\ Poštnina plačana v gotovini. Leto LXIV., št. 257 Ljubljana, sreda 11« novembra iojl Cena Din 1.* Izhaja vsak dan popoldne, izvzemal nedelje in praznike. — Inserati do 30 petit a Din 2.—, do 100 vrst Din 2.50, od 100 do 300 vrst a Din 3.—, večji inserati petit vrsta Din 4.— Popust po dogovoru. Inseratni davek posebej. — >Slovenski Narod« velja mesečno v Jugoslaviji Din 12.—, za inozemstvo Din 25.— Rokopisi se ne vračajo. UREDNIŠTVO IN UPRAVNI8TVO LJUBLJANA, Knafljeva ulica tU 5 Telefon št. 3122, 3123, 3124, 3125 in 3126. PODRUŽNICE: MARIBOR, Grajski trg št. 8----CELJE, Koccnova ulica 2. — Tel. 190. NOVO MESTO, Ljubljanska c, tel. št. 26. JESENICE, Ob kolodvoru 101. — —. «' Račun pri poštnem čekovnem zavodu v Ljubljani st. 10.351. ., VERIFIKACIJA POSLANSKIH MANDATOV Glavni volilni odbor je včeraj začel pregledovati volilne-akte, da ugotovi končni rezultat nedeljskih volitev — Novoizvoljena Narodna skupščina se sestane 7« decembra k svoji prvi seji Beograd, 11. nov. Včeraj so bili glavnemu volilnemu odboru v Beogradu izročeni prvi volilni spiski, na podlagi katerih bo glavni odbor definitivno ugotovil izid nedeljskih volitev. V smislu določb zakona o volitvah narodnih poslancev sestavljajo glavni odbor predsednik in podpredsednik državnega sveta, predsedniki kasacijskega sodišča v Beogradu, Stola sedmorice v Zagrebu, vrhovnega sodišča v Sarajevu, Velikega sodišča v Podgorici ter po dva zastopnika vsake kandidatne liste. Predsednik glavnega volilnega odbora je predsednik državnega sveta. Glavni volilni odbor se je sestal že v ponedeljek ob 9. dopoldne v palači prometnega ministrstva v Sarajevski .ulici. Prvo je izročilo volilne spiske prvostopno sodišče v Beogradu za Beograd, Zemun in Pančevo. V ponedeljek in včeraj so ves dan prihajali odposlanci posameznih okrožnih sodišč, ki so prinašali volilne akte za posamezne sreze. Spiski so za vsak srez posebej zapečateni ter jih prevzame glavni volilni odbor proti reverzu. O izročitvi volilnih aktov se sestavi kratek zapisnik, katerega podpiše predsednik glavnega volilnega odbora in sodnik, ki je volilne akte prineseL Glavni volilni odbor mora sedaj vse volilne spiske natančno kontrolirati ter preiskati vse morebitne nepravilnosti in primere, o katerih so bili ob priliki volitev sestavljeni posebni zapisniki. Na osnovi tako ugotovljenih volilnih rezultatov ugotovi glavni volilni odbor, kdo Je izvoljen, ter izda izvoljenim kandidatom poslanske legitimacije. Izvoljenim poslancem, ki jim glavni volilni odbor ne more osebno izročiti legitimacij, se pošljejo poslanske legitimacije v zapečatenem ovitku potom pristojne upravne oblasti, to je sreskih načel-ytev, ki morajo dostavljeno pooblastilo izročiti naslovniku najkasneje v 10 dneh. Glavni volilni odbor mora o vsem svojem delu sestaviti točen zapisnik, iz katerega mora biti razvidno vse, kakor se je po vrstnem redu reševalo. Zapisnik morajo podpisati vsi člani glavnega volilnega odbora. Ta zapisnik z vsemi prilogami in z vsemi volilnimi spiski izroči nato glavni odbor predsedstvu Narodne skupščine. Obenem objavi glavni volilni odbor uradno poročilo o rezultatu volitev v »Službenih nov in ah«. Vse pritožbe proti volitvam se morajo nasloviti na Narodno skupščino, kateri se lahko dostavijo neposredno ali pa po notranjem ministrstvu. Pravico pritožbe ima vsak volivec, pa tudi notranji minister. Ako po kakršnemkoli slučaju ostane poslansko mesto nosilca državne kandidatne liste prazno, ostane to mesto za vso skupščinsko perijodo nezasedeno. Ce pa se izprazni mesto sreskega polanca, se vpokliče njegov namestnik. Ce se izprazni tudi mesto namestnika, potem pride na njegovo mesto oni sresld kandidat iz istega sreza, ki je imel izmed kandidatov, vezanih na istega nosilca državne kandidatne liste, največje število glasov za sreskim kandidatom, ki je mandat izgubil. Če pa bi ne bik) več sreskih kandidatov v dotičnem srezu, potem pripade mandat onemu srezu iste banovine, kjer je vsota glasov vseh kandidatov vezanih na istega nosilca največja za srezom, v katerem se je poslansko mesto izpraznilo. Te dopolnitve izvrši Narodna skupščina v roku petih dni po izpraznitvi kakega poslanskega mesta. Narodni poslanci so dolžni, da se dan pred sklicanjem Narodne skupščine, v sedanjem primeru 6. decembra, zberejo v Beogradu, kjer bodo dne 7. decembra, ko se sestane novoizvoljena Narodna skupščina k svoji prvi seji, izročili svoja poslanska pooblastila. Narodni poslanci, ki ne stanujejo v mestu, kjer se vrše seje Narodne skupščine, torej v Beogradu, dobe te državne blagajne povrnjene potne stroške za prihod in povratek v višini, ki jo določi Narodna skupščina. Za ves čas svojeara delovanja v Narodni skupščini dobivajo narodni poslanci dnevnice, kojih višino bo določila Narodna skupščina. Ko bo Narodna skupščina pregledala poslanska pooblastila in rešila vse morebitne pritožbe in vprašanja, ki bi se pojavila, bo vrnila vse stalne volilne imenike notranjemu ministrstvu, da jih vrne pristojnim občinam, ostali volilni spisi pa se ohranijo v arhivu Narodne skupščine. Beograd, 11. nov. p. Glavni volilni odbor je danes začel razpravljati o verifikaciji mandatov v dravski banovini. Razpravo vodi dr. Simić. Iz dravske banovine so prispeli že vsi volilni spiski, docim za nekatere sreze drugih banovin še manjkajo in jih pričakujejo v teku današnjega dne. Ponovne volitve Beograd, 11. nov. M. Zaradi incidenta, ki se je pripetil na volišču v občini Gornja Kladuša, kjer so pristaši enega kandidata navalili na volišče in deloma uničili volilne spiske, je glavni volilni odbor odredil ponovne volitve. Druge volitve se bodo vršile v nedeljo 15. novembra, tako da bo glavni volilni odbor najkasneje do 17. novembra lahko v celoti izvršil verifikacijo poslanskih mandatov. Inozemski komentarji Pariz, 11. novembra. AA. s>Figaro« pri-občuje o jugoslovenskih volitvah članek svojega posebnega poročevalca Marsana. Sedanje volitve, pravi poročevalec, pomenijo novo stopnjo v razvoju jugoslovenske politike. Glasovalni izid je prepričevalen dokaz, da jugoslovenski narod odobrava politiko svoje nacijonalne vlade. Vlada je pod modrim vodstvom kralja Aleksandra ustavila demagogijo neodgovornih voditeljev, ki bi bila sigurno uničila državo in preprečila stabilnost vsakega ministrstva. Politika teh voditeljev je motila vsako delo in osramotila parlamentarizem. Uvedla je korupcijo v soupravo in demoralizirala državljane. Nesoglasje med bivšimi prvaki je bilo tolikšno, da niti sedaj niso mogli postaviti skupne liste, kaj še da bi našli zadostno število podpisov za svoje liste. Izgubili so v svojem narodu vsako oporo. Odziv volilcev v prilog nacijonalne liste je najjasnejša obsodba bivših strank. Pri teh volitvah je bilo oddanih več glasov kakor za vse stranke skupaj leta 1927. Podobno velja za prestolnico. Sedanji nacijonalni pokret je krepko manifestiral po vsej Jugoslaviji. Obenem pa je dokazal, kako široki sloji ne marajo več slediti nizkotnim kombinacijam profesijonalnih in omejenih politikov ,ki Jim sploh ni do resničnih ljudskih stremljenj. Dokaz za polom bivših strank pod pritiskom nacijonalizma in z ustanovitvijo nove nacijonalne tvorbe je tudi to, da je veliko število članov bivših strank kandidiralo na vladni listi. Z uspehom volitev je bil končno kronan plemeniti napor kralja, da ožarotvori v svojem narodu pravo, čisto jugoslovensko narodno idejo. Srditi boji v Mandžuriji Kitajci ob reki Noni zmagoviti — Zecfinjene države pošiljajo na k! tajsko obalo svoje vojne ladje London, 11. novembra. Po oficijelnih kitajskih vesteh so čete cenerala Ma včeraj napadle Japonce ter se jim je posrečilo po srditem boju zopet zavzeti most preko reke Noni. Na obeh straneh je bilo okolj 600 mrtvih in ranjenih. Po japonskih vesteh so podpirale v boju Kitajce ruske čete, kar zlasti dokazuje učinkovitost kitajskega topništva, ki bi brez ruske pomoči ne bila mogoča. Po prihodu japonskih ojačenj se bo boj za most takoj vnovič razvi L Tudi na petih drugih mestih v Mandžuriji je prišlo včeraj do bojev. Tu so se Japonci borili s kitajskimi nerednimi četami, ki so imele velike izsube. Harbin, 11. novembra. Japonske čete so se umaknile 7 milj južno od mostu čez reko Noni. V ostalem pa pripravljajo baje medtem nov pohod v smeri proti Cicikaru. London, 11. novembra. Po vesteh iz Mukdena se vršijo na petih daleč med seboj oddaljenih krajih Mandžurije hudi boji med japonskimi in nerednimi kitajskimi oddelki. Najhujša bitka se vrši približno 100 km severno od hike Bairen ter je bilo na kitajski strani nad 800 mož ubitih ali ranjenih. Tudi Japonci so imeli nad 100 ljudi izguib. Pri drugi bitki nedaleč od tam je padlo 70 Kitajcev in 5 Japoncev. Japonci se boje, da bodo vojaki kitajskih posadk zbežali od svojih oddelkov ter prepustili kraje nerednim tolpam. Položaj ob reki Noni je neizpremenjen. Kitajske in japonske čete si stoje nasproti, vendar pa se trenutno ne napadajo. Na obeh straneh pa se vršijo živahne priprave za novo ofenzivo. Japonske čete so začasno prenehale korakati proti severu Mandžurije. Japonci so ojačili posadko ob mostišču reke Noni ter za silo popravili deloma razdejani most Pričakovati je, da bo v kratkem izbruhnila nova huda ofenziva, Washington, 11. novembra? Predsednik Zedin jenih držav Hoover in državni tajnik za zunanje zadeve Stimson sta imela dolgo konferenco o <5poru med Japonsko in Kitajsko. Izdana bo cela vrota ukrepov za zaščito ameriških interesov m ameriških državljanov v ogroženem ozemlju, predvsem v Tientsinu. V luki bodo koncentrirane 1 križarka, 11 torpedolov-cev, 12 podmornic in večje števrto letal, da priskočijo takoj na pomoč ameriškim državljanom, čim bi se pokazala potreba. V Tientsinu bodo nastanili tudi 800 vojakov, ki bodo poleg 800 mož ameriške policije ščitih tamošnje Američane. Washington, 11. novembra. Japonski poslanik je snoči izročil zunanjemu ministru odgovor japonske vlade na noto ameriške vlade. V svojem, odgovoru povdarja japonska vlada, da ne vztraja na rešitvi vseh 300 spornih vprašanj med Japonsko in Kitajsko, zahteva pa, da mora Kitajska spoštovati obstoječe mednarodne (pogodbe, zlasti pa pogodbe, ki jamčijo japon- sko posest v Mandžuriji. Dokler kitajska vlada za to ne da potrebnih jamstev. Japonska ne more izprazniti ozemlja, ki ga je zasedla zgolj v svrho zaščite japonskih interesov. Ženeve., 11. novembra, AA. Kitajska je poslala Društvu narodov noto, v kateri pristaja na enoletno premirje v oboroževanju. Pri tem izjavlja, da je usoda premirja odvisna od stališča, ki ga bo za vzelo Društvo narodov do kitajskojapon-skega spora. Če bi Društvo narodov in Kelilogov mirovni pakt odrekla, nadaljuje nota, bi bila Kitajska priisljcna pripraviti se na narodno obrambo. Nadalje je Kitajska predložila Društvu narodov noto, v kateri trdi, da so izzvali zadnje nemire v Tientsinu japonski agenti. Na drugi strani zatrjujejo Japonci v svoji noti, da so Kitajci napadli ob reki Noni Japonce, ki so se morali umakniti. Končno opozarja japonska nota Društvo narodov na resni položaj v Mandžuriji. Francosko posojilo Rumuniji Bukarešta, 11. novembra. Po časopisnih vesteh se vrše trenutno med mrrvn nizkim i zastopniki in Francosko banko prva pogajanja za kredit 300 milijonov frankov, ki naj bi olajšal reeskompt Narodne banke. Kredit je namenjen kot začasna pomoč za zimske mesece, ker je izvoz zelo padel in je dovoz deviz preprečen. Oficijelno se ta pogajanja demantirajo. Omejitve deviznega in valutnega prometa na Madžarskem Budimpešta, 11. novembra. Dne 15. novembra poteče podaljšani rok za prijavo tujih valut pri Narodni banki. V bančnih krogih izjavljajo, da se bo v kratkem tudi v Madžarski uvedla dolžnost prijave inozemskih vrednostnih papirje po madžarskih lastnikih. Gre za inozemske akcije in vrednostne papirje, ki so se nakupile pred gotovim rokom, po raznih trditvah pred 15. junijem. Tudi promet z zlatom se bo na Madžarskem zelo omejil. Uvedeni bodo zlasti ostri ukrepi proti špekulaciji z zlatom. Kulturni boj v Španiji Madrid, 11. novembra. V Španiji se verski boji nadaljujejo. Včeraj je prišlo v Bil-bau zopet do težkih spopadov med policijo in katoliškimi demonstranti. Policija je končno začela streljati in bilo je več oseb deloma težko, deloma lahko ranjenih. Po mesta vlada veliko razburjenje. Po ulicah krožijo patrulje na konjm. Tudi iz Aime-ri je poročajo o nemirih. Brezposelnost v Nemčiji Berlin, 11. novembra. AA. Ob koncu oktobra je bilo v Nemčija 4,622.000 brezposelnih. V drugI polovici oktobra je število brezposelnih naraslo za 138.000. Lovro Sušnik Ljubljana, 11. novembra. V škotj'1 Loki je davi po dolgotrajnem trpljenju nenadoma umrl g. Lovro Sušnik, ki je užival zaradi svoje odločne možatosti in pa zaradi nadvse požrtvovalne mar-jirivosti za napredek rojstnega mesta In za napredek vsega slovenskega zadružništva največje spoštovanje po vsej deželi. Pokojni je bil sin škofjeloškega župana m tudi on se je že v zgodnji mladosti posvetil javnemu delu. Dolga leta je bil odbornik Narodne čitalnice in tudi vnet igralec, še mladega so škofjeloški naprednjak i izvolili tudi za župana. Posebno se je odlikoval kot odbornik Vodovodnega društva, ki je škof jo Loko preskrbelo z zdravo pitno vodo. TJdejstvoval se je pa tudi na vseh drugih polj.ih komunalnega gospodarstva in zlasti je preračunalvo sodeloval pri ureditvi mestnih financ, ki so se v dobah njegovega županovanja znatno zbolj-šale. Ker je njegova ideja, da bi mestna občina ustanovdla Mestno hranilnico, zadela pri odločujočem faktorju na nerazumevanje, je pokojni g. Lovro Sušnik s svojMmi prijatelji in najodličnejširni naprednimi gospodarji mesta ustanovil Okrajno hranilnico 'In posojilnico in jo od prvega dne z vzgledno skrbjo vodil kot predsednik do največjih uspehov, tako da je ta denarni zavod v kratkem času postal center narodnega gospodarstva vsega velikega škofjeloškega okraja. Do zadnjega diha je bil pa Lovro Sušnik tudi najvne-tejši ravnatelj Okrajne hranilnice in posojilnice, ki ji je kljub težko zrahljanemu zdravju posvečal vse svoje moči. Kot prvovrstnega strokovnjaka ga je tudi Zveza slovanskih zadrug poklicala v načelstvo in Macdonald o angleški London, 11. novembra. AA. V odgovoru poslancu Lansburyju je ministrski predsednik Macdonald na snocni debati o prestol-nem govoru izjavil, da se bo vlada strogo ravnala po smernicah manifesta, s katerim je zmagala. Rešiti bo morala valutno vprašanje in problem trgovinske bilance. Nadalje bo skušala uravnovesiti državni proračun tako, da bo zakladni minister ob koncu leta lahko izjavil, da narod ne živi več od kapitala ali od posojil. Položaj v industriji se je izboljšal. Delež Anglije v svetovni trgovini se je povečal. Pri tem pa ni zadovoljivo dejstvo, da se svetovna trgovina ni popravila. Potrebno bo, da se Anglija sporazume z drugimi narodi v vprašanju reparacij in vojnih dolgov. Za svojo osebo, je zaključil Macdonald, pripisujem posetu francoskega ministrskega predsednika Lavala pri ameriškem predsedniku največjo važnost. Železniške olajšave za izvoz krompirja Beograd, 11. novembra, p. Z odlokom generalne direkcije državnih železnic so dovoljene za iS L O V E N S K I NAROD«, dne 11. novembra 1931 Molk naj govori Ljubljana, 11, novembra. Utihnil je ves svetovni hrup — danes ob 11. — da bi se človeštvo zamislilo. Vsaj ta pomen bi morala imeti dvemi-nutna tišina v počastitev žrtev svetovne vojne. Dve minuti je sicer malo, da W človek mogel spoznati ter se dovolj globoko zamisliti, čemu so bile tiste neštete žrtve in kaj so prinesle člo\>eštvn, toda čas je vseeno, da se morejo zdramiti v njem tudi tisti, ki si belijo najmanj glave z največjo zablodo človeštva. Dovolj sta dve minuti, kdor ju hoče posvetiti najpotrebnejši misli in odkritemu obračunu s samim seboj ter z odnosom družbe do človeštva. Če bo torej utihnilo vse, naj ne utihne misel, ki bi prav za prav ne smela nikdar utihniti. Samo razum, misel, je najdragocenejša v človeku, mu daje ceno kot najvišja življenjska vrednota. Edino razum lahko dvigne človeka nad zverske nagone, razum edini lahko odreši človeštvo. Svetovni mir lahko izzide samo iz pametnih glav ne pa iz topovskih žrel. Ljudje imajo vendar gla\>e zato, da z njimi mislijo, ne pa, da jih rabijo za tarče na bojnih poljanah. Vprašajte matere, ki češče odgoje sinove z lastno krvjo, če so jih rodile topovom za hrano! Zločin bt bil, Če bi jih pomorile nebogljene, toda, ali se ne zgrozite, ko jih morimo odrasle z »najmodernejšim« vojnim orožjem?! Ali se kdaj vprašamo, kdo je upravičen biti krvnik človeštva, kdo sme odločati, ali naj ljudje žive, ali jih naj pokol jejo in kdo sme živeti ter koga naj pahnemo v smrt? Zakaj hočemo klati ljudi, ker so po našem mnenju manj vredni, ko je pa Ljubljana, 11. oktobra. Kakor smo že poročali, so najboljši naši fotoamaterri pred dobrim mesecem ustanovili prepotreben Fotoklub, ki je vanj stopilo takoj tudi veliko število drugih prijateljev sporta in umetnosti. Ker so pa ustanovitelji v idealnem stremljenju, da klub obdrže na čim višjem nivoju, v pravila postavili tudi razdelitev fotoamater-jev na redne in pripravne člane, so se med člani pojavila različna mnenja, če je delitev v dve vrsti članov za klub koristna ali ne. Redni člani postanejo po pravilih namreč samo oni, ki odboru predlože pet svojih slik in z njimi dokažejo, da so na gotovi višini. Le ti imajo tudi aktivno In pasivno volilno pravico, vsi začetniki pa vse druge pravice in ugodnosti, ki jim jih v veliki meri nudi nova organizacija. Ker je na ustanovnem občnem zboru večina zahtevala, naj bi na prihodnjem občnem zboru imeli aktivno in pasivno volilno pravico vsi udeleženci ustanovnega občnega zbora brez delitve na dve vrsti članov, je odbor za snoči sklical izredni občni zbor, ki so njega udeleženci napolnili zadnjo sobo v Narodni kavarni do zadnjega kotička. Predsednik g. Grom je pozdravil navzoče in povdarjal, da je položaj odbora zaradi prenagljenega, sklepa o -glasovanju vseh članov pravno nevzdržen, in pozival člane, naj glasujejo za točno izvajanje pravil, ki bo edino omogočilo plodno delo kluba. Ko je predsednik imenoval za zapisnikarja g. Pengala, za overovatelja pa gg. Planinska in šviglja, je prečital tajnik g. Koejančič natančen zapisnik ustanovnega občnega zbora, ki je bil soglasno sprejet. Nato je pa tajnik obširno razpravljal o raznih vesteh, ki se širijo po Ljubljani, da se namreč nova organizacija krha, ter zagotovil, da bo organizacija ostala in delala tudi, čeprav bi ostalo le 15 članov, a tudi taka bo imela dovolj moči, da bo dosegla uspehe. Najbrž iz sebičnih namenov je neki ustanovitelj dobil celo grozilno pismo, vendar naj pa napadalec ve, da je organizacija tudi zato, da ščiti vsakega posameznika, saj ima organizacija tudi toliko moči, da bo lahko vsakega posameznika ščitila. Tajnik je poročal tudi o dosedanjem delu odbora, ki je kljub kratkemu času preskrbel članom že klubov lokal, ki je opremljen s temnico in raznimi drugimi potrebščinami. Člani naj samo v čim večjem številu prihajajo v lokal. Tudi Članske legitimacije so že razdeljene in pravila v več izvodih prepisana, da jih lahko vsak član preštudira. Odbor je pa za svoje člane izdejstvoval pri trgovcih s fotografskimi potrebščinami tudi velike popuste, ki so jih ustmeno dovolile že vse, pismeno pa potrdile naslednje firme: Pri tvrdki Sanitas ima vsak član z izkaznico 20*% popusta na papir in plošče, za izdelke firme »Photogene« pa celo 25%, a zanesljivim kupcem bo firma dovoljevala mesečne obroke, klubu pa dajala poskusni materijal brezplačno. Razen tega Je že naš zločinski namen tako onečaščujoč, da so celo zveri boljše?! In nikdar tudi najbrž ne pomislimo dovolj, da so vojne strup ne le sedanjosti, temveč tudi bodočnosti; posledice vojn in mentaliteta, ki jo povzročajo, so porazne za človeško družbo. Zločince vzgajajo* izvržke človeštva rode in množe fizične in duhovne pohabljence. Človeštvo se ne zaveda, da v vojnah obrača topove le proti sebi, ne zaveda se strašnega zločina, te njegove posledice čuti in niti ne ve. ali na taji. da ie teh posledic kriv zločin. Kot ni učinka brez vzroka, tsko tudi ni vzroka brez učinka. Vse to, ali vsaj nekaj tega bi naj liud ie premislili v tistih dveh minutah. \aj hi v tem kratkem času spoznati, kar bi morati vedeti že zdavnaj pred svetovnim klanjem. Ali ie bilo res treba štiriletnega klanja in mili renskih žrtev, da bi se človeštvo za\'edlo svoje neumnosti? In rli še ni bilo doveli nesnameti. ker ljudje še zdaj nočejo misliti na mir? Preveč je bilo krvi. preveč. In kri rodi kri, zločin — zločin, človeštvo je degenerirano, bolno. Kar smo sejali, moramo poželi. In v tem je prerojenje. Zdravje, optimizem, razum bodo začrtali smer v lepšo bodočnost Kar je zdravega, bo ostalo, zato se nam tudi ni treba več bati dandanašnje svetovne groznice, botezni sledi zdravje. Skrbeti pa moramo, da bo človeštvo ozdravelo čim prej, s čimer se bomo vsaj nekoliko oddolžili milijonom žrtev ter oprali največji zločin človeštva. lastnik Samtas g. Kramer opozoril odbor tudi na premoženje fotokiuba, ki se je raz-šel leta 1918. in njegova zapuščina v znesku 585 starih avstrijskih kron z obrestmi vred pripada novemu Fotoklubu. Fotografski oddelek Jugoslovanske knjigarne je dovolil članom Fotokiuba 20% popusta na vse potrebščine in bo dajal poskusni materijal klubu brezplačno, razen tega je pa dovolil še druge ugodnosti. Firma šmuc je dovolila 15% popusta na vse izdelke firme Mimosa, 20% na plošče in filme dr. Schlei-nerja in po 1 Din popusta na vsak film brez marke. Pri firmi Klein v Wolfovi ulici imajo pri okvirjih člani kluba pri manjših naročilih 10r'c popusta, pri večjih, kakor ob razstavah, ko bo klub naročal okvirje skupno, bo pa popust znatno večji. Kakor že rečeno, dobe člani popuste tudi v vseh drugih trgovinah s fotografskimi potrebščinami. Iz nadaljnjega tajnikovega poročila posnemamo, da je število plačujočih članov kluba v tako kratkem času naraslo od 46 na 60 amaterjev ter. da je odbor že razpravljal o prireditvi poučnih tečajev, o organizaciji klubovega glasila, o razstavi i. t d. Odbor je občnemu zboru predlagal, naj se pridržek glede glasovanja članstva, ki ga je sklenil ustanovni občni zbor, sisti-ra in g. ravnatelj Skrlep je ta svoj predlog vsestransko in tudi prepričevalno utemeljeval. Milejša predloga sta pa odboru predložila tudi odbornika g. Vodišek in švigelj, ki se pa o njih ni moglo razpravljati, ker sta predloga proti pravilom. Po dolgotrajni temeljiti debati, ki so se je udeležili gg. Vodišek, švigelj, prof. Ravnik, Gaber, Skerlep, Sketelj in drugi, je občni zbor sprejel predlog odbora in s tem rešil klub nadaljnjih potresov. Ker je bil s tem razsodnim sklepom izčrpan dnevni red, je predsednik g. Grom zaključil izredni občni zbor in takoj povabil člane k članskemu sestanku. Vsi člani so se udeleževali nadaljnjih važnih razprav z najboljšo voljo in v največji slogi ter takoj sklenili, da odboru čimprej predlože po 5 zahtevanih slik v oceno, v nede-rjo pa prirede že tudi prvi klutoov izlet skozi Božji grob na Fužine, ki naj se ga udeleže zlasti tudi začetniki. Po navodilih naših najboljših strokovnjakov bodo člani med potjo fotografirali, zvečer pa po možnosti svoje posnetke že razvijali v klubove m lokalu. Izlet bo le ob lepem vremenu in se člani, ki lahko s seboj pripeljejo tudi znance ,zbero ob 13. v društvenem lokalu v StrossmayerjevI ulici štev. 4. Zamorec In njegov zagovornik. — Ali veš, Sam, kaj se ti zgodi, če boš tajil, da si ukradel uro? — Seveda vem, v pekel pridem m cvrl se bom. — Res je. Ali pa veš tudi kaj se zgodi, če tatvino priznaš? — Tudi to vem. Pravdo bova izgubila. Zahvala vsem voUlcem radovljiškega »reza Pri nedeljskih volitvah ste z Vašo ogromno in impozantno udeležbo dokazali, da bije v srcih planinskih sinov pod okriljem našega mogočnega Triglava globoka in neomajna ju gosi o venska zavest in iskrena ljubezen do rodne grude. Pokazali ste, da pravilno razumevate veliko dobo, v kateri živimo, da pa se tudi zavedate težkih in skrbipolnih časov, v katerih se nahajamo ter da želite, da naj složno delo bodoče narodne skupščine pomaga narodu v boljše čase. Zahvaljujem se Vam v svojem imenu, kakor tudi v imenu sokandidata g. Ivana Ažmana za mnogoštevilno udeležbo pri volitvah in za izraženo zaupanje ter izjavljam, da bom .opirajoč se na Vaše zaupanje, zastavil vse svoje sile, da bodo gospodarski interesi naše prelepe Gorenjske v skupščini pravilno tolmačeni, da se zaščiti domače delo, pospešuje podjetnost ter omogoči socijalni in kulturni napredek celega sreza. Obljubljam, da hočem ostati s celim srezom v stalnih stikih in v posebno zadovoljstvo mi bo. da se bom mogel čim več časa muditi v Vaši topli in prijateljski sredini . Ivan Mohorič, narodni poslanec. Volilcem laškega okraja Nedeljske volitve v narodno skupščino so bile v laškem srezu kronane s presenetljivim uspehom. Proti vsemu pričakovanju je nad 60rr volilcev oddalo svoje glasove za politiko enotne Jugoslavije. Vsi napori nasprotnikov niso odvrnili velikega števila volilcev, da ne bi izvršili svoje državljanske dolžnosti. Uspeh je sijajen. Na mojo kandidaturo se je zedinilo 2400 glasov onih zavednih volilcev, ki so vselej in ob vsakem času pripravljeni izpovedati svoj jugoslovenski nacionalizem. Vsem tem iskrena zahvala. Posebno zahvalo pa izrekam nadvse zavednim volilcem mesta Laško in občine Dol pri Hrastniku, ki sta združili na mojo kandidaturo tako ogromno večino glasov. Isto velja tudi vsem zavednim narodnim delavcem v Trbovljah. Hrastniku in Hudijami, ki se niso klonili nobenemu pritisku in storili svojo državljansko dolžnost. Ostal sem sicer v manjšini, toda to me prav nič ne moti, da ne bi v istem pravcu nadaljeval svojega dela v korist celokupnega prebivalstva laškega okraja, predvsem pa za napredek in dobrobit narodno zavednega delavstva. Po tej poti naprej do §e večje zmage jugoslovenske nacionalne misli. še enkrat iskrena zahvala vsem! Ljubljana, dne 10. novembra 1931. Rudolf Juvan. Gostovanje pariškega baleta Halo, balet iz Pariza! Ljudje so mislili: to bo nekaj prav posebnega, še ne videnega, silno imenitnega in zlasti za živčevje — hm, hm! — velekoristnega. Pariz! Pariz! Saj ga poznamo iz operet in par oper in vemo, da je tam vse strašno in grozno lepo ,zanimivo in zlasti nečuveno svobodomiselno. Kaj se vse tam lahko vidi, sliši in dela, — o bog, ljubljanskega fili-stra kar zona poliva ob misli na vse grešno pariško razkošje. Zato pa bo gotovo tu-dj gostovanje pariškega baletnega ansambla Loie Fuller velika senzacija. In Ljubljančani so vzlic plohi in lužam skoraj napolnili našo opero. Četrt ure smo počakali na začetek in nato se je začelo s predigro francoske operete >Mascot-te«. »Lufitno«, fletno .solidno, le nekoliko preprosto in zastarelo!« smo rekli. Nato se je po primerni pavzi začel počasi razvijati program. In bili smo presenečeni. Nič senzacij; nič pikantnega, nič preveč golega ali celo grešnega. Strela božja, Pariz vendar ni tak, kakor ga slikajo operete. Vsaj tale pariški balet Loie Fuller je bil prav, prav lušten, fleten, soliden, nekoliko preprost in celo včasih zastarel. Resnično, nič ali skoraj nič novega, še nevidenega nam nI podal, ta ansambl. Ali ni bila to le pridna baletna šola 7 dam, ki si hočejo ogledati našo interesantno Jugoslavijo in si s svojimi solidnimi, tehnično kar nič posebnimi nastopi obenem zaslužiti potne stroške? Nič ne ugovarjamo. Francoze in Francozinje imamo radi, zelo smo jim hvaležni .visoko jih spoštujemo. Zato nam je tudi taka šola pridnih in marljivih baletnih plesalk dobrodošla. Privoščili bi jim, da se jim podjetnost polno posreči in da odnesejo iz naše domovine najlepše vtiske. Samo čudili smo se vendarle, kako omejena je ne le baletna umetnost, nego tudi da so glasbene točke, ki jih plešejo baleti vseh vrst in kvalitet precej vedno ene in late. Slišimo jih kar zapored zopet in zopet, tako da so nam Že malo zanimive. Toda pariški ansambl je prinesel vendarle tudi nekaj prav lepih in novih točk: Čarobni pajčolan. Orjaške sence, zlasti pa Lučke (ogenj, lilija). Tu smo občudovali prekrasne lučne efekte, ki uprav presenetljivo pričarjajo divne barve in krasne vtiske. Vse to se doseza, pravijo, s parabolič- nimi reflektorji. Plaputajoča tenka svila, žive in fino nijansirane barve, pa razsvetljava ozadja in plesalk pod takimi reflektorji učinkujejo zares čarobno. In tako so odnesli sinoči prav za prav ti reflektorji glavni uspeh. Zeleh bi si jih tudi za našo opero, potem se uveljavi tudi naš marljivi in produktivni baletni ansambl tako, ali pa še bolje kakor sinočnji francoski. Naše občinstvo je sprejelo simpatične Francozinje prav prisrčno in jih prisililo, da so točko Ogenj ponovile. Bilo je mnogo ploskanja. Odhajali smo zadovoljni, da nam je Pariz vendarle bližji, kakor smo se bali. Zavest, da Ljubljana le ni čisto »za luno«, nam je v zadoščenje. Fr. G. Duhoviti tramvaj MaJoželezniska družba M je še sama pobahala, kako ogromno je narasel pro-n et, odkar vozi tramvaj tudi med Vičem in Zg. Šiško. Zato so tudi takoj pričeli na stari progi voziti vsi tramvaji s priklopnimi vozovi ali sta pa po drva tramvaja vozila dirug za drugim. Toliko časa namreč, dokler je bilo lepo vreme in so ljudje, ki se jim mudi, raje hodili peš. Kc je pa pričelo deževati in je blato zagrnilo ceste, so pa izginili dvojni vozovi in postali redki tudi priklopni vozovi. Boje se menda zanje, da bi na dežju stare škatle ne šle iz lima. Med 17. :n 18. uro je promet največji, včeraj je bil pa. še posebno velik, ker je deževalo kakor v akordu. Kakor bi se roj čebel prijel na tramvaj, da so ljudje viseli tudi na stopnicah, je bil tramvaj brez priklopnega voza natlačen, ki je snoči ob 17. pri vozil s Poljan na Krekov trg. A ljudje, ki so ga čakali, so se oddahnili, ker je takoj za njim vozil še drugi voz. Mirno je prvi odpeljal in stoično je drsal tudi prazni voz mimo razočaranih potegnjenih čakalcev. Reže jim je nekdo z voza pomignil, naj teko za prepolnim prvim vozom, a tudi na drugem vozu smo zadaj videli le še kup praznih vreč. ki je na njih dremal uniformiran možakar. Nepopisno so iznajdljivi naši tramvaj arj i! Originalen gurman Ljubljana, 11. novembra. Snoči so za Tivoli jem našli brezposelnega graver j a Marjana P. in morali so ga prepeljati v sipJošno bolnico. Mož je dejal, da ga boli trebuh, ali nikdo ni slutil, da si je sladokusec privoščil tako nenavadno večerjo. BoLnik je namreč povedal, da je pogoltnil svoj žepni nožiček in tudi malo pilo. Gospodje v bolnici skoraj niso mogli verjeti in so ga zato davi poslali na rontgen in mu pogledali v želodec, kjer res mirno počivata ostra pila in nožiček. S pomočjo ricinovega olja bo morda trdoživi Marjan sam dal od sebe jekleno malico, drugače ga bodo pa morali operirati. Pacijent pa ni prav nič obupan, temveč se im&natno poanti in smeje pripoveduje, da je takih užitkov že vajen, ker jih je že večkrat okusil. Tako je n. pr. lani v znanem mariborskem hotehi, kjer imajo prijatelji raznih hudih paragrafov privilegij, da imajo zastonj stanovanje, hrano in mičmo uniformo, pojedel 11 žeb-ljev, ki jih je z zobmi izdrl iz zidu in tal. Tedaj je šlo vse po sreči in državna kaznilnica zaradi izgube inventarja ni imela nobene pretresljive Škode. Sedaj se pa ne ve, kako bo, a upanje je, da nam kirurgi v splošni bolnici ohranijo originalnega sladokusca pri življenju. Skoda bi ga bilo, če bi ga nožiček in pila ugonobila. Narodno gledališče DRAMA Začetek ob 20. Sreda, 11. novembra: »Vest«. Red B. Četrtek, 12. novembra: Zaprto. Petek, 13. novembra: »Brez tretjegac. A. Sobota, 14. novembra: Ob 16. uri: »Kralj na Betajnovi«, dijaška predstava. Izven. Znižane cene. m Abonenti reda B imajo drovi ob 20. uri za svoj abonma dramsko predstavo 3» Vest«. Begovlćeva drama »Brez tretjega« z g. Levarjem in go Miro Danilovo v glavnih vlogah ter v režiji prof. šesta, se ponovno vprizori v naši drami v potek 13. t. m. za red A. Prva dijaška predstava letošnje sezone bo v soboto 14. t. m. ob 16. v nasi drami. Vprizorila se bo Cankarjeva drama »Kralj na Betajnovic v običajni zasedbi in režij.i g. Oirila Debevca. Za dijaško predstavo veljajo izredno znižane dramsko cene, od 20 Din navzdol. OPERA Začetek ob 20. Sreda, 11- novembra: »Koštana«. Red A. Četrtek, 12. novembra: »Damski loveče, »Car se da fotografirati«. Red E. Petek, 13. novembra: Zaprto. Sobota, 14. novembra: »Aida«. Gostuje ga.. Vilfan-Kunčeva. Izven. Nedelja, 15 .novembra: ob 15. »Madame Butterflv«. Izven. Znižane cene. Ob 20.: »Viktorija in njen mizar« .opereta. Izven. Znižane cene. Drev; ob 20. bo prva repriza izredno uspele Konjovičeve opere »Koštana«. Naslovno vlogo poje ga. Gjungjenac Ga vella, glavne moške vloge pa gg. Rum pel, Primožič, Ranovec in Gostie. Predstava se vrši za red A. Moderni operni deli: »Dainski lovec« Ln »Car se da fotografirati«, se ponovno vprizorita v naši operi v Četrtek 12. t. m. za red E. V »Damskem lovcu« nastopi ves baletni zbor, pevske vloge pojo ge. Ribičeva in Kogejeva ter gg. Primožič. Kovač in Zupan. V >Carju< pa ima glavno •ji naslovno vlogo g. Janko, ostale vloge gg Gjungjenac - Gavella. Poličeva. V soboto 14. t. m. se poje prvič v le tošnji sezoni velika Verdijeva opera >Alda< z noviim članom opere g. I vičem v glavni tenorski partija Radamesa. V vlogi Aid^ nastopi kot gost prvič v" letošnji sezoni odlična članica zagrebške opere ga. Zinka Vilfan Kunčeva, vlogo Amneris poje sa Thierrvjeva, etiopskega kralja g Primožič Ln velikega duhovna Ramfisa g Josip Križaj. Ostala zasedba kot običajno; opero dirigira kapelnik Neffat. Predstava je izven a bon mana. KOLEDAR Danes: Sreda. 11. novembra, katoličani: Martin. Višnjica; pravoslavni, 29. oktobra: Avram. DANAŠNJE PRIREDITVE Kino Matica.; Car zapada. Kino Dvor: Pravica močnejšega. Kino Ideal: »Pozor Azija! Pozor Avstralija!« ob pol 4., pol 6., pol 8. in 934. Jakopičev paviljon: Razstava kiparja Goršeta. DEŽURNE LEKARNE Danes: Dr. Piccoli Dunajska cesta 6 in Bakarčič, Sv. Jakoba trg: 9. * — Obledele obleke barva v različnih barvah in plisira tovarna Jos. Reich. Nevihta s točo Ljubljana. 11. oktobra. Včeraj jc ves dan deževalo, imeli smo pa tudi nalive, kakoršnih te jeseni še ni bilo. Od 18. pa do 23. je Idlo kakor iz škafa, proti polnoči se je pa nebo nenadoma zjasnilo, ker je potegnila burja. Lepi obeti pa niso trajali doligo, ker so kmalu po polnoči zopet zagrnili nebo težki oblaki, ki so v boju s hladno burjo zdivjali, vsuli na nas točo, da s K ! Monumentalna mojstrovina slovitega režiserja _ Walter Edthofer TUR2ANSKEGA ================== VOJVODA rCEiCHSTADTSKI PRIDE! VelefUm o tragični usodi sina cesarja Napoleona Velikega Lien Peyers Engen Klopfer Alfred Abel Izredni občni zbor Fotokiuba Vsa nesoglasja odstranjena — Veliki popusti pri trgov* cih — Prvi izlet 9tev 257 >S L O V K N S K 1 N A R O D«, dne 11. novembra 1931 Stran 3 Dnevne vesti — Iz odvetniške službe. Odvetnik v Novem mestu dr. Stojan Brajša se preseli s 14. novembrom s svojo pisarno v Split. — Sprejem kandidatov v višjo pedagoško šolo. Rektorat višje pedagoške šole v Zagrebu razpisuje natečaj za sprejem 60 rednih slušateljev (slušateljic) - učiteljev in učiteljic ljudskih šol v prvi letnik višje pedagoške šole. Kandidati morajo vložiti prošnje do 20. t m. pri rektoratu šole. Podrobnosti natečaja so razvidne iz »Službenih No vin« z dne 9 .t. m. št. 262. — Razpust društva. Radnička apsti-nentska zajednica v Celju je razpuščena, ker nima pogojev za pravni obstoj. — Iz »Službenega Usta«. »Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št 70 z dne 11. t m. objavlja odločbo o razrešitvi vseh članov in njih namestnikov Zbornice za TOI v Ljubljani in postavitvi novih, pravila o polaganju ','ržavnega strokovnega izpita uradniških pripravnikov v resoru prosvetnega ministrstva, pravilnik za izvrševanje odredb zakona o ustrojstvu vojske in mornarice, naredbe o prodajanju inozemskih plačilnih sredstev in o najmanjši vrednosti blaga, prosti zavarovanja valute in cenovnik, po katerem je zavarovati valuto ob izvozu blaga po čl. 6 pravilnika o uredbi prometa z devizami in valutami z dne 7. oktobra 1931. — Konferenca o povzdigi turizma. 18. in 19. t. m bo v Dubrovniku konferenca vseh. ki delajo na povzdigi tujskega prometa v Primorju. Na konferenci se bo razpravljalo o vtzrokih s-labega tujskega prometa v letošnji sezoni in o ukrepih, ki so potrebni za učinkovitejšo propagando. — Dobave. Gradben'! oddelek direkcije državnih železnic v Ljubljani sprejema do 13. t. m. ponudbe glede dobave 19.000 komadov tračni kov. Pogoji so na vpogled pri istem oddelku. — Direkcija drž. rudnika Velenje sprejema do 16. t. m. ponudbe glede dobave železne pločevine, kotnega in ploščatega žele-za, do 23. novembra t. 1. pa glede dobave vodovodnih cevi. — Darovi za stradajoče. Rdečemu križu v Ljubljani so poslali: šola Ljubno pri Gornjem gradu 94 Din, sresko načel&tvo Kranj 2274 Din, šola Skale pri Velenju 161 Din. občina Selca 907 Din, krajevni odbor RK škofja Loka 1856.25 Din, krajevna odbor RK Pobrežje 172.50 Din, šola Dolsko 55 Din županstvo Ormož 876.50 D!n, krajevni odbor RK Krčevina 200 Din, Josip Javomik v žalni 250 Din, sresko načelstvo Radovljica 5330 Din, šola Tešanovci 28 Din. krajevni odbor RK Velenje 736.45 Din, občina Dol pri Hrastn.ku 215 Din. Iskrena hvala! — Vreme. Vremenska napoved nam obeta nestanovitno vreme. Včeraj je po vseh krajih naše države deževalo. Največ dežja je bilo zopet v dravski banovini, posebno v ljubljanski kotlL!. kjer so znašale padavine davi 35.1 mm. Najvišja temperatura ie znašala včeraj v Sarajevu 16.8, v Splitu 15.6, v Skoplju 12.3. v Ljubljani 12, v Zagrebu 11, v Mariboru 8.8. Davi je kazal barometer v Ljubljani 753.8, temperatura je znašala S.2. — Pol litra octove kisline popila. Včeraj se je v Zagrebu zastrupila tovarniška delavka Katica Prekupec. Popila je pol litra octove kisline in je seveda zastruplie-nju podlegla. Katica je imela po vrsti tri fante, prva dva sta pa morala kmalu k vojakom In ostal ji je samo zadnji, s katerim sta živela v najlepši slogi in gojila nade na srečno bodočnost, ko se vzameta. Naenkrat je pa dobila Katica od prvega in drugega fanta pismo, da se kmalu vrneta. Njen tretji fant ie zvedel za to in sklenil je zapustiti jo. To ie Katico tako poirlo, da se je zastrupila. — Na cesti so ga ubili. V kajlovško bolnico so prepeljali v ponedeljek ponoči 601etnega občinskega podnačeLnika iz Ve-Kke Kiaduše. Sava Babica, ki so ga kmetje na cesti napadli ln tako obdelali z noži in koli, da je v bolnici kmalu umrl. — Spopad mod ljubosumnima ženama. V Srbobranu sta se spopadli v nedeljo ljubosumni ženi Roza Sekrenji Ln njena soseda Justina Balaž. Roza je očitala Justini, da ji je zapeljala moža. V nedeljo sta se srečali na ulici, Roza je pograbi-la kol, hoteč udariti Justino, ta je pa brž potegnila izpod krila revolver in ustrelila, pa n-: zadela svoje nasprotnice. Zadeva se bo obra na v al a pred sodiščem. — Velika poneverba v Splitu. Beograjsko »Vreme« poroča,- da je dobila splitska policija v ponedeljek iz Montevidea obvestilo o aretaciji Antona Gospodnetiča, ki je oškodoval podružnico Državne tripote-kame banke v Splitu za milijon dinarjev. Gospodnetič se je vkrcal pred dvema tednoma v Neaplju in odpotoval v Južno Ameriko z dokumenti katoliškega redovnika Aretirali so ga baš, ko je na parniku opravljal službo božjo. V Montevtdeu so ga poKcijsko kazn ovali z ara/dri ponarejanja dokumentov. Izroče ga našim oblastem, ki so izdale za njim tiralico. — Foto - spon zadovolji vsakogar s kamero, kupljeno pr: Pr. P. ZAJEC, optik. Ljubljana, Stan trg 9. — Ceniki brezplačno. 59L Iz Liubliane —Ij VeleaejmskJ paviljoni stoje te dni popolnoma v vodi ob Celovški cesti. Ob tej strani velesejmišča je namreč drevored precej višji od tal paviljonov ter tvorita obcestni hodnik in stene paviljonov globoko korito, ki nima odtoka. Ob deževju se sem steka velika množina vode, ki namaka paviljone pri temelju ter razkraja stene. Nedoatatek bi se seveda lahko odpravil, če bi teren ob paviljonih toliko dvignili, da bi voda odtekala od njih, ne pa nasprotno, ali če bi korito kanalizirali. —ij Veselični prostor v Tivolija le pre-zimuje. Podrli so že in odpeljali vrtiljak in druge pripomočke za zabavno premikanje, ostali so pa, odnosno so prispeli neizogibni komedijantski vozovi, v katerih stanujejo očividno cigani. Zdaj je ta prostor bolj pregleden ter pade zlasti v oči, kako je zanemarjen in kako grdo ima okolico, kar bi si naj ogledali gospodje, ki se jih tiče. —Ij Pri novem Čevljarskem mostu so že postavili močno ogrodje za opaž gornje mostne konstrukcije .Slabo vreme jih precej zadržuje ter je težko prerokovati, ali bo most letos zbetoniran ali ne. —Ij Gradascica je zopet precej narastla in ovira nekoliko dela pri novem trnovskem mostu. Ob mostu na desnem bregu še obzidavajo strugo s kamnom, a jih ovira slabo vreme. Tud" Ljubljanica je nekoliko narastla, vendar je doslej odtekala voda po Gruberjevem prekopu ter ni bilo snoči nevarnosti, da bi tekla čez za tvornico. —Ij Novi hodniki. V Gorupovi ulici polagajo kamnite hodniške robnike ob koncu ulice, kjer je bilo doslej na cesti kot na gmajni. Na Groharjevi cesti ob mostu so pa hodnik nasuli z gramozom, s čimer je odstranjena nevarnost, da ne bodo ljudje utonili v blatu. Med koncem Groharjeve ceste in novim mostom je zijal globok prepad, ki so ga zasipavali leto dni ter vendar zdaj srečno zasuli. —Ij Splošna maloželezni&ka družba dd. v Ljubljani sporoča, da je svojo obratno pisarno preselila iz stare remize na Zaloški cesti v novo remizo v Zgornji Šiški. Vozni listki (bloki .dijaški In delavski vozni listki) se bodo prodajali od 12. t. m. dalje samo v transformatorski postaji na Bleiweisovl cesti in v novi remizi v Zgornji Šiški od 8. do 12 in od 14. do 18. ure. —Ij Današnji živilski trg. Zaradi neprestanega dežja je bil davi dovoz na trg mnogo manjši nego običajno ob tržnih dneh. To se je poznalo zlasti na Vodnikovem trgu, kjer je bilo zelo malo prodajalcev sadja. Prodajali so jabolka kakor običajno od 2—5 Din po kakovosti. Hrušk ni bilo mnogo in tudi kostanja ne. Grozdje je pripeljala samo ena kmetica, prodajala je črno po 6 Din kg. Precej je bilo orehov, prodajali so jih po 2.50 Din liter, v jeder-cih po IS Din kg. Z zelenjavo je bil trg dobro založen, Tniovčanke in Krakovčan-ke se ne ustrašijo dežja. Cene so bile običajne. Tudi kisle repe in zelja je dovolj, prodajali so repo po 2.50, zelje po 3 Din kg. Jajca so po 1.25 do 1.50 Din. Iz Bačke jo pripeljal neki trgovec krasno pitane, že zaklane in oskubljene gosi, ki jih je prodajal po 22 Din kg. Nekatere gosi so imele 6—8 kg teže. Zanimanje za gosi ie bilo precejšnje, saj se bliža Martinova nedelja. Cene mesu so bile nastopne: goveje po- \ vprečno po 14 Din kg prve in 12 Din druge vrste, nekateri mesarji so ga prodajali tudi po 8—10 Din kg, telečje me-so od 12 —16 Din kg in svinjina povprečno po 18 Din kg. Kg koštrunjega mesa stane 10 Din kg. Posebno živahne kupčije danes na trgu ni bilo. —Ij Tramvajska dela. Novo uradno poslopje MaloželezniŠke družbe ie bik) te dni dograjeno in se je uprava že preselila iz dosedanjih prostorov na Zaloški cesti v Zgornjo Šiško. Tramvajska dela se kljub slabemu vremenu stalno nadaljujejo. Na progi od remize do Št. Vida sta dva parna valjarja na delu. Tračnice so položili že do konca proge. Ce vremene bo preveč nagajalo in če ne bo snega, bo vozil tramvaj v Št. Vid morda že koncem tega meseca. —Ij Narodno in sokolstvu naklonjeno občinstvo opozarjamo na akademijo So kola L na Taboru, ki jo priredi ob priliki uspešno zaključene sanacije svojega doma in v znak hvaležnosti v»em onim, ki so pripomogli k temu, da je v Ljubljani sras la ena najmon u mentalnoj šlh stavb. Agilni Sokol I. v Ljubljani se je pred 12 leti odločil, da si postavi lasten dom ter je to na mero izvršil, a bi vsled neugodnih prlMk bil kmalu zaman ves njegov ogromen trud in podpora naše javnosti, da nista v odločilnem trenutku nesebično priskočili na pomoč ćeškoslovenska Obec Sokolska in Mestna hranilnica ljubljanska. Tema dvema v prvi vrsti se v nedeljo 15. novembra oddolži Sokol L na ta način, da j.ma ob 11. dopoldne odkrije v svojem domu spominski plošči, a ostalim dobrotnikom, ki so stali društvu ob strani, s tem, da jim zvečer ob 8. na akademiji dokaže, da dTu štvo ve oenibl njihovo podporo. Vstopnice za akademijo se dobe v predprodajl v Narodni knjigarni. —Ij Popravek. V sobotni številki smo poročali, da je kupil inž. g. šušteršrtč od g. A. Mavrica vilo v Mariborski ulici. Navedena je bila tudi kupna cena. Resnici na ljubo ugotavljamo, da Je bila kupna cena mnogo nižja kakor jo je navedel naš do pdsinik in da se g. inženjer v vilo zaenkrat ne namerava vseliti. —Ij 16 slovenskih mladinskih eno, dvo in triglasnih zborov, deloma tudi s spremije-vanjem klavirja nam zapojo izvrstni mladi trboveljski pevo! v nedeljo 15. t. m. dopoldne v unionski divoranl. Znano je, da imajo otroci iz naših rudarskih revirjev prav poseben glasbeni talent in da so tudi izvrstni p evo' Oboje bodo v polni meri dokazali na svojem nedeljskem koncertu. Cisti dobiček je namenjen za ferijalno kolonijo revnih rudarskih otrok. Blagi namen, pa tudi p le menit užitek, ki ga bomo imeli na koncertu, vabita k posetu. Zato priporočamo vsem. ki hočejo uživati uspehe naših malih iz Trbovelj, da napolnijo un ionsko dvorano Vstopnice v Matični knjigarni. —U Dramatski tečaj ZKD. čigar začetek se je zakasnil, ker je bila dvorana v Kazini zasedena, se sedaj delllnitivno prične 13. t. m. Zato prosimo, da se vsi prijavljenci in vsi tisti, ki se nameravajo tečaja udeleži ti, oglase v petek 13. t m. ob pol 20. v prostorih ZKD, Kazina II. nadstr. Tečaj bo trajal 5 mesecev dvakrat tedensko v torek ln petek od pol 20. do 21. Učnina mesečno 20 Din, vpisnina enkratna 10 Din Predavanja je prevzel is prijaznosti g. šef-režiser prof. Osip šest. Vsi. ki se zanimate za dramatiko, v tečaj! —Ij Ljubljanico so morali zopet odpreti. Davi je voda v Trnovem narasla do roba zatvomice ter bi tekla čez njo, 6e bi je ne odprli že ob 6. Deževalo je vso noč, zate-so Ljubljanični pritoki dopoldne še vedno naraščali, regu lačna dela v Ljubljanica i strugi so morali zaradi tega ustaviti, pač pa nadaljujejo z delom pri čevljarskem mostu. Ogrodje za opaž postavljajo na stabilen oder, čigar tla segajo nad vodo ter mu tudi deroča voda ne more škodovati, saj je močno konstruktivno povezan. —-Ij Predavanje podružnice Sadjarskega in vrtnarskega društva, kl^bi ga bil imel drevi na univerzi gosp. Ante Gaber, odpade, prav tako kakor predavanje biSL,OVENSKT NAROD«, dne tL novembra 1931 Stev. 257 Emile Gaborian: <0 8j --—--- — Clf IIJLFf ff*£J Ko se je vrnila v grad, je bil Octa ve bas prispel. Vprašal jo je s pogledom in z glavo mu je odgovorila nežno: da. Menila je, da jo ta obljuba oprosti preteklosti, pa se je motila- Računala ni s svojimi nepremišljenimi dejanji, računala ni z Daumanom. »Prezident« je prežal na njo štirinajst dni, dokler je ni slednjič opazil same na poti proti Bivronn. Sledil ji je, ne da bi kaj slutila, ko je pa zavila v gozdič sredi poti, se je naenkrat pojavil pred njo. Diana ga ni videla od kar je bila prišla k njemu po nasvet, in zdaj ji je bilo neprijetno, da ji je prekrižal pot. — Kaj bi pa radi? — je vprašala hladno. Ni odgovoril naravnost, temveč se je začel opravičevati in ji čestitati k poroki, o kateri da se povsod govori in ki je očarala zlasti njega, ker ji je globoko vdan in smatra, da je grof de Mussidan mnogo boljši zet kakor... Diana je zamahnila z roko, češ, naj molči. — To je vse, kar ste mi hoteli povedati? — je vprašala. Že se je pripravljala nadaljevati svojo pot, ko je odgovoril: — Rad bi še nekaj pripomnil... kar se tiče ... saj sami veste . — Bila je nestrpna. — Kar se tiče česa? — je vprašala zaničljivo. Nasmehnil se je lokavo in čim se je prepričal, da ju nihče ne posluša, se je sklonil k Dlani in zamrmral: — V mislih imam tisti strup. Odskočila je, kakor bi jo pičil v nogo gad. — Kaj si drznete? — je zaječijala. Toda Daumanov obraz je bil že zopet ponižen in mož je začel na vse pre-tege tarnati. Kaj da mu je skuhala to kašo! Ukrasti mu stekleničico iz črnega stekla! Če bi prišlo vse na dan, bi moral gotovo odsedeti kazen za ta zločin, čeprav ga ni storil. Od takih misli, da ga boli že glava, zdaj pa še spati ne more in ... — K stvari! — je dejala Diana in za-teptala nestrpno z nogo, — k stvari! — No torej, gospodična, v tem kraju ne morem ostati; tu bi umrl od strahu. Odpotovati hočem v tujino... Tale zadeva me je stala celo premoženje ... Zdaj sem uničen. — Skratka, koliko hočete? Diana ga je s repo pogledala. — Potreboval bi skromno podporo.. samo najnujnejše ... kapital skromnega dohodka tri tisoč frankov. Diana ni mogla skriti svojega zaničevanja. — Razumem, — ga je prekinila. — Plačano hočete imeti to, kar imenujete svojo vdanost. — Gospodična... — In cenite jo na šestdeset tisoč frankov! To je drago. — 2al je to samo polovica stroškov, ki sem jih imel s to nesrečno zadevo. — O, saj vem, kako m kaj je z vašimi terjatvami. Dauman je sklenil roke. — Terjatve! — je vzkliknil jokavo, — kaj sem podoben človeku, ki prihaja s terjatvijo? Ah, kako kruto je, če človeka tako po krivici obsojajo ... Kaj delam ta hip? Prihajam k vam ponižno, klobukom v roki, kakor da prosim miloščine. Če bi kaj zahteval, bi bila stvar drugačna. Dejal bi: — Hočem toliko in toliko, sicer povem vse, kar mi je znano. Kaj pa moram izgubiti, če pride vse na dan? Skoraj nič. Saj sem star in siromašen. Nasprotno pa tvegata vidva z Norbertom mnogo. Vidva sta mlada, bogata, imenitnega rodu, bodočnost vama obeta srečo. Obmolknil je in čakal, kako bodo učinkovale njegove besede. Diana je malo pomislila in odgovorila: — Če bi začeli praviti ljudem to, bi vam nihče ne verjel. Če človek vašega kova kaj trdi, mora imeti dokaze ... — To je res, gospodična; kdo pa pravi, da nimam dokazov ?... Saj sem previden in marsikaj bi lahko dokazal. Kaj mislite, če bi recimo poiskal vašega očeta, da bi mi ne dal nekaj tisočakov za tole pisemce? Obračam se pa najprej na vas, a vi se še pritožujete! Privlekel je iz žepa oguljeno listnico in vzel iz nje skrbno zložen papir. Diana je od groze in jeze kriknila. Spoznala je namreč pismo, ki ga je bila pisala Norbertu. — Ah Francoise me je izdala! — je vzkliknila. — Nedvomno zato, ker sem ji rešila mater. »Prezident« je držal pismo v rokah; mislila je, da ne pazi nanj. In bliskoma je segla po njem, da bi mu ga iztrgala iz rok. Toda Dauman je dobro pazil na svoj zaklad. Odskočil je in ji porogljivo požugal s prstom. — Oho, to pa ne gre! To pa že ne pojde tako kakor z ono stekleničico. Tole pisemce vam vrnem z drugim, ki ste ga pisali meni, toda šele ko dobim denar. Dotlej pa ne bo nič ... Če me primejo, hočem sedeti pred poroto v odlični družbi. Diana ni vedela, kaj početi. — Saj nimam denarja! — je vzkliknila. ■— Mlado dekle nima denarja. — Norbert ga pa ima. — Obrnite se torej nanj. Dauman je odkimal z glavo. Kaj še, tako neumen pa že nisem! — je odgovoril. — To bi najbrž drago plačal. Norbert je pravi sin svojega očeta ... Vi, gospodična, mu pa lahko razložite to mirno. Saj ste udeleženi pri tem skoraj bolj kakor on. — Dauman! — O, pustite Daumana pri miru. Kako! Prihajam k vam ponižno, vi pa ravnate z menoj, kot da sploh nisem človek ! ... To je že od sile. Poštenjak sem, šestinštirideset poštenih let imam za seboj ... Nikogar nisem zastrupil... Odveč je vsaka beseda. Danes je torek — če ne dobim denarja do petka do šestih, sporočim vašemu očetu in grofu de Mus-sidanu vse, kar morata vedeti. Je vam kaj ležeče na tem, da se omožite? Porogljivo se je poklonil in zasukal na petah, rekoč: — Če hočete, storite, kar vam velevam, če ne, pa tudi prav. Diana je bila silno ogorčena nad to nesramnostjo. — Ta lopov! — je šepetala po njegovem odhodu. — O, ta lopov nesramni! Uspehi moderne ortopedije Umetni udje nadomestajejo naravne tako dobro, da se telesni aedostatek sploh ne pozna f|p I Najmanjša bitja V Berlinu so zborovali te dni ortopedi, imeli so predavanja in kazali so tako precizno izdelane proteze, da bi človek ne verjel, da je kaj takega sploh mogoče. Tajni svetnik prof. dr. Sauer-b rii c h je kazal umetno roko, ki se da njen mehanizem pritrditi na km (Stiim-mel) amputirane roke tako, da lahko mišice krna premikajo mehanizem proteze po invalidovi volji. Mnogo je pa pri rabi protez odvisno od vaje, spretnosti in invalidove trdne volje. Na kongresu so kazati nekateri invalidi, kaj se lahko doseže v tem pogledu z vztrajnostjo in dobro voljo. Invalid z umetno nogo je stopal tako prožno in lahko, da bi niti najpozornej-še oko ne opazilo njegovega telesnega nedostatka. Čudovito spretno je preskočil stol, obračal se je in prestopal z umetno nogo zdaj na to, zdaj na ono stran tako lahko in hitro, da bi nihče ne verjel, da nima obeh nog. Mnogi invalidi znajo z umetno nogo goniti šivalni stroj ali kak drug mehanizem, vozijo se na motornem kolesu itd. Ljudje z amputirano roko ali celo z obema amputiranima rokama so ka- I zali zbranim ortopedom prave čudeže. ' Nihče bi ne verjel, da se posreči človeku s trdno voljo izvežbati umetne ude tako, da se zna invalid z obema umetnima rokama brezhibno obriti, da si sam pripne ovratnik tudi zadaj, da žonglira z žogami in praznimi steklenicami in počenja še marsikaj, česar bi ne zmogel niti človek z obema zdravima rokama. Na kongresu ortopedov so posvečali posebno pozornost zlasti onim protezam, ki naj bi oborožile invalide v boju za eksistenco in jim pomagale preživljati se. Zelo prikladne so v tem pogledu »kovinaste roke«, ki omogočijo invalidu delo z orodjem, žaganje, rezanje, razbijanje s kladivom itd. Kadar pa ne dela, si natakne invalid zopet »praznično roko«, imitacijo normalne človeške roke. V Nemčiji je moderna ortopedija zelo napredovala, kar ni čuda, če pomislimo, da je zapustila svetovna vojna Nemcem več sto tisoč invalidov, ki bi bili brez umetnih udov navezani na podporo države ali dobrodelnih ustanov. Tako si pa pomagajo sami in ni se jim treba poniževati z moledovanjem in prosjačenjem. Serum proti zastrupljenju krvi Slavni dunajski raziskovalec na polju raka dvorni svetnik prof. Freund je v petek na zborovanju dunajskega zdravniškega društva izjavil, da je po dolgem eksperimentiranju dognal« da krvni serum zdravih ljudi zelo hitro uniči zarodke, ki povzročajo zastrupije-nje krvi. To dejstvo je privedlo prof. Freunda na misel, da bi napravil iz krvi zdravih ljudi krvni serum in ga rabil za lečenje zastrupi jenja krvi. Dvanajst žen je pri porodu obolelo v spodnjem delu telesa na zastrupljenju krvi in enajst jih je prof. Freund s tem serom rešil, čeprav je bilo njihovo stanje v začetku skoraj brezupno. Tudi v drugih primerih zastrupljenja krvi so bili doseženi s sredstvom prof. Freunda zadovoljivi uspehi. Gre torej za nov važen uspeh v medicini, kajti proti zastrupljenju krvi doslej nismo imeli učinkovitega sredstva. Nogavice iz zraka Zrak modernemu človeku ni več to, kar je bM našim orednikom, kajti sedaj ga izkoriščamo prav tako, kakor zemljo in morje. Izdelovanje dušika, dušikovih gnojil m snovi je postalo že velika industrija. Človeški duh pa hoče vedno naprej, in za vedo, ki teoretično osvaja nova polja, stopata trgovec in industrije c, da preskrbita človeštvu praktično nove vire blagostanja. Koli-ko možnosti je v zraku, ki jih človek izrablja vsaj deloma! Angleški kemik Wailaee Corthers je dobil iz zraka 20 različnih snovi hi vsaka se da iapremeniti v svilenemu tkivu podobno tvarino. Iz takih snovi so že napravili v laboratorije trebeč m celo nogavice, ki so na videz brezhibne, imajo pa to napako, da se v topli vodi razkroje. Toda bodočnost bo prišla problemom sedanjosti do dna in ni izključeno, da bodo naši potomci nosili nogavice iz zraka ali pa da bodo celo črpaH iz zraka tudi kurivo m hrano. Čeh zastrupljen v Parizu? V soboto zjutraj je umrl v Parizu po kratki bolezni 43 letni češkoslovaški državljan arhitekt Zdenek Hlasi-vec, ki je živel že več let v Parizu pod tujimi imeni. Zadnje čase je voda skromen hotel v ulici St. Andre de s Arts, ki ga je bil vzel proti visoki najemnini v najem. Ker je zelo verjetno, da je bil fllasivec zastrupljen, so njegovo truplo obducirali. Komisija se pa še ni izjavila o vzrokih smrti. Ana Hlo-žtkova, ki je živela s Hlasivcem v skupnem gospodinjstvu, je izjavila, da ni bil nikoli bolan. V torek je bil še na kolonijalni razstavi, ponoči se je vrnil domov in se še zabaval z gosti. Čez noč je začutil prve bolečine m zjutraj je poklicala Hložikova zdravnika, ki je dejal, da je fllasivec samo živčno izčrpan. Bolečine so se ponavljale in v soboto zjutraj je našla Hložikova Hla sivca mrtvega. Poznalo se mu je na obrazu, da je trrrrr! v silnih bolečinah. Na vprašanje, če ima koga na sumu, da je Hiasivca zastrupil, je Hložikova odgovorila, da se ji zde sumljivi štirje znanci, ni pa hotela povedati imen. Oblasti so uvedle strogo preiskavo, ki naj pojasni zagonetno Hla-sivčevo smrt. l- Preklicana pošta. — To Je pa že od sile, kar počenja ta naša poŠta! — Kaj pa je z njo? — Pred trema tedni sem pisal brata pismo, pa ga š t sedaj nosim v žepu. Bakterije so tako majhne, da si jftfa niti predstaviti mp moremo, če nimamo posebnih priprav, da bi jih videli močno povečane. Nekatere bakterije so pa celo tako majhne, da jih lahko vidimo skozi mikroskop šele. če jih je najmanj pet skupaj. Bakteriolog Handroy je naštel 69 bakterij, ki merijo približno dve stotisočinki milimetra. Zato ni čuda, da vemo še vedno zelo malo o živalicah, ki so še manjše in ki baje napadajo in pokonča vajo bakterije. Francoz rTIierail je samo doume val, da so take žrvalice na svetu, in trdil je o njih, da so obenem velake sovražnice bolezni, ki jo pomagajo zatirati s tem, da uničujejo bakterije. Nihče pa teh mikroorganizmov Še ni videl, in bi jih najbrž nikoli ne videl, da jih ni nedavno odkril nemški bakteriolog Kirhn. Kuhn dokazuje, da so učenjaki že opazovali te majčkene sovražnike bakterij, da so se pa motili, misleč, da gre za delce razkrajajočih se bakterij. Ta na novo odkrita bitja žive navadno tesno združena z bakterijami in le v posebnih okornostih jih začno napadati. Drugače pa povzročajo bolezen skupno z bakterijami. Naloga znanosti bo najti način, kako naščuvati ta drobna bitja proti bakterijam in ločiti tako bcriezrri brez lekarstva. OTROŠKI NOGAVICE. *£lGOW Letalske tekme okrog sveta Anglija hoče organizirati prihodnje leto velike mednarodne letalske tekme okrog sveta. Start in cilj naj bi bil v Londonu. Obenem bi se vršil velik mednarodni letalski teden. Angleško letalsko ministrstvo že pripravlja z letalskimi družbami vse potrebno za največjo letalsko prireditev, kar jih je videl svet doslej. Vse svetovne letalske družbe in sploh vsa podjetja, ki se aktivno pečajo z letalstvom, naj bi se udeležila teh tekem. V prvi vrsti računajo Angleži na udeležbo tovarn za izdelovanje letal in letalskih potrebščin, pa tudi drugih tovarn, ki so po svojih izdelkih v kakršnrkoli zvezi z letalstvom. Misel, prirediti velike mednarodne letalske tekme, je izšla iz angleške letalske Lige, ki ima svoj sedež v Londonu. Že zdaj viada med angleškimi letalci, posebno pa med le talkami, veliko zanimanje za tekme. Za letala, zrakoplove, balone m brez motorna letala bo določen polet nad kontinentom. Trgovska letala bi se lahko udeležila tekmovanja tudi v eleganci, udobnosti in varnosti. Starti bi se vršili iz raznih krajev sveta. Cenjene dame! Za špecijemo, strokovno, solidno delo vaše garderobe po vseh inozemskih žumalih vam jamči JO V ANKA POTOČNIK izprašana in diplomirana v inozemskih krojnih šolah Ljubljana, Mestni trg 5II Izdeluje tudi kroje po meri. — Ceniki brezplačno. Snežne čevlje in galoše sprejema v popravilo M. TREBAH, Ljubljana, SV. PETRA CESTA ŠT. 6. Ob 4», V-iS. in zvečer PREMIERA MOMUMENTA.LN VELEFILM A V NEMŠKEM M JEZIKU Car zapada ARMOLD KOR.FF Predtiskana ročna dela za vse! Stenski prti Din 7.—, Stenski prti rdeče ali modro obrobljen! Din 10.—, prtički od 1.— Din naprej, blazine, milie itd. Novi vzorci, čisti tisk. dobro blago. Matek & Mikeš Ljubljana poleg hotela Štrukelj Vezenje zaves, perila, monogramov, entlanje, ažuriranje. 2>Breda« žepni robci komad Din 2.—, beli in barvasti batist žepni robci vezeni komad Din 6.—. »X — m MALL MARfON LEttING Film, čigar stroški so znašali nad 2% milijona dolarjev! Nad 20.000 sodelujočih! Najnovejši Fox-zvočni tednflc ELITNI KINO MATICA Telefon 2124 Zahvala Za vse izraze (Iskrenega sožalja ob smrti gospoda Nikolaja Bobreckega kakor tudi za vse poklonjene venoe in cvetje izrekamo tem potom našo najiskre-nejšo zahvalo. Nadalde se zahvaljujemo vsem gg. stanovskim tovarišem, prijateljem, znancem ln wdf iežencem, ki so dragega blagopokoj-nega spremili na njegovi zadnji poti. LJUBLJANA, dne 10. novembra 1931. 3141 žalujoči ostali. Mnaznanja cenjenim gostom, da bo restavracija tudi čez zimo ob sobotah, nedeljah in praznikih v y^BWBMW V HM polnem obrata odprta. Ostale dneve počenši z novembrom pa le po prednaročilu za večje družbe, večerje, bankete, sestanke itd. Vsako soboto in nedeljo domače koline, krvavice in jetrne klobase, pečenice itd. Izborna vina, sladki mošt in opolo po 10 Din, ljutomercan po 14 Din itd. Večja množina makulaturnega papirja naprodaj po zelo ugodni ceni Naslov pove oprava Slovenskega Naroda Trajno ondulacijo na najmodernejšem aparatu, garantiram nspeh, ter barvanje las — izvršuje damski salon „POLANC" Ljubljana, Kopitarjeva ul. 1 MOTOR 350—500 cm", prednost B. S. A., Arlel, B. M. WM Norton, v dobrem stanja, kupi Marine, Rogatec, 11. 3143 ZARADI PREUREDITVE naprodaj: dinamo na enako-smemi tok, 7 KW, 110 voltov, z rezervnom kolek torj em in motor na surovo olje, 8 Ks, tipe Langen Wolf, oboje še v prav dobrem stanju, kar si Interesenti se lahko ogledajo v obratu. Istotako prodam tudi opravo za veneedjanko. — Fr. Pocajt, valjčni mlin, Teharje pri Celju. 3144 PEKARNO v trgu, dobro idočo, z vsem potrebnim inventarjem, oddam • 1. decembrom. Ponudbe in ogled: Druškovič, Kozje. 3142 MUŠKATE L EC (mošt) naj j ačje vino Slovenije, različna vina, toč; gostilna TOMŠIČ, šentjakobski trg. 3140 BUKOVA DRVA TRBOVELJSKI PREMOG pri tt „KURIVO" LJUBLJANA. Dunajska cesta štev. 33 (na Balkanu) Telefon 34—34 MED zajamčeno pristen vseh vrst ter čebelarske potrebščine nudi prodajalna čebelarskega društva, Ljubljana, Vošnjakov« ulica 4 (poleg gostilne No^i avet). 3089 SPALNICE smrekove, poljubno pleskate za ceno Din 2600.— kompletne in iz trdtga lesa politirane od Din 5.700.— naprej ima stalno v zalogi in izvršuje po naročila Pohištveno mizarstvo ANTON BIZO VIC AR, Glince Cesta Ufl pri Ljubljani (postajališče cestne železnice) Klavirji! planini Kupujte na obroke od Din 400.— prve svetovne fabrikate: Bo* sendorfer, Steinway, Fbrster, Petrof, H51zL Stingl original* ki so nesporno najboljši! (Lahka, precizna mehanika.) Prodaja jih Izključno le sodni izvedenec in bivši učitelj Glas« bene Matice Alfonz Breznik Aleksandrova cesta št. 7 (vogal Beethovnove ulice) Najcenejša posojevalnlca. Urejuje Josip Zupančič, s Za >Narodno tiskamo* Fran — Za upravo ln inseratnl del Usta: Oton Christof, — Val v Ljubljani«