posamezne se ne morejo ustavljati nikomur, skupno vsakemu. Vendar je tudi na Balkanu dosežen velik uspeh, ko so si te države v teh težkih in nevarnih časih lepo prijazne in se ne skušajo okoristiti na račun te ali one sosede na Balkanu. Tisti časi, ko so se gledale balkanske države kot volčje, so minili. Danes je pozabljeno sovraštvo med Turkom in Grkom, med Srbom in Bolgarom. Balkanski državniki so uvideli, da je rešitev njih dežel le v prijaznem sodelovanju. Gotovo se mora dati balkanskim državnikom ves kredit, da so mogli v teh časih voziti svoj državni voz po gladki cesti, ko se je pretilo od vseh strani, da se balkanske države razbije. Nemčija in Rusija sta bili najeli Ogrsko in Bolgarsko, da razbijeta mir na Balkanu. Bolgarija še vedno ni pozabila na del ozemlja, ki ga je morala odstopiti po svetovni vojni Romunski in Grški. Ogrska še ni pozabila na Sedmograško, ki jo je morala dati Romunski. Toda, kot je videti, se je balkanskim državnikom posrečilo poteptati gorečo vrvico, ki je vodila do balkanskega soda smodnika. Ogrska in Bolgarska sta se zaenkrat potolažili. Balkanski državniki so bili očividno spretnej^i kot nemški in ruski. Največja nevarnost za Balkan je danes od strani Rusije. In če Rusija vpade v Romunsko in vzame Besarabijo, bosta planili na Romunsko tudi Ogrska in Bolgarija. Drugače pa ne. Torej je treba zdaj gledati, da se oplaši Stalina, da bo odvrnil svoj uročni pogled od Balkana. Tukaj bo morda veliko pomagala Italija, ki radi svojih interesov ne sme pustiti Rusije na Balkan. Kar se tiče Nemčije je skoro gotovo, da ne bo šla z oboroženo silo na Balkan. Raje bo poskušala diplomatskim potom dobiti olje in druge potrebščine iz Balkana. Za Balkan se danes pulijo štirje: Rusija, Nemčija, Italija in zavezniki. Če bodo ostale balkanske države na srednji poti in pa solidno skupaj, bodo obstale. Če bo pa ena ali druga odpadla na to ali ono stran, bo konec vseh. Lep večer je bil Prav prijetno je bilo v dvorani šole sv. Vida v nedeljo večer, ko sem s svojo soprogo prisostvoval lepemu družabnemu večeru, katerega je priredil Baragov pevski zbor in katerega pevovodja je Rev. Matija Ja-ger. Nastopilo je preko 50 zalih, mladih deklet, Slovenk, ki so nam zapele veliko število lepih narodnih pesmi. Petje je bilo res mično in skoro bi rekel v dušo segajoče. Glasqvi tega zbora se izvanredno dobro ujemajo. Zbor poje triglasno in kar je nad vse občudovalno, dekleta pojo kot celotna skupina, nobena, oziroma noben glas ne nadkriljuje drugega, kar povzroči lepo harmonijo. V tem se mora v prvi vrsti čestitati pevovodji tega mladega zbora, Rev. Jagru. Skoro vse pesmi so bile prirejene za ta zbor po našem dobro znanem pesniku in glazbe-niku, Ivan Zormanu. Baragov zbor si je nabavil za svoje nastope tudi krasne uniforme — slovenske narodne noše. Dekleta so se v x'esnici postavila v teh čednih, lesketajo-čih se narodnih nošah. Smehljajoči, rožnati obrazi in spreminjajoče barve svilenih narodnih noš so na vse navzoče napravil sijajen vtis. čast in priznanje temu zboru, ki si je izbral za svojo uniformo, našo lepo narodno nošo. Ali ne bi bilo priporočljivo, da tudi druge skupine slede Baragovemu zboru in nabavijo narodne noše? Moje globoke čestitke Rev. Jagru in Baragovemu zboru. Upam, da nam bodo v kratkem času zopet dali priliko slišati jih. Dr. James W. Mally. -o- V korist rojakom in narodu ki in posebna ugodna prilika, da lahko posodijo vsakemu, če ima kakšno vrednost, na mesečna odplačila brez da bi moral lasto-vati svoj dom ali imeti druge garancije za posojila. V takem položaju pride v poštev tudi tako imenovani "mali človek", ki si drugače ni mogel nabaviti posojila na bajiki. Banka bo šla z vsemi ugodnostmi na roko vsem rojakom, ki bi se hoteli poslužiti takih posojil. Direktorij je pa prepričan, da je s tem naredil velik korak napredka za domače rojake, kakor tudi za napredek za banko. Taka posojila tudi državna uprava, bolj odobrava, ker je denar v taka posojila vložen vedno živahen denar, ki redno prihaja nazaj v banko, s tem prinaša več obresti in se vedno z nova posodi naprej še drugim rojakom. Vse rojake se s tem opozarja, da bi to novico vzeli z veseljem v naznanje in se poslužili tudi te prilike v vsakemu slučaju. Z malimi posojili, katera se odplačujejo, se učimo varčevati in gospodariti, če ista redno in točno odplačujemo. In, ker smo slišali, da bomo s tem, koristili sebi in narodu, bomo to tudi z veseljem upoštevali in drugim pri-porčali. Berite tudi priloženi oglas, ki se glasi: MI VAM POSODIMO DENAR! A. Grdina, st. predsednik... -o- Seja KulturnegaTrfa~ Danes v sredo 7. februarja ob 8. uri zvečer se vrši seja J. K. Vrta. Seja bo važna ker bo obenem glavna in se bo volilo novi odbor. Zato je važno, da pride jo kar mogoče številno vsi, ki se zanimajo za to ustanovo; tako uradniki okrožij ter podporniki in tisti, ki radi le kikajo. Pride jo naj pa vprašajo kako in kaj, če ni komu kaj jasno. Tudi tak lahko pride in vpraša, ki ni dal | še nič, ter tozadevno lahko vpra-!ša. i Delovanje J. K. Vrta je. odprta knjiga in vsak lahko pogleda Za pouk in izobrazbo Piše LOVRENC SUHADOLNIK Slovenska banka, The North American Vank Co., je te dni prejela od glavne bančne upra- . .. . v . ve iz Columbusa dovoljenje, da v ^ knjigo, magan če je ' krajn- ski srn hrinvfif. ali ksir ve • rrtac Vse za domovino Leta 1917 je svetovno znani pianist, Ignac Jan Paderewski, zaprl svoj klavir z besedami, da ne bo nikdar več udaril niti na eno tipko, dokler ne bo njegova domovina Poljska zopet svobodna. V januarju 1919 je postal prvi premier nove poljske republike. Toda še tisto leto se je spri z maršalom Pilsudskijem, izstopil iz urada in se prijel zopet svoje ljubljene glasbe. Ko so lanskega septembra Nemci vkorakali na Poljsko, je Paderewski zopet zaprl svoj klavir in napravil isto zaobljubo kot v letu 1917. Toda zdaj je Paderewski 22 let starejši, v svojem 80. letu, poleg tega pa še boleha na srčni napaki, ki ga je lanskega maja prisilila, da je prekinil svojo turo po Ameriki. Radi rahlega zdravja velikega poljskega rodoljuba Paderewskija se je ustanovila v Franciji nova poljska vlada brez. njegove prisotnosti. Toda ljubezen do domovine je bila močnejša in na 23. januarja se je podal iz Švice k svojim rojakom na Francosko, kjer je prevzel predsedništvo Poljskega narodnega koncila (parlamenta), ki posluje povsem uradno, čeprav se nahaja v pregnanstvu v Franciji. Bil je ganljiv prizor, ko se je zbralo 17 odličnih poljskih rodoljubov v poljskem poslaništvu v Parizu. Sivolasi star mož, Paderewski, je sedel na enem koncu mize, predsednik vlade Raczkiewicz in vrhovni poveljnik poljskih čet, general Sikorski, na drugem koncu. Okrog so sedeli še drugi člani poljske vlade. Raczkiewicz je odprl sejo in poklical k besedi Paderewskija, Možu so morali pomagati, da je vstal. Toda ostal je stoječ, dokler je govoril. Njegov glas je bil pa trden in odločen, ko je govoril: "Poljska je nesmrtna," je rekel svojim rojakom. "Vrnili je bomo iz njenega suženjstva ter jo dvignili iz razvalin. To zaobljubujemo pred Bogom." Potem je naznanil general Sikorski, katerega 5. armada je rešila leta 1920 Varšavo pred boljševiki in naznanil, da je zbrana armada 100,000 poljskih prostovoljcev, kise bodo borili ob strani zaveznikov proti Nemčiji. Sikorski je nadalje svečano obljubil, da ta vlada ne bo delala napak, kakor jih jc prejšnja vlada, ki je kriva poraza Poljske. Ena izmed nalog poljske vlade je, da poroča svetu o stanju rojakov v domovini, kjer gospodujejo zdaj Nemci in •Rusi. Ker ne sme nihče v te kraje, dobi vlada informacije ocl beguncev ali potom diplomatskih zvez. ski stalinovec" ali kar že: rdeč ali zelen. Vsi dobrodošli Jože Grdina, tajnik. -o. IZ DOMOVINE vpelje v poslovanje novo upravo za posojila denarja na način, ki bo ustrezal širši in splošni potrebi naroda. Banka je dobila dovljenje, da začne posojevati denar tudi na osebne lastnine ta-iko imenovan: "Personal Loans", kjer si bo lahko posodil denar I ~ V Mariboru primanjkuje vsak rojak na premičnino, ki je Pre™ga. Mariborski trgovci s njegova last in ima vrednostlkunvom se P^tožujejo, da je za kakor na primer: novi avtomo-jčel° Primanjkovati premoga. I- bili, radio, ledenice, pralni stroj,!™30 naročenega ze dal3Š0 dobo' pohištvo in drugo hišno laestJ toda pošiljk ne morejo dobiti, ker nino, ki ima svojo vrednost. !Je lzkoP P^3m°£a »koraj popol Do sedaj ni imela banka take!noma razprodan. Sedaj delajo s uprave in dovoljenja. Za taka Polno paro cel° Premogovniki, ki posojila so morali rojaki hodi-fe? bili vrsto let opuščeni ti drugam in drugod puščati jVecji Premogovniki namreč iz-slovenski denar, od katerega solvazajo na vellko Prem^ v Itali" dobivali drugi obresti. Ker pa imamo svojo narodno banko, ki jo lahko imenujemo "narodno banko" in ima od te banke naš narod koristi, če ista zasluži na obrestih. Z velikim zaupanjem pričakujemo, da se bodo rojaki poslužili domače banke za svojo i in za korist svojega naroda. Prihaja čas, ko bomo bolj in jo in Egipt. —Za mestne reveže je darovala manufakturna trgovina Lenasi in Gerkman v Stritarje vi ulici št. 4, 1000 din, a tvrdka Šalamun & Lampe v Frančiškanski ulici je poslala mestnim revežem za 2000 dinarjev blaga Mestno poglavarstvo izreka dobrotnikom najtoplejšo zahvalo in opozarja vse občane na darež bol) spoznali, kako neobhodno;,.. , . , , , . ! ljivost naših trgovskih krogov, smo potrebovali lastno banko za , . , , „.v .. *■ ki HVmo nroH hrainsm TOiaano lastno narodno korist. Bili so ki svoje pred božičem zvišane dohodke tako plemenito dele z najpotrebnejšimi someščani. Mestna uprava se trdno zave- časi, ko so banke poslovale vse na drugačen način. Lastniki! bank so bili večina veliki finan- , , ... . . . . . . .... , , ,. , , .v, da, da so ji trgovski m obrtm- cirji in delali na velike dobičke ' . . ; . „ .... . _,. w . ski krogi tudi v največjih časih z milijoni. Tisti časi so se ve- . "... ..... ., ,. ... , . : najzanesljivejši m najbolj po-< Iiko spremenili po razmerah m „ , , . x .. . . J, j ■» ... , i , ... -v, zrtvovalm pomočniki pri delu no odnosajih dežele, ki je prišla . , .. ; 'j v : _ f , na socialnem polju, zato pa s v drugačne razmere in potrebe. , , v '. 1 . T, v , . • hvaležnostjo opozarja vso jav- Denar mora še obratovati m , v.; ,. - .,.,.. .v nost, naj pri nakupih božičnih finančne institucije morajo se , .' . . , . * V • ■ j 'daru upošteva tudi socialni cut obstojati, toda, prehajajo v dru- . , , , ... . m mcscankso zavestptrgovcev in gacen sistem po okornostih m | cv,..j.n:yJ)V potrebah, da se narod tega de-j narja in teh institucij tudi lahko poslužuje. V ta namen so PODPIRAJ T K S L<1V K N S K K dovoljeni bankam posebni oddel- TltGOVOK ČLANEK 19 DOBER NASVET Mogoče, da so bili starši dobri učenci v svoji mladosti, a treba je pomisliti da se časi spreminjajo in marsikaj se je pozabilo, zato svetujem staršem, da pomagajo svojim otrokom pri učenju, ker na ta način boste imeli koristi tudi sami, ker boste svoje znanje obnovili ali pa se celo marsikaj novega naučili. Kadar otrok izvrši svojo domačo nalogo, se morajo starši vselej prepričati, če je pravilna ter ga izprašati od začetka do konca in kar otrok ne ve sam, mu je treba povedati in razložiti na lep in preprost način. Ves ta pouk je zelo enostaven, če ga starši prično opravljati takoj v začetku, ko otrok prične pohajati v šolo. Nekateri otroci imajo vse preveč veselja do igranja in radi tega se ne strinjajo z učiteljem, če jim da malo več domaČe naloge, katere pa so predpogoj pri vsakem učenju. Otroci so kaj iznajdljivi in dobro vedo, da igranje in naloge se ne more vršiti ob istem času, zato večkrat poskušajo celo očrniti svoje učitelje, češ, da učitelji dajejo vse preveč domačih'nalog. Starši zavedajte se tega, da učitelj ne daje nalog sam, ampak ima tudi on naloge od svojih predpostavljenih in v gotovem času mora tudi on pokriti gotovo število domačih nalog, katere mu predpiše šolski1 odbor, bodisi v tem ali onem predmetu. Če se učitelj pokaže nezmožen za pjredpisano delo, jpotem naj" se kar pripravi za odpust iz službe. Zato svetujem staršem naj nikar ne nasedajo pritožbam svojih otrok zoper učitelje, ampak naj raje svojemu otroku pomagajo v morebitnih, težje razumljivih vprašanjih, a v nobenem slučaju pa ni priporočljivo, da bi starši sami delali naloge za svoje otroke in pustili, da bi ;trok sedel poleg njih brez vsakega zanimanja za učenje, katero je v prvi vrsti namenjeno njemu samemu in ne staršem. Kjsr je dobra volja, tam je tudi uspeh. Brez dobre volje in zanimanja ne smemo in ne moremo pričakovati uspeha pa naj si bo pri kateremkoli poduzetju — v trgovini ali učenju. Nihče ne bo trdil, da ljudje ne trpe. Veliko žalosti in trpljenja je in veliko ljudi je kar nekam podivjanih na tem sprijenem svetu. Mi vsi dobro razumemo brezupne počute očeta, ki je mogoče že več let brez dela, toda ves ta mučni položaj se mora kolikor je pač mogoče otroku prikriti, ker če bo preveč vedel o tem, tudi ne bo imel preveli- vca. kega veselja do učenja. Premnjogokrat se skiši opaz-i ke: "Kaj bom pa pošiljal otroka v šolo, saj mu itak ne bo nikdar nič koristilo." Toda starši, kljub temu, če vi mislite, da šola ne bo koristila vašemu otroku, ampak' je pa vseeno resnica, da če starši in otroci napravijo svojo dolžnost, v resnici tudi njihov trud ne bo zaman j. Ne pozabite kaj vam svetujem s poudarkom v naslednjem stavku: "šolska izobrazba je edini predpogoj in upanje, da bo tudi tvoj otrok imel upanje dobiti dobro delo— službo z višjimi dohodki, kar mu brez dvoma pomagalo do dostojnega življenja." -o- —Stari umirajo. V Rajčevi u-lici 2 je umrl bivši mariborski slikarski mojster Bogomir Pfi-: Meric, star 80 let. — Na Koroški cesti 82 je umrla zasebnica' Ivana Angel, ki je dosegla viso- s v ko starost 96 let. Če verjamete al' pa ne Gotovo ste radovedni, kako je moja kampanja s prodajanjem vstopnic za "Slovenski Roosevel-tov večer" izpadla, ko sem "bil zagnal tak vik in krik na poma-gaje. No, kakor sem bil nekaj dni tak, da me ni mogla Jotiana niti z ješprenjem spraviti v dobro voljo, ki me navadno spravi k življenju iz najbolj žalostnih misli. Pa to je bilo samo par dni. Kmalu mi je začel pa ras- 1Z DOMOVINE —Lani meseca aprila je dogradil Higienski zavod v Ljubljani vodovod v Slivnici pri Celju. Vas Slivnica je sedež občine, ima štirirazredno ljudsko šolo s 300 učenci, šteje okoli 120 prebivalcev»in skoraj 200 glav živine. Z zdravo pitno vodo vas doslej ni bila preskrbljena. Trije slabo zgrajeni vodnjaki so oskrbovali vasčane z vodo, ki pa je bila zaradi bližnjih gnojišč nečista in je v letnem času često usahnila. Z zgradbo zajetja se je pričelo meseca avgusta v preteklem letu. Zajeti studenec Gabrnica leži tik nad vasjo in daje v nor malnih prilikah toliko vode, da zadostuje za vse potrebe vasi, ob dežju pa močno naraste in se hekoliko skali, zaradi česar je bila poleg zajetja napravljena tudi enostavna čistilna naprava. Zajetje je zgrajeno v obliki be-toniranega 10 m dolgega prehodnega rova, ki je skoraj v vsej dolžini izkoriščen za sedimanta-cijo ter se na zunanjem koncu razširi v filter in rezervoar za čisto vodo. Po vasi je položen bevovod iz litoželeznih cevi premera 40 mm z enim odcepom iz železnih pocinkanih cevi premera 4/5 cole v skupni dolžini 450 m. Večina vaščanov si je vodo napeljala v hiše, ostali pa hodijo k javni izlivki sredi vasi ali pa k izlivki pri zajetju. Poleg iz-livk so zgrajena tudi korita za napajanje živine. Cevovod je predviden za dovajanje dovoljne količine vode za pitje in gospo-dinjstvo, dočim za gašenje poža-|8'a.jst' xa zaradi nizke lfig-e studenca na- cf ^ttUHMttl ti pogum, hodil sem P° ju kot bi bil požrl dr» metle in celo v tazahm^ ki sem ves tisti teden t1 ofic. Od vseh strani so «3®?**™ hajala poročila od moj^ "f«ml J da naj bom brez skrbi, '. ^J k, kvoto tikcav bodo Že* Podo pečale, kot bi bili z , ® mazani na obeh straneh, 'i! ' lo v zamero bi bil kiA pri Trtnikovi Urški, 1"Vldel; bil pozabil deti na listo1?-'.™ 'n«m pošto, da me nikdar veC pišt gleda, če ji takoj ne ^ ^ dvajset vstopnic »Tj* meni pomagaj, ce m mi Joško Penko v ' Se 8 doli kot ekspres iz Pariza ljano. v frosno l°ber si !t»|e mene povem Pa so imela dekleta vll Je p ravno tisti cas v baran vrste drugih vstopnic 3e]ce mi štiri, pa jih potem ^ ^ vaj, ko je še z enimi so imele uspeh vem, ampak moje so po hišah ^ ^ druC kani od#ost in uje T \J mislit Menda so po hišah sa"^ ^ ponujale. jjPn',.- Ropretova Matilda 'J 0[i ^ šarjeva Rezika sta ta^i Q 's1 morata prodajati vs^vsako' ' banket, za veselico0'^ društva sv. Kristine i" . ^ pustni torek. Zdaj Prl®ljn ^ J f i, x nI rlaif mn< ta nadlega tam iz St. ;0Vec ^ pravim in rečem. T°%dijani bilo kaj godrnanja je mu ^ j ma za kuhinjsko pečj"; m V Collinwoodu je » 4 ^ J tako. Jennie Koželj se J| z ker sem ji dal samo ^ ^ vstopnic in jih je zal>U mQ.. deset. Torej trideset. Jisopel kot hot cakes! Mrs. Mal;naclalje' ki tako lepo vodi podr;i Tn Z(j. 41 SžZ je po sami neSrlg0 kn tiste dni zbolela. M^ilu ustrašila mojega a; «101 - n ^ Pi se je, ali se ni, fakt __ j. rekla svojemu dobrem01» ku: "Alo, kar rekelc °|em klobuk pokrij, pa z naščeva tikci od hiše do hiše! mj ne boš prišel ž njimi ''jjanke 1 veš!" še tisti večer je P F indija mov brez tikeov in P^Pa, kri vseh dvajset prave shanda kvodričke! Akrabolt, 5 "jege edovan Sušlova Francka se UZaslut sv« r ;r Tip gašenje požara s pomočjo tlač-j Škotom pogruntala. '' Pa je šel vprašat, če je to t,j požarni rezervoar sredi vasi. Gradbeni stroški za vodovod so znašali 93,500 dinarjev. Inte pram vasi ne pride v poštev. Za'pa izmazati, kakor * Škotom pogruntala. ^ ne brizgalne je zgrajen poseben set prodala, pa je no^'1 bi dobil doma. Pa je bi^ te s} je izza žastorov kuka^Jpvidu, resenti so skupno s prispevkom'moj odposlanec odšel. irVPišt brezplačnih težaških delih in'nji popoldan jo je 11 •' v orezpiacnin tezasKin utrnil 111^.1* ^v^umun .,v/ --vožnjami krili skoraj polovico je pustila vse skupaj. V; stroškov, ostalo pa sta prispeva- bis Da." HLiosiiuv, usiaiu pa sua piloyeva-, VSe, pa letela V par j}«*. la banovina in higienski zavod, j dvajset je bilo proda*1 |se —Maribor: V Ribniškem na-'mignil. g_e to, selju je umrla 71 letna zasebni-J Margie Kogovšek. t°i 1je u ca Marija Rečnik. — V bolnišni-; dobra prijateljica, ki , ^Ju j ci je pokosila smrt 35 letno ženo'Miklavža podarila .M '< trgovskega pomočnika JosipW škarje, da bom ž njjj1 J ^ ka Radolič. V Krekovi ulici 12 jejstrigel, ali zamero , inn umrla zasebnica Marija Traun,'jih je tudi razpečala d; stara 79 let. — V Medvedovi 24' odpustki iz starega kr9;,i[f.0v°i je ugrabila bela žena 50 letnega j Kadar so šla pa strojevodjo drž. železnic Ivana'od hiše do hiše, so ^Ltf^f.8^ Freitaga. — V bolnišnici je po-1 sladak obraz in za tj* ^ & kosila smrt 63 letnega kotlarja ljudje menda kar Pu '^flot^ držav, železnic Ferdinanda Kri-|mo pa še jutri kaj " * * j tem, saj se nikamor ^ lfaj Itudi tc ŽJe Nen Voc imel Je Mi vam posodimo denar Denar je na razpolago za posojila za vaS' Hočete denar na posodo? Pridite v svojo d01^ banko! Če hočete kupiti avtomobil, ledenico, ^ pralni stroj, pohištvo in drugo, vam SLOVENSKA BANKA THE NORTH AMERICAN BANK CO- posodi denar na vaše hišne vrednote na l>tC'h jpeg je odplačila. l'!>irla Pridite po denar! To je lepa'; prilika za ^plpn je rojaka, ki se hoče poslužiti kredita in si izpos° Pa , Je v P) nar od banke. Poskusite vaš kredit! Nilli fr'jel Prva p 5555555555255555555O sem po ...............1111......................mum ožrl tazahm8®" i teden ^ WINNETOU nemškem Uriralka K. Ulji so .................................................iiniiinmmiimiiiiiiniiiiiiiiiiiml od mojeg,otfgni1 Je izza pasu staroda-fca na zapad. Otroka je pustil iz skrbi, >. D01J krepelcu ko strelnemu1 pri premožnih ljudeh. Vzeli so ;odo žensy podobno pištolo, ili z ffl#!eli ste v New Venangu straneh, J»Wo bil krn8l"fa —. Ampak —?" Jrški, ki f videli ste, da z njo vsik-ia listo "zmotljivo pogodim —?" > Alfo _;vJ i s katero ikdar več*sta Pištola je bila, oj ne ?)red nekaj tedni pri New Mar|{ft"gu ustrelil cvetlico z moče ni let^br°vke. co doli v3a- se spominjam —." Pariza vf°sno je nadaljeval: /°ber strelec ste lekleta v{f1 Je Pravil o v bara,1nov2da ne živel več- Am-topnic vam, s temle starim ri" em bl niti na petnajst sir, vem. vas. Brez vas i potem ^;rov Bi |_____ enimi hickoryjevega z drUfg ttt.°reh- Les j« izre-»je ^rd) debia. Lahko si lišah sa^U) ^ kako dolgo sem se vlom Jei\končno z vsakim :atilda %dSm0tljiV0 P°godil! sta tar* časa ROVOri tole 3sehco t"ini bjelno orožje se raz-istine i" J, ajsi bo starega ali no-Zdaj P»in m Ja- mnogo sem stre-iz St. ovec p°g° streljam, saj je - treba pre- ■n.ia je * pravil in :o pečjo; m ^ O lkrut in trd, "tedaj oželj se J,1' 2 ' Ud bo vsaj eden rdeč- sain^ W2aeviačal vsako 1 je t m°ii mat • je pognal ■ideset. f-,asopel' J ri v Srce —" \Irs. Marpiadalje^ Pogledal v dolino di podi";! In Z(jj ' ■ ami nes%0 k 'Se mi, da bom svojo a. uresničil In lalu morebiti Pištola, ki bo sodila ?a ape"" itara Ze. danes, bo ta- faktjeter)_ ki mi je ubila dobrem^... sodila njenega mo-rekelc 0 Pa Z i^SZr1U§aI bese- 0 h.iše!d a- mlademu tiSt °trokovih- njimi RiC! Harryju, sinu ečer je h * k preta- >v in Pr>, kri n Po žilah prave abolt, h handa očetova silnega Old neka se feZasl I njegovega edovanja trastnega pri- util Posnel to in o-sem, da va far Tim p,- ' aa Je beli po-V'b. Pumoril Ri- rad f ikor sva ^r ta]\T;Pa zaka :eje ze** to bi bil je no^. bi mi H..:rtU Zvedel. In oe a je ^^AvITJJ^ zave v kukal*Jfevicino "vnosti, odšel, ga o je am skupaj, Vam j. 7 nar bis Da." m Je Pravil ga za svojega. . Nekaj let je minilo. Oče jih je preživel na divjem zapadu. Vzgojil ga je za lovca in west-mana, zaslovel je od zapada do vzhoda. Old Firehand so ga imenovali, ker njegova puška nikdar ni zgrešila. In tedaj se je začel njegov roman. Nekoč je prišel na svojih lovskih pohodih do Quicourta, v ozemlje rodu Asineboin. Bil je gost poglavarja Tašatunge. In v njegovem wigwamu je spoznal poglavarjevo hčerko Ribanno. Lepa je bila in ljubka ko planinska rožica. Izmed vseh hčera rodu Asineboin nobena ni zn^la kože tako nežno ustrojiti in nobena ni znala lovske obleke tako lično sešiti ko Ribanna. In če je šla po drva v gozd za svoj kotliček, je stopala vitko in drobno kakor kraljica in njeni težki, bujni lasje so ji valoveli do tal. Ljubljenka Manitoua je bila in ponos svojega rodu in mladi bojevniki asineboinski so plam-teli ljubili do nje in se kosali, kateri ji bo položil več skal-pov k nogam. Pa nobeden izmed sinov rodu Asineboin ni našel milosti v njenih očeh. Kajti Ribanna je ljubila belega lovca, ki je bil gost njenega očeta. Čeprav je bil mnogo starejši ko vsi drugi, ki so snubili njeno ljubezen. Lahko bi bila njegova hčerka. Tudi v srcu belega lovca so se vzbudila sveta čuvstva ljubezni do Ribanne, spremljal jo je na njenih potih, čuval je nad njeno glavo in govoril z njo kakor s hčerko belih. In tisti krat sem se narodi! jaz. Leta so tekla. Zrastel sem med mladimi sinovi rodu Asineboin, se igral z njimi junaške igre in se navzel bojnega duha in ljubezni do svobode. Uril sem se v vseh» ročnostih in spretnostih, ki jih potrebuje indijanski bojevnik, pa nadkriljeval tovariše z darovi, ki so bili dedščina mojega belega očeta. Ženska s sanmi s pasjo vprego Prvikrat smo videli to hrabro žensko, ki smo jo nazivali svojo malo učiteljico in ki nas je vse osramotila, pod jako čudnimi okoliščinami. Zgoraj v Barentskem morju smo se bili zakasnili in smo z velikimi težkočami in komaj pripluli v Honningsvaag, da si barke napolnimo s premogom. Na postajališču pa so imeli prav malo premoga v zalogi in so vprav pričakovali večje pošiljatve s parnikom s špichergov in zato smo ondi čakali. V malem mestecu je bilo razen nekaj cenenih zabav, kaj malo razvedrila in smo se jako dolgočasili. Medtem ko smo bili na prostovoljnih stražah na ladji, tedaj je bilo teh straž presneto dosti, smo stali na krovu pri ograji in smo opazovali, kako so se ledene plošče lomile in pokale in se zaganjale v fjord. Nekega dne — "dan" je že velika beseda za to dobo okrog polarne noči — smo zapazili, da so se ledene plošče nagrmadile, obtičale in kmalu tvorile most med kopno zemljo in otokom, ki je na njem Honningsvaag. Stavili smo za majhne vsote s tovariši nekega, prav tako čakajočega angleškega ribiškega parnika, s katere strani bo prva oseba prišla po tem prirodnem mostu. Angleži so bolje poznali to pokrajino kot mi in vendar smo se čudili, da so tako lahkomiselno metali denar za stave proč. Stavili so namreč proti ham, da bo prva oseba, ki bo šla po prirodnem mostu, prišla s kopnega. Zasmehovali smo jih, saj je vsak otrok vedel, da ondi po več milj daleč ni na tistem pustem kraju zemlje nobena človeška duša doma. Prvi, ki bo prišel po mostu, bo odšel pač le z otoka. . . Izgubili smo svoj denar! In za ta lepi denar niti nismo ničesar posebnega videli! še danes se nam kar žolč razlije, če na to pomislimo! Sredi noči — prav- kar je bila ura ena — nas je zbudil prvi čuvaj: "Vsi na) krov! Stava!" je zarjovel navzdol. Vrgli smo se v obleko in smo na nos na vrat prištorkljali navzgor. O, to, kar smo videli, je bilo pač vredno truda, da smo sredi noči vstali! Nebo še je svetilo v izredni jasnini. Rimska cesta je bila ko lesketajoče se morje. Okrog svetle lune je plesal severni sij. Pisane šope je drhteče in sunkovito pošiljal na zemljo; ti šopi so se družili s sneženimi vrhovi gora. Ledeni most preko fjorda je bil srebrn trak sredi temnordeče vode. Nalahno zve-nenje se je oglašalo z mostu. Biči so pokali in psi so capljali. Nekaj črnega je neslišno brzelo po ledu proti nam in preden smo mogli pozorneje pogledati tja, je tudi že izginilo. Sani s pasjo vpre- go! — "Welcome, Miss! — Pozdravljeni, gospodična!", so vzklikali Angleži za sanmi, nato so se nagnili k nam in se nam nesramno zarežali v obraz: "No, fantje, kdo je imel prav?" Seveda so oni, ti vražji fanta-lini, imeli prav. Srdito smo se hudovali nanje, saj je bilo jasno, da so has pošteno potegnili. Ti tiči so dobro vedeli za sani! Bodi tako ali tako, priznati je treba, da so bili Angleži dobri tovariši. Povabili so nas na pijačo, česar seveda nismo odklonili. V prvih jutranjih urah — tam zgoraj ni bilo tako natančno, ali si počenjal kaj ob treh, zjutraj ali ob treh popoldne, tema je bila itak vedno enaka — smo se vsi skupaj odpravili z ladje in korakali skozi mraz in sneg proti edini kavarni, ki je bila ob tem času še ali že odprta. Sani so stale pred kavarno. Pse, pač tolpo šestnajstih glav z mogočnim psom-vodnikom, so iz-pregli, skolačkali so se v sneg in telesa so se jim kadila. Sani, nerodno, vendar uporabljivo vozilo, so bile natrpane s kožami vseh vrst, toda ne duhai ne sluha ni bilo c lastniku in vodniku teh sa ni. Vstopili smo v kavarno, ki je bila prazna. Ne, ni bila prazna; razen gospodinje, rdečelase Špele, je bila. še neka ženska oseba tu, vsa v usnje oblečena majhna ženska, ki je preudarno v dolgih požirkih pila vroč čaj. Takoj je utihnil naš trušč, — o, bili smo jako razposajena družba- —, Angleži niso zazijali ko mi in bolščali v žensko; naravnost tja k obema ženskama so stopili in segli obema v roke. Resnično, v tistih jutranjih urah smo spoznali malo učiteljico, ki ji je bilo kar preprosto Eva ime. Ona je bila lastnica in vodnica sani s pasjo vprego, ki smo zaradi njih izgubili toliko denarja za stave. Pa niti minuto se nismo hudovali nanjo, kmalu smo se spoprijateljili z njo. Bila je majhne in vitke rasti; nje mišice so bile trde ko jeklo, noge jedrovite in zastavne, ki so trdno stale na tleh, oči zelene in prodirajoče in njen glas je zvonko donel. Ne od nje —, za to je bila učiteljica Eva navzlic fantovskemu videzu veliko preskromna—, pač pa od Špele, gospodarice kavarne, smo zvedeli, kdo in kaj je bila Eva. "O, Eva, moja prijateljica, to si pač lahko vzamete za zgled! Doma je iz južne Norveške, tam nekje na obrežju, pri Haugesun-du. V Bergenu in v velikem mestu Oslu je študirala. Da, jako učena ženska je to! Ko ji je bilo devetnajst let, je bila že učiteljica in zdaj jih ima pet in dvajset, že šest let torej živi izključno samo za otroke, pa za kakšne otroke! Njena svojska kri — njen oče je carinski uradnik, kakor ona pove, in je jako dobrodušen in miren gospod, ji ni dala dolgo bivati med pridnimi otroki južnih pokrajin. Kar naglo se je odločila za težavni pouk umazanih laponskih mulcev. Ho, fantje, ko bi vedeli, kaj se to pravi! Kaj se pravi biti za učiteljico pri Laponcih! Z neko sovrstni-co, ki se pot4kji,>jfl.alo bolj po jugu okoli, med Hemmerfestom in Tromsojem, se ubija v šolskem vprašal: je dal Win- proda11'1 o njej 'L « to da vam »všek. t«; ki je usmrtili-/' ki rr°du Asivik..- . 3nno, hčer- ■!e izročil oro- Sa'"y|feli bodet! a ž nji« to, ka Asinbo bodets r se tiče ■oin." m kako ie bilo! nero ? Winnetol /ašega prija" - K tuka> da bi Prav zadeva rega boriti l!® dal° mnogo 0 deKl'fediva,„ ^f^lla sv« ina ska'o. Prav '1e molče zrl v dodo^,,. Kot bi hotel Tedaj se hrepenenje sinu, ki ga belih ljudi. je vzbudilo očetu po vzhodu in po je pustil v mestih Ni se mogel več . -----iz množi-1 Poseb>ti tisto, kar bi|nega -luga' da nabere i .'nipm Misisi ni 111 premagovti. šel je na vzhod in vzel mene s seboj. In ostala sva na vzhodu. Ob bratovi strani in sredi kulture vzhoda se mi je odprl čisto nov svet, zdelo se mi je, da se ne bom mogel ločiti od njega. Sam se je vrnil oče na zapad in me pustil pri bratu. In v wigwamu poglavarja Tašatunge se je prvikrat sešel z Winnetouom. Winnetou je prišel iz dalj-ob gor- aej zanimalo, sem si fSaf 2aČel: Nivt:te n v°de v gozdar kdo je moj oče —. vam že povedal, R°jen je tam on-stari domovini. iCO- njem Misisipiju svete prsti za calumete svojega rodu. Tudi Winnetou je bil gost Tašatunge. Tudi on je spoznal poglavarjevo hčerko Ribanno. Bil je tistikrat še mlad, še skoraj otrok. Vzljubila sta se z mojim očetom in se pobratila. In nekega dne je stopil Winnetou pred mojega očeta in ga vprašal: "Moj beli brat ni tak, kakor so otroci njegovega plemena, ki so lažnivi in zahrbtni. Skle- Mtij __________uue se nil je prijateljstvo z Winne- zapiesti političnim"spleT!to^orri in vsikdar j« še govo- ! živlienjih°Ve mr'GŽe- Da SiirVeT0/' • , tel i«, Je' ^ moral bežati ! ln oce mu Je odgovoril: Jc V A Tudi v Washingtonu so imeli sneg. Tuk ij ga vidite, ko delavec kida sneg s pločnika pri Beli hiši. imel Je bil ln oženjen, si-' v miru in sreči so ži- »a doba političnih 2a seboi vf ?°ga je P°teg- a je rlj v vrtmec in marsi-^jskl nla in niu uničila N ,a!,Pogoje- Tudi oče se me* eo t pOž>ot mlin«- ave Ameriko, v Zedinjene "Moj rdeči brat je mogočen |o8i' Prav kakor so to storili bojevnik' moder kadar se_ feejr Ugi- : i pri ognju med starešinami! - Je dl'ag0 plačal, žena mu:Wdu' Ni krvoločen in sklenil j med potom. Brez siwi S8em z njim prijateljstvo. Česal želi,mpj beli brat?" "Winnetou bo odkrito govoril s svojim belim bratom. Moj beli brat ljubi Ribanno, hčerko Tašatunge-" (Dalje prihodnjič.) .Srla 1dT' brez sam in ne- znancev le stal na obalah novega " z otrokom v naročju fPrva pon,^-;SluŽbo< ki se mu Ponudila, gei je za lov_ a rijel okraju, ki je večji ko marsikako kraljestvo tam spodaj na jugu. Ona roma z Laponci okoli, pozna to ljudstvo in Laponci jo častijo, saj velja temu preprostemu ljudstvu več ko le učiteljica, ki s težavo vtepa laponskim otrokom računstvo in pisanje in branje v glavo. Ona je njih vez, ki druži poedine družine drugo z drugo. Ona jim je tudi zanesljiva posrednica med njimi in velikim svetom. Poleti je Evi že še pri-lično dobro. A pozimi! Prekle-mano, saj ste jo videli, kako je prihajala semkaj! S sanmi s pasjo vprego se sama vozi na daljna potovanja, po mnogo, mnogo mlij daleč po tej1 strašni deželi. A, saj bi ji ne bilo treba! V teh mrzlih tednih ima pravico za počitnice. Toda ona ostane pri Laponcih. Zakaj ? Ker je vsa prevzeta s svojo nalogo. Le enkrat na leto zdrsi za nekaj tednov dol v Tromso — malokdaj se odpelje domov — in danes je prišla semkaj, da nastopi te svoje počitnice, ki jih ji vsakdo privošči." Približno čez leto nato smo se spet sešli z učiteljico, zdaj pa v Tromso ju, kjer smo se na slehernem potovanju za nekaj časa ustavili. In spet čez leto nato smo jo dobili zopet v Honningsvaagu. Vselej smo drug drugega pozdravili ko stari znanci in smo za čas vedno pokramljali z njo. V Honningsvaagu smo jo bili pregovorili, naj se do Tromsoja pelje z našo barko. Prav rada je sprejela našo ponudbo, posebno še, ker ni bilo na poti proti jugu nobene angleške ladje. Ponosni smo bili, ko nam je tako pohvalila našo ladjo. Naravnost domišljali smo si pa na svojo slavo, ko je našega starega pismeno prosila, če bi na povratku, v Vardoju, prišli po-njo, da bi se z nami odpeljala v južne pokrajine. Dejala je, da ima ondi v januarju dosti opravka in bo na nas čakala. "To se razume," je zabrundal naš stari, "brez dvoma bomo naši mali napravili to uslugo." Ko smo se vračali z bogatega ribjega lova — v naši barki je ležalo kakih sto osemdeset funtov prvovrstnih rib —, smo pripuha-li v silnem snežnem metežu in v najslabših vremenskih neprili kah v fjord Varanger. S silnim naporom smo pristali v Vardoju in smo vzeli, učiteljico Evo zares na krov. že smo se pripravili, da z največjo brzino odplujemo proti Honningsvaagu, ko smo zaslišali klice SOS nekega našega tovariša. Komaj petdeset morskih milj daleč pred nami je bila ladja "Morska zvezda," ki je spadala v Wasermunde, v nevarnosti, da se z moštvom in bremenom potopi. Ne da bi kaj oklevali, smo obrnili barko in hiteli na kraj nesreče. Zadeva je bila presneto resna. Morje je bilo do dna razburkano, voda je bila na vso moč nezanesljiva, snežilo je in burja je besnela. Trudili smo se, kar smo se le mogli, da bi se približali tovarišu, a bilo je kar nemogoče. Videli smo barko — bila je nova in urna ladja — kako se je počasi potapljala in mi vsi smo se tresli ko trepetlika. Svoje ladje nismo nikakor mogli izpostaviti! Vili smo roke in preklinjali svojo slabost. "Fantje, nekaj se mora zgodi-Tovariši nam ne smejo uto- dihati, misleč, da se bo zdaj poto- pila. Strela božja, to ti je bila ženska! Plavala je in plavala in nas vse osramotila. To vendar ne gre! Kar zmore ženska, bomo pa vendar zmogli tudi mi! Dva od nas sta skočila za njo .. . Kaj bi še dosti govoričili? Vsi trije so resnično priplavali do "Morske zvezde." Vse moštvo smo rešili, dasi zares z nadčloveškimi močmi in v nevarnosti za lastno življenje. * Kaj počne zdaj naša mala hrabra učiteljica? Mala Eva, ki nam je bila za zgled tovarištva in junaštva, ni več na svetu. Pri tistem reševanju si je bila nakopala bolezen, da je morala domov. Ni se več dolgo veselila sonca. V slabo tolažbo nam je, da je umrla lahke smrti, da je kar zaspala . . . (H. Reinhold.) —Smrtni skok iz petega nadstropja.—V smrt se je vrgla v Belgradu v Takovskl ulici iz svoje sobice v petem nadstropju na cesto 23- letna služkinja Ja-gica Kihalič. Z razbitimi udi in glavo je obležala mrtva na pločniku. Dekle je pred nekaj leti na strašen način izgubilo svoje starše. — Starši so se z njo vred vrnili iz Amerike z nekaj prihranki in se nastanili v Glini. Neke noči pa so vdrli v njihovo hišo roparji in pred dekletovimi očmi umorili očeta in mater. Od takrat je dekle pod vtisom strahotnega dogodka pričelo bolehati na umu in je bilo stalno v duševni depresiji. V takem stanju se je tudi odločilo za samomor. -Metlika. — Sezonski delavci se trumoma vračajo iz Nemčije. Veselih obrazov prihajajo v svoje domove in si ne žele več nazaj, vsaj dokler traja vojno stanje. Odšli so od doma polnih lic, a sedaj so vsi bolj suhi. -o- Oglasi v "Ameriški Domovini" imajo vedno dober vspeh._ ~ MALI OGLASI RAZPRODAJA"" ženskih in otroških sukenj Lepa moderna ženska suknja samo $7.95, $10.95, $12.95, $15.00, $19.95. Otroške suknje po $3.95, $4.95, $6.00, $7.95. Ženske obleke 69c, 2 za $1— 79c, 2 za $1.50. Obleke $1.95, sedaj $1.39 in $1.69. Velika izbera svilenih oblek: $1.95, $2.95, $3.95. Flanelasta nočna obleka posebno znižane cene. Blanketi, kovtri, rjuhe in vse drugo blago na razprodaji. Pridite, se vam priporočamo. ANZLOVAR'S E. 62nd St. in St. Clair Ave. mahoma stopila Eva Ruski bojni tanki, ki so zajeli Finci pred Hanncrheim linijo. ti! I niti!" je pred nas. Seveda, nekaj bi se moralo ukreniti, a kaj ? "Ali imate kako dolgo vrv?" Imeli smo jo. "Sem z njo!" Hiteli smo po vrv. Zaslutili smo, kaj se je Eva namenila storiti.' A to je bila blaznost, da bi kdo kaj takega tvegal! Kdo bi se pač upal v mrazu tridesetih /stopinj pod ničlo- skočiti v vodo in celo plavati? V takšnem morju? i' Nismo ji mogli ubraniti, še ■eden smo se dodobra zavedli, je Eva že privezala vrv okrog pasu in je s kratko, ukazujočo prošnjo staremu, naj barko čim bolj približa "Morski jsvezdi," planila v morje. Nismo si upali Dekle dobi delo za lahka hišna opravila; dobra plača; samo en otrok v družini. Vprašajte na 7209 Superior Ave. <34) Naznanilo Cenjenemu občinstvu naznanjam, da še vedno izdelujem mazilo pod imenom P E D I -HEAL, mazilo za zunanje kožne bolezni, na primer za poreže, ture, mehurje, opekline in sploh vse kožne bojezi. V steklenicah po 1 oz. 50 centov in 2 oz. 75 centov, po pošti nekoliko več za poštnino. To zdravilo se izdeluje že več kot 50 let. Sedanji izdelovalec JOHN J. SEME 395 E. 163 St. Cleveland, O. Tel. KEnmore 5168-W Dobi se tudi pri Florian Se-tina, 975 E. 69th St., Tel. HEn-derson 1766. OT j pr I si Delavca na farmah se išče, mora znati molziti krave. Za podrobnosti vprašajte na 2913 E. 57th St. blizu Francis Ave. <32> AMERIŠKA DOMOVINA, FEBRUARY 7, 1940 In sedaj sem dospel do zelo važnega poglavja v Oliverovi zgodbi. Omeniti moram dejanje, nemara preprosto in neznatno na prvi pogled, ki pa je, čeprav neposredno, bistveno preokrenilo vsa njegova bodoča pota. Nekoč sta prišla Oliver in Noe ob navadni uri v kuhinjo, da bi si postregla z bravino — poldrugi funt najslabšega kosa od vrata. čarlota je pravkar odšla, ker so jo nekam poklicali. Tako je nastal premor, ki ga lačni in zlobni Noe Claypole ni vedel za kaj boljšega porabiti, nego da je mladega Olivera dražil in žalil. V tej svoji nedolžni zabavi je položil Noe noge na namizni prt, potegnil Olivera za lase, ga ušči-pnil v uho, mu rekel lizun in mu zraven obljubil, da pride gledat, kako ga bodo obešali, kadarkoli se bo vršil ta depi dogodek, in sprožil še nekaj podobnih zabav-ljic: bil je pač v zavodni šoli — torej zloben in neotesan. Ker pa ni nobena teh neslanosti dosegla svojega namena, da bi bila spravila Olivera v jok, je poskusil biti Noe še bolj šega v in se je spustil tja, kamor se spuščajo do današnjega dne celo bolj priznani šaljivci, nego- je bil Noe — v osebnosti. "Ubožnica," je rekel Noe, "kako pa kaj tvoja mati?" "Mrtva je," je odgovoril Oliver, "nikar mi ne govori o njej!" Pri teh besedah je Oliveru lice zažarelo, hitro je dihal, okoli ust in nosnic mu je čudno potrepeta-valo; to si je Noe razlagal tako, da Oliver zbira jok. V tej domnevi je ponovil naskok. "Za čim je umrla, Ubožnica?" je rekel Noe. "Srce ji je počilo, tako mi je rskla ena od strežnic," je dejal Oliver bolj sam sebi, nego v odgovor Noetu. "Zdi se mi, da čutim, kaj se pravi to." — "Tralarala — rumpumpum Ubožnica!" je zapel Noe, ko se je Oliveru utrnila solza iz očesa "Kdo ti je pa kaj naredil, da se sedaj kisaš?" "Ti že ne," je zavrnil Oliver in si solzo naglo otrl. "Nikar ne misli tega." "O, ne jaz, ne?" se je posmehoval Noe. "Nak, ti ne," je rekel Oliver ostro. "Tako, sedaj je dosti. Ne govori mi več o njej; bo bolj zdravo zate!" "Zdravo, zame?" je vzkliknil Noe. "Lej, lej, zdravo zame! Ubožnica, ne prevzemaj se! In o tvoji materi še povrhu da ne bi govoril. .Ta je bila prava, ta — ojejmene!" In tu je Noe pomembno pokimal z glavo in zavihal svoj rdeči nos, kolikor je mogel visoko. "Veš, Ubožnica," je nadaljeval Noe, ki ga je Oliverov molk opogumil, v porogljivem tonu hli-njenega sočutja—na j žal j i ve j šem, kar jih sploh je — "veš, Ubožnica, sedaj ni mogoče več pomagati ; in takrat seveda tudi nisi mogel pomagati: prav žal mi je; in povem ti, vsem se nam močno smiliš; pa ■ saj dobro veš, Ubo- žnica, da je bila tvoja mati tica, tistih malopridnic ena," "Kaj si rekel?" je vprašal Oliver in poblisnil z očmi proti njemu. "I, prava tica, tistih malopridnic ena," je nadaljeval Noe mir-nodušno, "in velika sreča je, da je umrla, kakor je umrla, sicer bi bila prišla tako in tako v Bridewell, v prisilnico, ali v pregnanstvo, ali na vešala; to je pač najbolj verjetno, ne?" Od jeze repeč je planil Oliver kvišku, zvrnil stol in mizo, zra-bil Noeta za grlo, ga stresel z vso močjo, da so mu zašklepetali zobje v ustih; zbral je vse svoje sile v en udarec in ga pobil na tla. Minuto prej je bil videti ta deček miren, pohleven, suženjskih st\jpr, kakršnega ga je naredilo slabo ravnanje. A nazadnje mu je zavrelo; kruti napad na njegovo mrtvo mater mu je razpalil kri. Prsi so mu plale; stal je zravnan, oči so mu živo žarele; ves drug je bil, ko je tako stal in meril z viška svojega ponigla-vega mučitelja, ki se mu je zvi- jal pred nogami; energija kljubovanja je bila v njem, kakršne doslej še ni čutil v sebi. "Ubil me bo," je zatulil Noe. "čarlota! Gospa. Novi fant me bo ubil! Pomagajte! — Pomagajte! Oliver je znorel! čarlota !" Na Noetov klic je odgovorila čarlota z glasnim vreščanjem, in gospa Sowerberryjeva s še glasnejšim; prva je prihitela skozi stranska vrata v kuhinjo, gospa pa je počakala na stopnicah, dokler se ni docela prepričala, da se ji ni bati za življenje, če stopi bliže. "O ti mala hudoba!" je vreščala čarlota in popadla Olivera z močjo, kar je je zmgola, z močjo srednje krepkega moža. "O ti ma:-li, ne-hval-lež-ni raz-bojniški, nič-vred-ni ca-pin!" In ob vsakem zlogu je Olivera z vso močjo udarila in — družbi na ljubo— zavreščala. čarlotina pest ni bila nežna. Da bi Oliverovo divjost do kraja ukrotila, je bušila še gospa Sowerberryjeva v kuhinjo in ji pomagala: z eno roko ga je držala, z drugo ga je praskala po obrazu. Ko je bil položaj tako ugoden, se je Noe pobral s. tal in ga začel odzadaj mlatiti. Ta telovadba je bila prenaporna, da bi bila dolgo trajala. Ko so bili vsi trije upehani in niso mogli več mahati, so vlekli Olivera, ki se je branil in jokal, vdal pa le ne, v shrambo za pepel ter ga vanjo zaprli. Nato se je gospa Sowerberryjeva zgrudila na stol, pa v jok. "Bog se usmili, umrla bo!" je rekla čarlota. "Kozarec vode, Noe, dragi. Hitro!" "O, čarlota," je javkala gospa Sowerberryjeva in lovila sapo, ko jo je bil Noe pošteno z vod A. Brofmaii Dept. Stored r i RAZPRODAJl aj se nega mest nik i tla, l valo gremo iz trgovin« na *oročali * Bili R 6C3C ST.CLAIR AVE - skovaln RAZPRODAJA SE PRIČNE V čETRTfl^f "'Ji me: 8. FEBRUARJA OB 9. ZJUTRAJ * Pa nad . .ij, kot pa Po 22 letih v tej okolici smo pris»W in, seliti, ker nam gospodar ne ponovi oo*1 s<> pot 1 bondo prostorov. Voti tal In raje, kot bi imeli sitnosti in stros^^j liti našo veliko zalogo modnega blaga* *Wiimail skih, otroških in moških potrebščin, bila j žrtvovali našo zalogo svojim odjemalce^1'1