LISTJE IN CVETJE Uganke. (Priobčil Gr. Gornik.) I. Okusen revežti je s—, Uho ti mami p —, Ob krsti čuješ j —, Na lov odnašaš 1—. 2. ,,U" ti v letu dan pomenja, Ko za njitn se „0" pričenja. Beseda znači letni čas, A predrugači ji naglas, Na hip dobiš drevo. Ugani, kaj je to ? (OdgonotVe ugnnk v priliotlnjeiu listu.) Odgonetka uganke v 6. številki: Zastata — zastavica. 112 :- ReSitev rebusa v 6. »Vrtčevemt listu: Kristali so rastline in živali, _, V podobah menjajočih se kazali, 1 zakonitost je povsod velika, Življenja polna vsaka je oblika; Saj delo božje je moči, -> Ki misli, stvari, vse živi. (SchMler.) Prav so ga rešili: Evgen in Ana Vavken, učenca v Cerkljab; Tonček Šlamberger v Lju-tomeru. Kdo ve? 9. Kateri znameniti pojavi v življenju bi se še dali razjasniti po istem pravilu, kakor 8. vprašanje o črnilu in škropilu ? 1 o. Kako se loči hoja od smereke? Odgovorna vprašanji v zadnjem listu: 7. Dokazano je, da so vsa telesa 1 u k -njifiasta, nekatera bolj, nekatera manj. S primerno pripravo se Ak celo skozi opeko luč upihniti. Prenavljanje zraka se tedaj najbolje vrši skozi stene (zidane ali lesene). Ako so pa stene vlažne, napolojene so luknjice z mokroto in zrak se ne more izmenjavati. Seveda rao-krota pospešuje tudi še razne kemifne spre-membe, ki so večkrat zelo škodljive zdravju. 8. Tu velja znani zakon iz flzike, ki se zove »vstrajnosU in se najkrajše opiše raorda tako-le: Vse reči, katere stoje, stale bi vedno na istem mestu, ko bi jih ne premaknila no-bena sila; kar pa se že premika ali gre, gibalo bi se brez konca in kraja, in sicer v isto mer in z isto hitrostjo, ko bi ne bilo nikakoršnega zadržka. Ko zamahneš s peresom, hiti črnilo. ki je na koncu peresa, v isto mer in z isto naglostjo kakor pero, in ko pero hipoma usta-viš. se črnilo ne zmeni za lo. marveC hiti še dalje tako kakor popre.j in — skoCi raz pero! Isto tako si lahko pojasniš škropljenje z ve-jico ali škropilnikom. Nove knjige in listi. Knjižnica za inladiiio. Četrti snopič. DragoljubcJ. Zbirka pripovedek, prav-ljic, basnij, smešnic itd. — Vsebina temu snopiču je že dovolj označena. Morda bi bilo še pristaviti: »jedne legende^, ki pa nam ni kaj po godu, kajti če se tudi o Krislusu piSe legenda, vendar se ne sme reči, da bi n e vedel, ali 11111 je iti na desno ali levo, saj bi bila Kristus in Peter tudi labko lenuba vprašala za pot, čeravno jima je bila znana. Tudi ni dovolj dostojno opisana »pravična« jeza sv. Petra (»bil je razpaljen odjeze; licemuje gorelo. iz ofi so mu švigale iskre«). Pri opi-sovanju svetih oseb in rečij bodimo jako pre-vidni, tudi v bajkah. Smešnico o »stari koklji« bi v mladinski kojigi tudi kazalo izpustiti. Mar-sikaj je prav dobrega, n. pr. »Bogastvo ne pri-naša sreče«. >Kako bogastvo je dal Bog Žlo-\eku« itd. Naslov bi moral biti drugaCen ¦>. ozi-rom na TomSidevo knjigo istega imena. Peti snopiC: Šest povestie. Vse te pove-stice se gladko bero in so vse primerne mla-dini, ki jih bode rada in — upamo — tudi s pridom Citala. V jezikovnem oziru se izdaja-teljstvo v obče trudi, da skrbno odstranja na-pake; le semtertja še kaj ostane, n. pr. za-željen, »da sem se preživel« (str. 39., 64), da je preživela sebe in Svetko« (str. 72) — Glede »vikanja« še tudi ni doslednosti med nami. Nekateri menijo, naj bi vselej rabili množino, kadar govorimo o častitljivih osebah, drugi pa — kakor je videti ravno v lej knjižici — za-htevajo vedno jednino. Naža misel je ta-le: Preveč množinskih oblik moti slovenskemu slogu lepoto; a vedno tikanje krati dolžno spo-štovanje in je v nasprotju s starodavno častil-Ijivo navado slovensko, ki je več vredna kakor marsikalera druga. Hodimo torej sredojo pot in pišimo magari jednino, kadar se govori o tujih osebah; kadar pa kdo govori o svojih stariših, duhovnih, učiteljih itd., naj se rabi vselej množina. Listnioa. Nekaterim pošiljalcem pesniškega blaga. Ker ae moremo rsakoma posebe odgovarjati, tu kratek odgovor. Ni vse za natis, kar pride izpod peresa. nVrtec1* nima le naloge podajati mladini zdravo daštio brano, podajati jo mora tndi v lepi po&odi (obliki). Ce je že to praTilo za prozo, velja terabolj jia pesniiike proizvodc. Kadi popravimo pesnii, kolikor inogoče, a nekatere za-radi puvsem nedostatne obtike in malenkostDO vsebine niso popravita vredne. Vrtec ne sme zaostajati za Dapreikom naKC književnosti. — Apostrof dandanašnji nima več mesta v slo-vcoskcra pcsništva. — Nikakor ne ^eljajo riinc kot: b.iSiea — jablaoa; vse cvete — pesmice ; srcice — osreči te itd. Marsikdo bi lahko vrlo-mnogo koristil na polju proze, da ne siii sam v veii pesništva. Toraj nikdo ne zameri, čft se vse ne objavi, kar se nam dopošljc, marveč vedi, da ima vsak nrednik poleg uredniške mize velikanski — koš, — G. 8 0 š k i: Imateživodomišlijo, le oblika — tadelapveglaviceVaminnam. Nekodi tadi vsebina ni pt-ikladna Iistn. Gotovo nam pošljete skoraj kaj boljšega. — G. Fr. K 1 e m e n č i č : Srčno radi bi nstregli Vaši žclji, a t tej obliki ni mogoče. Pesmi bi morali do cela predelati. Poskasito kaj kratkega, podučnega — pripo-vedno pesnistvo dela dobrim pesnikom težkoče. Veselje iroate, le moči treba zbuditi in okrepiti. A brez vaje in trnda ne gve nikjer. Pozdrav! — Gospica P. R. : 0 Vašili proizvodili velja isto, kar smo zgoraj povedali. Pesem 8 14 kiticami skoro ne more biti dobra, če jo zloži pričetnik. Poskusite z dvema, tromi — verjemite nam, da bote \eč dosegli. Na-dejam« se, da nam skoraj zopet kaj pošljete. — Dmgim po-šiljalcem v prihodnjem listu. V. »Vrteo** izbaja 1. dne vsacega meseca in stoji & prilogo vred za vse leto 2 gld. 60 kr., za pol leta 1 gld. 80 kr Upravništvo ,,Vrtčevo", »v, Petra cesta št. 6. — Uredništvo sv. Petra cesta št. 76, t Ljnbljani. Izdajatelj, zalužnik in mednik Ant. Krili. — Natisnila Katoliška Tiskarna t Ljnbljani.