Poštnina plačana v gotovini. NLribor, srede 15. iu^ja 1958 Štev. 156. Leto XII. (XIX.) MARIBORSK Cena 1 Din VECERNIK Uredništvo in oprava: Maribor, Grajski trg 7 1 Tel. uredništva in uprave 24*55 Izhaja razeo oedelje in praznikov vsak dao ob 14. uri Velja mesečno prejetuan * upravi ali po pošti 10 din. dostavljen na dom 12 din 1 Oglasi po ceniku ' Oglase sprejema tudi oglasni oddelek »Jutra, v Ljubljani 1 Poštni ček. rač. št. 11.409 JUTRA 99 Bela kniiga Popoln britanski načrt za umik tujih prostovoljcev iz Španije je bil objavljen v posebni Beli knjigi, ki predstavlja pomemben diplomatični dokument. Bela knji ga vsebuje konkretne podrobnosti k izvedbi tega načrta. Konkreten postopek umika španskih prostovoljcev je v smislu britanskega načrta, objavljenega v pravkar izišli Beli knjigi, sledeč: Cim se umakne 10.000 prostovoljcev na oni strani, kjer je manj prostovoljcev in sledi umik primernega Števila na drugi strani, se obema strankama prizna vojno pravo. Umik se potem nadaljuje v odgovarjajočih fazah, dokler ne zapusti španskih tal poslednji tujec. Bela knjiga je izrazit dokument politike nevmešavanja, ki je razširjena v dvojni smeri: 1. Nobena vlada ne sme več dovoliti, da odhajajo v Španijo propagatorji, to je osebe, katerih aktivnost v Španiji bi uteg nila na katerikoli način podaljšati ali zaostriti vojno ali pa ki bi se utegnila pregrešiti proti dogovoru o nevmešavanju. 2. Bela knjiga izjavlja, da so se nevtralne države načelno sporazumele glede vpostavitve letalske kontrole nad španskimi mejami, če bi bilo to potrebno in če bi se izkazalo, da je tako praktično. Razen tega pa je dogovor o nevmešavanju še v toliko razširjen, da se je 26 vlad spo razumelo, da ne sme nobena ladja, ki sme nositi nevtralno zastavo, voziti v Španijo prepovedane predmete. Bela knjiga se pričenja z resolucijo, ki jo bodo nevtralne države sprejele v trenutku, ko sprejmeta obe španski stranki ta načrt. S to resolucijo potrjujejo države dogovor o nevmešavanju, vršijo priprave za umik tujih prostovoljcev in za kontrolo španskih meja na kopnem ter na morju. Sprejetje resolucije pomeni, da se istočasno požene v akcijo vsa komplicirana mašinerija umikanja. Stoti dan zatem mora poslednji tuji prostovoljec zapustiti Španijo. Ta resolucija bi morala stopiti v veljavo 1. septembra, 5. septembra pa bi naj prispeli v Španijo obe komisiji. 15. okt. bi morala biti urejena evakuacijska taborišča v bližini pristanišč Palamos, Car-tagena, Malaga in Cadix. Dne 20. oktobra naj bi prvi tuji prostovoljci zapustili Španijo, dne 10. decembra pa bi se morali umakniti poslednji tuji prostovoljci. Po Uveli nadaljnjih mesecih pa bi se vsa ta Procedura zaključila, čim bodo prostovoljci na določenih ladjah, bodo takoj transportirani v razna pristanišča, ki so najbližja njihovi domovini, tako v Ham burg, London, Lizbono, Marsej in Genovo. Ti prostovoljci naj bi bili transportirani v svojo domovino ali pa v zemlje, ki bi jim nudile azil, če bi izgubili državljan stvo, oziroma če bi se bali neprilik, ki bi jih morebiti čakale ob vrnitvi v domo Vino. Ves čas umika prostovoljcev in tudi v času po umiku bi obmejna kontrola °stala. , To je ves načrt. Odbor smatra, da je ta Načrt izvedljiv, če je pri vseh vsaj neko '*ko dobre volje. Bela knjiga predstavlja veliko delo in resen poskus, da se spod-k'iejo možnosti bodočih nevarnih zaple-tov, in vsebuje smernice za evropsko po Urjenje. Perspektive pa niso ugodne, z\asti spričo informacij iz Rima, ki pravijo, da so intervenirali nekateri odlični cjani vodstva fašistične stranke, med J^tti Ciano in Starace. pri Mussoliniju, da bi velikonočni oritansko-italijanski spo-^zum odpovedal češ da bi se sicer lahko z2odilo. da hi Velika Britanija Italijo podala. London odkiania pred-loge generala Frama LONDON, 13. julija. Angleška vlada je definitivno odklonila predloge vlade generala Franca glede tega, da se določi Almeria kot republikansko oskrbno pristanišče pod nevtralnim nadzorstvom in pod pogojem, da se ne dovaža tjakaj vojni material. Angleška vlada je odklonila te predloge, potem ko je o tem vprašanju razpravljala z generalnim agentom angleške vlade pri burgoški vladi, Robertom Hodgesonom, ki se mudi v Londonu, ter zastopniki angleških paroplovnih družb. V angleški krogih zatrjujejo, da je lon- TOKIO, 13. julija. Predstavnik zunanjega ministrstva je sprejel včeraj zastopnike japonskega ter inozemskega tiska, ki ji- je v imenu japonske vlade sporoč-1, da smatra Japonska spričo zasedbe otočja Paracel po francosko-anamitskih formacijah teritorialno stanje tega otočja slej donska vlada odklonila te predloge, ker ne razpolaga Almeria kot pristanišče s potrebno kapaciteto pristaniških naprav, ki jo potrebuje mednarodna plovba za | mimo preskrbo republikanskega dela špa nije. Angleška vlada je odklonila tudi, drug Francov predlog, ki gre za tem, da' se transport bencina in vozil v Španijo smotra kot transport v službi vojaških ci-1 ljev. Angleška vlada meni, da bi s pristan kom na ta Francov predlog priznala burgoški vladi pravico vojskujoče se sile, kar pa spričo trenutnega položaja ni mogoče. Japonci ne priznalo francoske zasedbe otoila Paracel ko prej za nerazčiščeno in nerešeno. Zasedba tega otočja predstavlja čin sovražnosti Francije napram Japonski. Japonska vloda bo vztrajala na tem, da se vprašanje omenjenega otočja čim preje razčisti v definitivnem smislu. Ameriški letalec — milijonar leti preko Sibiri»e MOSKVA, 13. julija.Ameriški letalec In milijonar Hughes se ie davi ob 3.30 pojavil nad Krasnojarskom na pol proge Omsk - Irkutsk. Ta proga je dolga 4000 km. Letalec !e letel najprej z brzino 320 km na uro, ki jo je po moral nad Sibirijo znižati na 290 km in sicer radi neugodnih vremenskih prilik. Ob drugi obletnici španske bratomorne borbe BURGOS, 13. julija. General Franco bo naslovil 18. julija ob drugi obletnici izbruha španske državljanske vojne rfa španski narod posebno poslanico, v kateri bo prikazal bilanco vojnih dogodkov z istočasnim sporočilom glede bodočih vojnih ciljev. RIM, 13. julija. Po poročilu agencije Stefani je padlo do 11. julija t. 1. v španskih borbah 150 italijanskih letalcev. Obnavljanie deželnih zborov v Pragi, Brnu, Bratislavi in Užhorodu PRAGA, 13. julija. Narodnostni statut, o katerem pričnejo danes odločilna posve tovanja, vsebuje med drugim obnovo prejšnjih deželnih zborov v Pragi, Brnu, Bratislavi in Užhorodu z znatnimi zakonodajnimi pooblastili. Dočim je bila doslej tretjina deželnih poslancev imenova- na od vlade, bodo sedaj zastopniki bodočih deželnih zborov v celoti izvoljeni in ne bo nihče imenovan. Poslanci se oo-do lahko združevali v narodne kurije, v katerih bodo imeli glede občinskih in okrajnih vprašani samostojno zakonodajno moč. Nemški jesenski manevri odpovedani PARIZ, 13. julija. »Le Journal« poroča Iz Berlina, da se je nemška vlada odločila odpovedati velike jesenske manevre in sicer iz gospodarskih razlogov, da ne bi letošnja letina trpela preveč škode. — Mesto velikih manevrov bodo manjše lokalne vežbe z veliko parado ob priliki nlrnberškega kongresa, pri katerem bo sodelovalo 10.000 vojakov. Draginja in verižništvo na Dunaju DUNAJ, 13. julija. Uradno poročajo, da je bilo nešteto trgovcev obsojenih na globe do 1000 mark radi verlžništva in povzročanja draginje. Nekateri trgovci so bili po Gestapu aretirani. Dunajski li- sti prinašajo cele stolpce imen kaznovanih trgovcev. Gre predvsem za razne tekstilne in sadne tvrdke, nadalje za gostilničarje, mesarje, peke in slaščičarje. Dr. V. Maček bo govoril na shodu v Kragujevcu BEOGRAD, 13. julija. Ljuba Davldovlč je na shodu v Vrnjački banji dejal, da bo sredi avgusta v Zagrebu velika skupščina združene opozicije, na kateri bodo govorili dr. Maček in posamezni šefi UO. V septembru pa bo organizirala združena opozicija shod v Kragujevcu, na katerem bo covoril dr. Vladko Maček. Resnica Je hujša »Trgovski list« poroča v štev. 74: :>če danes pomislimo nazaj na to, se nam prav nič čudno ne zdi, da naše gospodarstvo ne uspeva in da ni uspevalo tako, kakor bi moralo, da bi lahko prehranilo vse prebivalstvo in mu v letih večjega uspeha omogočilo še postopno zboljšanje življen-skega standarda. Saj smo tako rekoč vsi že obupali ob samem problemu, kako najti pot k večji in smotrnejši gospodarski delavnosti, ki je bila že do konca ohromela. Vsi smo videli rešitev takrat naravno v večji delavnosti, ki smo se je bili v dobi prejšnjih konjunktur privadili. Toda leka za iznajdbo poti do večje delavnosti ni bilo. Ni bilo niti te pomoči, ki so si jo drugi narodi spretno iznašli sami, s tem, da so našli pot do načrta in do organizacije dela. Vsi smo poznali in še pomnimo moč, ki jo ima gospodarska delavnost in z njo združen večji promet. Končno se je po 5 letih delavnost spei povečala in rasla nekaj časa, v zadnjem času pa znova pada in bi ne bilo čudno, če bo še bolj padla. Na delavnost vplivajo mnogi vojni, a nič manj tudi mirovni čini-telji. Iz tega nastaja šele celotni pojem o razvoju narodnega državnega gospodarstva in ta razvoj je — kakor vidimo v sedanjem boju velesil — odvisen pred vsem drugim od velikosti, vrednosti in uporabnosti narodnega premoženja. Na te temelje gospodarstva se moramo torej navaditi misliti in jih gojiti. Bojimo se pa, da je resnica glede vsega našega, posebno pa še glede slovenskega narodnega premoženja dosti hujša ko glede razvoja delavnosti in rastočega narodnega dohodka. Kajti mirno smemo reči, da so leta krize načela ne le našo narodno zemljiško posest, temveč nam uničila že tudi večinoma ves inventar, ki ga bo težko obnavljati. Iz teh vprašanj narodnega gospodarstva pa tudi lahko razumemo, do kod bi utegnil še segati pri nas tuj gospodarski vpliv in nenadzorovan tuj kapital, če si ne bomo izdelali točne statistike in vzgojili več smisla za gospodarstvo«. Ubogi narod Celjska »Nova doba« poroča v št. 28: »Zadnji dan ljubljanskega tabora je našel tudi pri nas v Štorah odmev. Ko so se na praznik sv. Petra in Pavla zvečer vračali uniformirani in civilni fantje z vlakom iz Ljubljane skozi Štore, so se vozili v zadnjih vagonih tudi Sokoli in So.>Vtl° vu^noU Je nckdy blekml vmcb’ Pr]sluškovan pomenek v Msnte Car?u Nedavno tega je izšla v listih novica, da bomo dobili nove kovance te ali one »legirunge«. Vest, da bo za 200,000.000 (dvesto milijonov dinarjev) denarja več v obtoku, je kajpak pavšalno razveseljiva za vse, ki so potrebni denarja. Pa je zopet nastala posledica plemenit.; slovenske čednosti oz. kreposti, kateri se pravi lepo slovensko »favšija« . . . Grebajoč si osivelo butico, kje bi našel takozvani prvi vir za merodajno mnenje o gornjem aktualnem problemu, sem se napotil v znani in sloviti MONTE CARLO, kjer zasedajo »senatorji« našega javnega mnenja in dolgega časa — častiti vpoko-jenci vseh vrst. Posnel sein po reportažni dolžnosti in vestnosti sledeči pomenek, ki ga hočemo oteti pozabljenju: »In kdo je vse to zakrivil . . .?« »Vlada!« je bil refren vsaki debati ob zaključku. »Odkar je Judež prodal Jezusa za 30 .« a starejši abrahamovec je modro dodal: »Poznamo tisto zgodbo o spletenem biču in menjalcih v hiši Gospodovi . . . Kljub temu kupčija dobro cveti na vse strini!« Pa je zafrknil stari Jaka: »Že zopet uganjaš politiko?!« in srepo pogledal vse sobesednike ... Vmes se je oglasil bas Franceta Redko-besednika: »Za denar vse dobiš!« »Norec! Stavit grem, da se motiš!» je odvrnil prilično dostojno Lojze Razvodnik in dodal važno: »Stavim dva litra vina in 100 dinarjev, da nimaš prav s svojo modrostjo o tem prekletem denarju ... če izvzamemo smrt, bolezen in neizogibljive posledice višje sile, li sahko milijarder, a eno stvar poznam, ki je z denarjem ne moreš kupiti!« »Vse dosežeš z denarjem!« je zabrundalo nekaj pleščev in drugih komilitonov te branže. Stavili so m potem je dejal predlagatelj stave: »Milijarder si lahko vse kupi in nabavi, 'je besedoval možak s sivo brado sv. Jo j ali samo ubožnega spričevala ne more Ižela, a neki iz vrste metuzalemcev je do- dobiti za noben denar!« 1 Stava je bila kajpak dobljena in »sena- torski smeh« je obkrožal skromne klopi Mnnte Carla . . . Ko se je vihat polegel, sem mogel po- tem, ko se mi je nesrečni svinčnik že sedmokrat zlomil, zabeležiti še to važno debato: »Nov denar, iz niklja, bakra in aluminija dobimo . . . Najmanjši' novčič bo po 10 para!« je dejal očividno miroljubno razpoložen član »senatorske« zbornice, nakar je nastala prava rabuka, ki jo j'' sprožil »kronski« član družbe: »Zopet so udarili siromake . . . Prej so dobivali berači najnižjo moneto 25 para, sedaj pa bodo obdarovani z 10 parami..-In kdo je kriv?« »Senatorski parlamentarci« co se ;>ra^ mladostno razživeli in naenkrat, poza-bivši na svoje tradicionalne kvarte, n katerimi sebi preganjajo dolgi čas in oen-zijonersko nevoljo, so se združili v soglasnem vzkliku: »Stavka je edino borbeno sredstvo. M1 ir naši tovariši berači napovedujemo generalno stavko . . . Kdor ni z nami, ie proti nam!« Zanimivo sejo, katere potek sem zabeležil vestno iz gornjih razlogov zgolj v aforizmih, ki so vsem razumljivi, je pr~' kinila VIS MAIOR: Veter, bližajoča se nevihta, zapadlo sonce in revmatični občutki v nogah in — žepih! Poročilo o drugem važner zasedanj prihodnjič! D r a v i n- Beg iz ruskega ujetništva (Po svojih doživljajih nap>sal: J. Petre.) m dkato&ki umke E Dl N A TOLAŽBA ■mME—BBBaaBBgg"! Takoj drugi dan smo se z vlakom odpeljali proti jugu. Vozili smo se v dolgih osebnih vagonih, kjer si mogel tudi spati. Razen čaja z mlekom smo dobivali mrzlo hrano. Cim dalje proti jugu, tem večja je postajala vročina. Kmalu smo prešli reko Ind, ki teče na tem mestu v več rokavih. Visoke gore so se umaknile manjšim hribom in ti so se polagoma izgubljali v valovito pokrajino, poraščeno z gozdovi različnih dreves. Videli smo različna mesta, med njimi Delhi, in se vozili proti Ahmedabadu, ki leži približno 150 milj severno od Bom-baya. Nastajala je neznosna vročina, ki nas je tirala v obup. Železo v vagonih je postalo tako vroče, da se ga nismo smeli dotakniti. Angleži so nam nosili vodo z ledom. Izpraznili smo vedro za vedrom, a žeje nikakor nismo ugasili; nasprotno, kakor da bi ji prižigali. Ponujali so nam vročega čaja z mlekom, kar smo pa odklonili, meneč, da nas vročina potem ubije. Toda vojaki so nas tako dolgo silili, da smo poskusili. In glej čudo! Žeja je ponehala. Ta grozna vročina nastopi v teh krajih začetkom maja in traja do konca junija. Pozneje jo ublažuje dež, ki pada dvakrat na teden. Angleži so nas imeli za boljševike. Zato so nas v Ahmedabadu spravili v trdnjavsko taborišče za internirance. Seveda smo protestirali Ce ne verjamejo nam, naj se obrnejo na onega ruskega barona, ki je z nami potoval in se nahaja sedaj v Bombayu. Naj jim on razloži, kdo smo jn kako smo se obnašali napram njemu in drugimi Kmalu je prišlo od barona pismo, polno hvale o nas. šele sedaj so nas odvedli v kemp, kakor imenujejo Angleži taborišče, ki smo si ustvarili sodbo o njem že naprej. A kdo popiše naše presenečenje! Saj to niso ujetniki, marveč gospodje v belih oblekah se sprehajajo po parku. Le eno nas je zbodlo v oči: Dvojna, iz bodeče žice spletena ograja, kjer so zdolgočaseno stopali črni vojaki s puškami. Razdelili so nas po oddelkih, kakor je bilo še kje prostora. Med tisoči ujetnikov sem našel vsega le šest Slovencev: inže-njerja Lupšo ter njegovega slugo Ivanj-šiča od Male Nedelje, ki sta bila že pred vojno v Siamu; Ernesta Wudlerja, trgovskega akademika iz Celja, ter Ivana Ro- ana, zidarske _. polirja iz Kranja, ki je bil isto v Afganistanu in je bil v Buhari zaposlen kot stavbni mojster. Prve dni je bilo dovolj pripovedovanja o naših doživljajih. Smeli smo pisati domov. Največje veselje zame, saj nisem že peto leto nikomur pisal! Zadnje pismo sem odposlal domov iz Taškenta preko Rdečega križa. Kratko sporočilo, da sem po dolgi bolezni še slab in se bomo kmalu videli. Dvakrat na mesece Smo dobili brezplačno pisemske potrebščine. Pošiljal sem pisma drugo za drugim, odgovora od nikoder. šele čez več mesecev sem r"'Ue' odprto kuverto in v njej sliko svojih staršev. Najbrž pri cenzuri niso imeli nikogar, ki bi znal tolmačiti slovenska pisma, pa so jih kratkomalo vrgli v koš; sliko so pustili. Tako sem vsaj izvedel, da starši še živijo. Nato sem poskusil v nemškem jeziku, a tudi sedaj ni bilo bolje. Moji starši so prejeli iz Indije deset pisem, iz Rusije nobenega, razen onega iz Taškenta. Jaz nisem prejel nobenega. V taborišču je bilo vsega, karkoli sl si mogel poželeti. Trgov m a z najrazličnejšimi stvarmi, pivnica z japonskim pivom, restavracija z najboljšimi jedili. Sem smo prišli samo včasih, na priboljšek. Drugače smo imeli na razpolago tri kuhinje: Madžarsko, nemško in avstrijsko. Ostal sem nri avsfriiski, ki sem je bil naibolj Vajen. Nemci vse jedi preveč sladkajo, Madžari pa preveč papricirajo. Kdor si je hojel hrano izboljšati, je doolačal po dve runiii. Ker nas ie bilo veliko takih, so nrišli tudi revnejši na račun. Ob nedeliah smo hodili v cerkev, vsako soboto pa v gledališče, kjer ie igrala godba na pihala in orkester. Tam so tudi kazali papige, opice in velike kače. (Dalje.) Razstava „IV!aribor 1918-1938** Proslava 20 letnice Jugoslavije v Mariboru bo pokazala v dneh od 6. do 15. avgusta 1938 bilanco prosvetnega, kul-tunega in socialnega razvoja Maribora in njegovega zaledja v jugoslovanski dobi Na razstavi sodelujejo vse mariborske prosvetne, kulturne in socialne organizacije, ki podajo v lastnem delokrogu svoje delo in svoj razvoj; obenem s temi organizacijami prireja razstavo tudi mesto Maribor. . Zgodovinsko društvo, Študijska knjižnica, Pedagoška centrala, Umetniški klub lavantinski škofijski ordinariat in šol. sestre organizirajo kulturno razstavo, ki prikaže prevrat, literarno pedagoško, šol sko in umetniško delo ter varstvo spomenikov. Sokol, Zveza kulturnih društev, Vzajemnost in Prosvetna zveza organizirajo razstavo prosvetnega dela in življenja Maribora s Podravjem in Pomurjem. — Prosvetno razstavo bodo izpopolnile spe cleino mariborske organizacije Ljudska univerza, Francoski krožek, Narodna strokovna zveza in Slov. trgovsko društvo. Posebni del razstave bo zavzemalo socialno skrbstvo, katerega prikažejo Okrožni urad za zavarovanje delavcev. Društvo za zdravstveno zaščito dece in mladine ter Jadranska straža. Prehodni položaj med prosvetno in socialno razstavo pa bo zavzemala razstava mariborskih gasilcev in lovcev. Na jubilejni razstavi »Maribor 1918— 1938« bo prvič razstavila pri nas državna železnica, ki bo z razvojno sliko mariborskih delavnic državnih železnic zdru- MfKl BONBONI najbrže ošabna. Ima pa to lastnost, d* daje ponoči polnega zamaha svojemu ne ravno estetičnemu in prijetnemu glasu, ker ga je sram, da bi preko dne prišel z .in njim na dan. Pavi pa res ne spadajo v žrla tudi sliko prosvetnega m kulturnega j bližino oziroma sosedstvo bolnišnice, da bi nam počitka potrebnim bolnikom s Senzacionalni poraz teniškega svetovnega prvaka v Beogradu. Včeraj popoldne sta v Beogradu nastopila slavna teniška igralca Budge in Mako, in sicer je v prvi igri nastopil Punčec proti Maku in zmagal v treh setih 4:6, 6:3, 9:7. Nato sta se srečala Budge in Kukuljevič. Zmagal je Kukuljevič s 15:13, 7:5. V doublu sta nastopila Kukuljevič in češkoslovaški igralec Drobny proti Američanoma Bud-geu in Maku ter izgubila v dveh setih 3:6, 2:6. Danes igra Drobny proti Maku, Punčec proti Budgeu, v doublu pa Kukuljevič in Punčec proti Američanoma. V četrtek gostujeta ameriška mojstra v Zagrebu. Von Cram izvršil samomor. Kakor poročajo iz Berlina, je v tamkajšnjih zaporih izvršil samomor bivši nemški in svetovni teniški prvak von Cramm. Nogometni sodniški izpit je napravil, preteklo nedeljo v Ljubljani Josip Rado-lič iz Maribora. Okrožni odbor LNP v Mariboru, službeno. Občni zbor OOLNP bo v nedeljo 17. julija ob 10. pri Zamorcu. Tajnik. Celjski nogometaši v Mariboru. V nedeljo 17. t. m. gostujejo v Mariboru celjski Atletiki, in sicer z dvema moštvo ma. Ob 14. nastopijo juniorji SK Rapida proti juniorjem Atletikov, ob 17.30 pa bosta pomerili svoje moči prvi moštvi orne njenih klubov. Ob 15.30 bo nogometna tekma med mariborskimi nogometnimi sodniki in moštvom old boys SK Rapida. Vse tri tekme bodo na igrišču SK Rapida. Subotlški ŽAK gostuje v Mariboru v nedeljo 24. julija. Nastopijo proti SK Železničarju. Cestna motociklistična dirka bo v nedeljo 17. julija na progi Košaki - Sv. Jurij ob Pesnici. Pričetek dirke ob 14. Prireditelj je Motoklub »Pohorje«. Jugoslavija:Italija v rokoborbi. Dne 5. avgusta bo v Rimu meddržavna rokoborba rned reprezentancama Jugoslavije in Italije. Za omenjeni dvoboj je kapetan Jugosl. težkoatletskega saveza odredil naslednjo postavo: bantam Pavle Ilič (Beograd), perolahka A. Vujevič (Subotica), lahka M. Grujič (Beograd), polsrednja Anton Fišer (Beograd), srednja Drago Fišer (PSK Maribor), poltežka F. Palkovič (Zagreb), težka S. Nagy (Som-bor). življenja mariborskih železničarjev v ca' su po svetovni vojni. Mesto Maribor pa bo nazorno predo-čilo urbanistični razvoj zelene metropole ob Dravi in tako povezalo kot pokra-iinsko gospodarsko, kulturno in prosvetno središče pokrajine vse gornje razstave v eno organsko zaključeno enoto. Jubilejna razstava »Maribor 1918-1938« bo podala vse aktivne in pozitivne strani dvajsetletnega razvoja Podravja in Pomurja; podala pa bo tudi pasivne in senčne strani našega obmejnega življenja v zadnjih letih, kar je za nas enako važno, da vemo in zamoremo v zavesti naših slabosti pravilno usmeriti razvoj za bodočnost. Na Pesnico! Vneto prizadevni pesniški Sokoli se pod vodstvom svojega vzorno iniciativnega predsednika br. Srečka Kranjca pripravljajo za nedeljski nastop. Sokolski in nacionalni Maribor hoče podpreti pesniške Sokole v njihovem vzvišenem prizadevanju, da si v okviru Petrove petletke zgradijo svoj Sokolski dom. Čisti dobiček nedeljskega slavja pojde v prid fondu za gradnjo Sokolskega doma, ki ga hočejo požrtvovalni pesniški Sokoli imeti po streho že prihodnje leto. Po nastopu je veliko ljudsko in narodno slavje z veselico, pri kateri ne bo manjkalo ne petja, ne glasbe, ne dobre kapljice in tudi ne izbornega prigrizka. Sodeluje mariborska vojaška godba. Ob 3. popoldne vozi na Pesnico poseben vlak, vrnitev ob pol 18., 21., oziroma 22. uri. V nedeljo vsi s posebnim vlakom na Pesnico! svojim odvratnim piskanjem kradli prepotreben in predragocen spanec. Mar mislite, da je to prijetno...?« Pevski zbor »Drava« priredi dne I*. julija vrtno veselico pri Tomšeju v Pekrah. Le še danes do 17. ure se sprejemajo prijave za avtokarski izlet v Zagreb na medmestno teniško tekmo New York -Zagreb, na kateri nastopa svetovni prvak Donald Budge, ter naši mojstri Punčec, Palada, Kukuljevič in Mitič. Cena vožnje le din 100. Pohorska železnica. Za v ponedeljek, dne 11. t. m. sklicani občni P. Ž. se ni mo gel vršiti. Občni zbor se vrši pod istimi pogoji v petek dne 22. t m. Kaj poje Praga. Pod tem geslom je no cojšnji parkovni koncert: 1. Aust: »Sedem let«, koračnica. 2. Kovarik: »U carstvu priča«, valček. 3. Bernhard: »Prag se zabavlja«, smesa šlagera. 4. Suk: »Pod Bla-nikom«, koncertna koračnica. 5. Krička: »Sletu zdar«, koncertna koračnica. 6. Ko varile: »Glazbena iluzija«, pesem. 7. Kovarik: »Praga se smeje«, smesa šlagera. 8. Vacek: »Pri nas v kasarni«, vojaška pesem. Jakobu Lahu, Maribor Jtauue vesti Nj. Vel. kraljica Marija je včeraj odpotovala iz Bleda v London, kjer ostane nekaj časa. Knez namestnik Pavle je sinoči okrog 19. ure prispel v Ljubljano. Okoli 20. ure se je Nj. Vis. knez namestnik Pavle zopet vrnil na Brdo pri Kranju. Ministrski predsednik dr. Stojadlnovič se je mudil včeraj popoldne v Ljubljani. Rekordni polet Hudhesa okrog sveta. Ameriški letalec in milijonar Hovard Slovensko čebelarstvo. Med drugim se moramo Slovenci ponašati zlasti tudi modernim čebelarstvom, saj so bili prav naši velik' čebelarji učitelji mnogih dru gih, večjih narodov. Naši modemi čebelarji so naš ponos, čebelarstvo je pa važno in pomembno tudi v narodnem gO' spodarstvu, prehranjevanju in zdravil stvu. Da se seznanijo z vsem tem tudi tisti, ki našega čebelarstva in njegovega oomena morda še ne poznajo tako kakor zasluži, bo priredil letošnji VII. Mariborski teden od 6. do 15. avgusta tudi veliko čebelarsko razstavo. Mar mislite... Prejeli smo s prošnjo za objavo: »Bolniki smo, v bolnišnici smo lepo in dobro skrbijo za nas bolnike. Je pa smola, da imajo tam nekje v sosed stvu pave. Lepa žival je pav, ponosna in Hughes, ki je prispel v ponedeljek iz New Yorka v Pariz, je včeraj ob 11.15 prista' v Moskvi, kjer je ostal samo 2 uri, nakar je nadaljeval polet proti Omsku. Ob 17, pa je Hughes pristal v Sverdlovskem, ki je oddaljen 1600 km od Moskve. Progo Ne\vyor - Moskvo je Hughes preletel času 33 ur, tako da je prekosil rekord, k1 ga je dosegel letalec Post s 50 urami. zlatnino na obroka bron poviiaaj« «*■ , M.JL6ER JEV SIN, »m. Fotoamaterstvo je šport, ki se pri nas nenavadno lepo razvija. Naši fotoama-teji so dosegli že tako umetniško višino, da se lahko udeležujejo največjih mednarodnih razstav in tekmovanj in dosegajo celo prve nagrade. Zato je razumljivo, da postaja zanimanje za fotoamaterska dela tudi med najširšimi sloji vedno večje. To so pokazale vse dosedanje naše fotoamaterske razstave in to bo pokazala ’i letošnja v okviru VII. Mariborskegr tedna od 6. do 15. avgusta. Iz poštne službe. Sef pošte v Sloveti« skih Konjicah Karol Wagner je po službeni potrebi premeščen h glavni pošti V Celje. Maribor — tujsko prometno mesto. —* 3rejeli smo: Čez mesec se razlije priča-covani veliki val tujskega prometa po Mariboru in okolici. Pride jih mnogo tucB takfh, ki sploh še niso videli Maribora, še več pa onih, ki ga niso še videli v sedanji obnovljeni obleki. Kakor odloča simpatija ali antipatija o pravem vtisu, tako ali pa še bolj vpliva na prišleca pr- vi pogled že pri vhodu v mesto. Svojčas se Maribor s tem prvim vtisom ugodja ni mogel ponašati. Danes je baš ta prva slika zelo ugodno spremenjena in se njen epotni utis stopnjuje po novo urejeni Aleksandrovi promenadi, mimo novo pre urejenega gradu do Grajskega trga. Med tem bo gotov tudi Glavni trg kot moderno avtobusno prometno središče. Novim izletnikom bi zlasti imponiral državni most s pogledom na Pohorje. Treba pa je misliti tudi na olepšanje Kralja Petra trga, vštevši odstranitev starega zidovja ob začetku nove ceste na Pobrežje. In pa ves Maribor bodi — v rožah! Na oknih v izložbah, spomenikih itd. Morda bi bilo dobro, če se tukaj razpišejo posebne nagrade za najlepše okrašene hiše. Mestni park je že precej urejen. Naša prelepa Kalvarija pa kliče po obnovi. Pred vsem preč z grmičevjem ob vinogradu. Tja spadajo primerni nasadi ali pa — nič. — Več klopi okoli lično prenovljene cerkvice! Omogoči naj se udobnejši prehodna sosednje vrhove in omogoči obisk tudi Piramide s povratkom preko Mestnega loga in Treh ribnikov. Tujski promet so znale izkoristiti mnoge na prirodnih krasotah bogate dežele za lep vir narodnih dohodkov. Korist tujskega prometa smo pa spoznali zlasti p« osvobojenju tudi mi In storili že doslej veliko za popularizacijo naših prekrasnih pokrajin širom države. Zgradili smo rove komunikacije in neštete turistične postojanke, ki prav nič ne zaostajajo za švicarskimi, francoskimi in drugimi svetovno znanimi. Del teh naših naporov in uspe- UeiasiUeif y,PJu» Ob prodornih zmagah in preselitvi v Ljubljano bo drevi na vrtu restavracije Union. Po prodornih zmagah našega velemojstra v Lodžu, Noordwijeku in Harzburgu, kjer ie tako sijajno uveljavil vrline svoje igre, smo dolžni oddati priznanje uglednemu članu MŠK g. Vasji Pircu s številno udeležbo na tem večeru s strani vseh prijateljev šaha in vse ostale javnosti, ker so bili uspehi našega velemojstra obenem v čast naši državi in uspehi jugosloven-skega šaha. Po pozdravnih govorih funkcionarjev MŠK, bo g. Vasja Pirc predaval o svojih vtisih v Noordwijku in Harz burgu. Sledijo pevske točke opernega pevca g. Jurca, katerega bo spremljal na klavirju g. prof. Mirk itd. To bo obenem poslovilni večer g. velemojstra Vasje P i rca, ki se te dni preseli v Ljub ljano. Pričakujemo, da se bo naša javnost udeležila v velikem številu počastitve velemojstra V. Pirca. Zopet fe padlo mlado življenje Smr:onosen vbodljaj v prsa V tuk. splošno bolnišnico so prepeljali sinoči 16 letnega posestniškega sina Bernarda Strnada iz Oplotnice, ki ga je neki kmečki fant v prepiru sunil z nožem v levo stan prs. Nezavestnega Strnada so domači prepeljali v Maribor, kjer je pa pol ure po prevozu podlegel smrtonosnemu vbodljaju. Napadalca so orožniki med tem že aretirali. Težka prometna nesreča v Košakih Posestniški sin Ivan Gabrovec nevarno poškodovan Z razbito glavo je obležal na cesti 33-1 vso silo treščila v šipo avtomobila, od letni posestniški sin Ivan Gabrovec iz Sv. Marjete ob Pesnici, ki je s svojim dvokolesom križal Aleksandrovo cesto v Ko- šakih v trenutku, ko je peljal mimo neki avtomobilist iz Murske Sobote. Gabrovec in njegova žena sta vozila preko ceste. Ko sta malodane že prevozila cesto, je nekdo poklical Gabrovca nazaj. Kolesar je okrenil svoje vozilo in se hotel vrniti. V trenutku je pribrzela po cesti neka limuzina, ki je Gabrovca zgrabila ter ga z koder je nesrečnež v velikem loku priletel na zemljo. Avtomobilist je sicer zao-krenil na levo, vendar nezgode ni mogel preprečiti. Vsega v krvi in nezavestnega je vozač imuzine odpremil ponesrečenega Gabrovca v tuk. splošno bolnišnico, kjer so zdravniki ugotovili težke poškodbe na glavi in je ponesrečenčevo stanje zelo resno. Doslej se še ni prebudil iz nezavesti. NAŠIM NAROČNIKOM. Te dni smo razposlali cenjenim naročnikom opomine za dolžno naročnino. — Vljudno prosimo, da nam po priloženih položnicah nakažejo dolgujoče zneske. Onim, ki bi tega ne vpoštevali, sporočamo, da bomo nadaljnjo dostavo lista ukinili. Uprava »VEČERNIKA«. Požar na šentiljskem kolodvoru Na kolodvoru v Št. liju se je vnela slama, ki je bila natovorjena na vagonu, ki je stal na slepem tiru. Ogenj je v kratkem času zajel ves vagon, tako da so mo rali alarmirati šentiljske gasilce, ki so nemudoma prihiteli na kolodvor. Toda gašenje je bilo zelo otežkočeno radi pomanjkanja vode, tako da niso mogli gasilci "požara pogasiti. Posrečilo pa se jim je, da so ogenj lokalizirali, ker je bila velika nevarnost, da se ogenj razširi na bližnje skladišče in druge objekte. Ogenj je vso slamo za 7.830 kg uničil, odgorel pa je tudi leseni pod vagona. Škoda na uničeni slami znaša okoli 5100 dinarjev, dočim ni škoda, ki jo trpi železniška uprava radi poškodovanega vagona, še povsem točno znana. Slama je bila last trgovca Antona Birgmajerja iz Maribora, ki je slamo natovoril za Kmetijsko družbo. Preiskava je dognala, da so ogenj zanetile iskre lokomotive._______________ hov bo pokazala naši javnosti in tujemu svetu tudi letošnja tujskoprometna razstava na Vil. Mariborskem tednu od 6. do 15. avgusta. Za udeležence od drugod ie dovoljena polovična vožnja po "seh državnih železnicah. Za izlet na Dunai ki ga prireja Putnik od 16. do 18. julija z modernim avtoka-rom, je na razpolago le še par sedežev. Prijavite se takoj Putniku Maribor - Celje - Ptuj. Vožnja in vizum samo Din 250. S kuhalno smolo se je nevarno opekel 28 letni kleparski pomočnik Alojz Kovač. Na strehi novega, še nedograjenega skladišča je kuhal smolo. Ko je spustil v lonec precejšen kos še nekuhane smole, je . areča smola brizgnila v pomočnikov obraz ter po rokah in so ga morali mari- borski reševalci nemudoma odpremiti v tuk. splošno bolnišnico. Za ukradeno kolo 8 mesecev strogega zapora. Mali kazenski senat mariborskega okrožnega sodišča je obsodil 26 letnega kovaškega pomočnika Josipa Kra nerja iz Sv. Janža na Dravskem polju na 8 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let, ker je dne 22. aprila t. 1. na Pobrežju ukradel Frančiški Postrakovi dvokolo v vrednosti 800 dinarjev. Dobro si bo zapomnil. Ko je dne 4. julija orožnik Vladimir Jezdič na povratku iz službe, ki jo je vršil v Košakih, stopil v gostilno Helene Lebričeve v Počehovi, ga je začel neki moški izzivati. Ko pa ga je orožnik vprašal za njegovo ime, je moški udaril orožnika s pestjo po glavi. V naslednjem trenutku je priskočil še drugi moški in sta oba udrihala po orožniku z nekim trdim predmetom po glavi, da je orožnik obležal v krvi in da so ga morali odpremiti v bolnišnico. Epilog te zadeve je bil pred malim kazenskim senatom mariborskega okrožnega sodišča, ki je storilca, nekega 32 letnega tesarja Alojzija Lorberja iz Sv. Jurija, obsodil na 8 mesecev strogega zapora ter na izgubo častnih državljanskih pravic za dobo 2 let. Dunajska vremenska napoved predvideva sledeče vreme: Danes popoldne pre težno oblačno, mestoma deževno, zlasti ob vznožju osrednjih Alp. Jutri, v četrtek spremenljivo, oblačno, tudi sončno brez bistvenih sprememb, naraščanje temperature. v ■M m i/ 'Ume mieijsšvs m vsdk im* imsfk mhMmk Glavna skupščina ljubljanske sekcije Jugoslovenskega učiteljskega udruženja je sprejela sledeče pomembne resolucije, v katerih se zrcalijo težnje in skrbi našega vzornega učiteljstva: Vztrajamo na vseh dosedanjih zahtevali prosvetnega, pravnega in materialnega značaja, ki smo jih opetovano poudarjali v svojih dosedanjih resolucijah in sklepih. Poleg tgea pa še ugotavljamo: 1. Nevarne sile v obmejnem in narodnostno mešanem ozemlju odtujujejo našo mladino. Pozivamo vso našo javnost, da v velikih življenjskih vprašanjih našega naroda nastopa složno v skupni fronti. 2. Učiteljstvo najbolj pozna življenje našega otroka, zato opozarja vso javnost in njene činitelje na njegov izredno težki gospodarski in socialni položaj. Potrebna je nujna pomoč, ker je v nevarnosti zdrava življenjska bodočnost našega naroda. 3. Za duševno zdravje naše mladine ie nujno potrebno, da oblast prepreči z vsemi zakonitimi sredstvi razširjanje »šund-literature«, ki se zadnje čase vedno bolj širi med našo mladino. 4. Normalni razvoj šolstva zahteva, da se pri sprejemu na učiteljišča že v letošnjem letu pod enakimi pogoji upoštevajo v isti meri ženski kakor moški prosilci. Gornje ugotovitve sporočamo naši ja v nosti in jih predajemo v ureditev merodajnim činiteljem s pozivom, da se nujno obravnavajo in ugodno rešijo. S praškega vsesokoiskega zleta trn. > v pt Naši Sokoli izročajo češkoslovaškim kip kralja Aleksandra. Proste vaje Sokolov Uatute vesti Novi češkoslovaški poslanik na našem dvom dr. Jaroslav Lipa je bil včeraj sprejet v avdijenci na Brdu, kjer je knezu namestniku Pavlu slovesno izroči! svoja akreditivna pisma. Avdijenci je pri sostvoval tudi predsednik vlade dr. Milan Stojadinovič. Sirite „Veternik" Občutek bolečine V Karolininem zavodu v Stockholmu je bila nedavno debata na zdravniškem zborovanju o novi operacijski metodi, ki naj odstrani bolečine v obrazu, nazvane znanstvno trigeminus neuralgia. To me-tedo so uporabili na nevrološki kliniki znanega švedskega »možganskega« specialista prof. Herberta Olivecrone v sera-finski bolnici v Stockholmu. Izkazalo se je, da je edino radikalno sredstvo, kako priti do živega bolezni obraznega živčevja, v kolikor je vzrok res neznan, to, da se odstrani ves sklop živčevja, prenašajoč občutek bolečine. Težkoča je bila v tem, da si zdravniki niso bili na jasnem, katera živčna vlakna prav za prav prenašajo bolečino in katera imajo druge funkcije. Odkritja drugih švedskih zdravnikov dokazujjo, da prenašajo občutek bolečine vsaj glede na okoliške organe izredno nežna vlakna, v premeru manjša od 4ih mikronov. Prof. Gosta Haggvist jo uporabil metodo za merjenja teh vlaken, odkrito po nekem drugem švedskem zdravniku, in uspešno je naštel v živcu izvestno število dovolj nežnih vlaken, ki lahko veljajo za bolečino prena- šajoča se vlakna. Posrečilo se mu je tudi najti prikladno mesto za odstranitev teh živcev. Novo operacijsko metodo so v Stockholmu opetovano preizkusili in vedno z uspehom. Uporabili so jo uspešno tudi v Miinchenu in Kodanju. če napravi operacijo izkušen operater, ne čuti bolnik nobenih bolečin, pa tudi vročine ni pri bolniku. Ni se rodil. Učitelj: Jožek, kdaj si sc rodil?-« Jožek: »Nikoli«. Učitelj: »Kako to?« Jožek: »Ker nimam matefe, temveč le mačeho!« Argentina tvori osrednjo točko prikaza in razglabljanja v št. 4869 znane revije »lllustrirte Zeitung Leipzig«. Omenjena številka nam izredno poučno in pla stično posreduje vse ono, kar se tiče nuj" no potrebnega poznavanja sodobne Argentine. Kakor prejšnje številke 4860:— 4868, tako vsebuje tudi št. 4869 celo serijo lepih posnetkov, ki ponazorujejo številne poučne in aktualne članke ter zanimivo gradivo iz vseh delov sveta, vseh držav in vseh celin. Omenjena revija m*-Idi v vsaki številki mnogo instruktivnega J ier interesantnega. Najdaljša borba v svetovnem prvenstvu težke kategorije v boksu je trajala mesec dni, zadnja pa niti eno kolo. Prva rekorderja v dolžini borbe sta bila Tom Sayers in Dan Colins, zadnja rekorderja v najkrajši bitki pa Schmeling in Louis. Ko so pri prvih malokateri pričakovali, da bo trajala tako dolgo, se pri zadnji gotovo ni nihče nadejal, da bo tako kratka . . . Menjajo se časi, menjajo se tudi borci, menja se taktika. Za časa romantičnega boksarskega športa je bila moč vse, danes je Louis spet pokazal, da je moč na prvem mestu in da je taktika precej v ozadju. * že leta 1841. so se borili za svetovno prvenstvo težke kategorije v boksu. Takrat so se pretepali s pestmi in za malo denarja. Vsega 100 dolarjev je zbral Tom Hyer omenjenega leta, ko je definitivno zbil svojega nasprotnika. Danes predstavlja ta vsota za svetovne prvake komaj napitnino. Na prvi listi prvih deset ameriških boksarskih prvakov sta bila samo dva Amerikanca, Tom Sajrer in Heenau. Vsi ostali so bili Irci ali Angleži. Epoha borb brez rokavic je končala šele 1889. leta. Dotlej je vladala pravica pesti, in kronika beleži, da so baš takrat vodili najdaljše borbe s pestmi. Tom Sayers, srednja kategorija, ki je od 1857. do 1861. nosil naslov mojstra težke kategorije, je trčil leta 1849. na Dana Co-linsa. Borba je trajala mesec dni! K temu je mnogo doprinesla policija, ki je to mesarjenje navadno prekinila, ko je pričelo teči preveč krvi. Borca in gledalci so se preselili v drug kraj, dokler ni tudi tam policija prepovedala borbe, mesarjenje v pravem pomenu besede. Nekega dne sta se mlatila od zore do mraka, toda odločitve ni bilo. Po enem mesecu sta se razšla brez odločitve.. Odšla za nekaj tednov na oddih in se potem vnovič sestala. Pri tem sestanku je Tom Sayers nepričakovano hitro zmagal. Tako je končala najdaljša borba na svetu. Po tem slede drugi rekordi: Anglež Jack Jones in Patsy Tunney sta prignala do 276. kola. Irec Mlkke Maden in Anglež Jack Grant sta se mlatila 150 rund. Prvi par se je boril okoli devet ur, drugi okoli 6 ur! Ko so v boksarskem športu uvedli rokavice, sta vzbudila senzacijo sveta Amerikanec Andy Bovvden in Jack Burke, ki sta se bila 110 kol, vendar celih 5 in pol ur! Ni dvoma, da so imeli gledalci kaj videti za svoj denar. Kakšna razlika je med tistimi gledalci in temi, ki so gledali borbo Schmeling—Louis! John SulHvan je bil prvi uradno priznani svetovni mojster vseh kategorij! To je bilo 1. 1882. Takrat je imel 26 let, bil je Amerikanec silne moči. 10.000 dolarjev je bilo določeno za njegovo borbo s Paddyjem Ryanom. To je bila vsotica, ki je zadoščala za lepo — penzijo! V devetih kolih je bilo vse gotovo in Paddy je ležal k. o. na tleh. Amerika je imela svojega mojstra, ki je obdržal svoj naslov celih deset let. Leta 1889. je hote! dokazati, da je še vedno prvak ter je izzval na borbo Jamesa Corbetta. To je bi! majhen mož, ki je prišel iz Kanade. Bil je neke vrste revolucijonar v boksu, ker je hotel dokazati, da ni pri boksu vse samo moč, temveč da je važna pri tem tudi spretnost, brzina in inteligenca. To je bil prvi, ki je enako dobro uporabljal pri boksu pest kakor možgane. Njegova brzina je frapirala in dolgo ga ni mogel nihče posnemati. O hitrih kretnjah njegovih nog so pripovedovali prave povesti. John Sullivan je moral kapi-4,'lirati v 21. kolu. Boksarski šport se je pričel širiti po Vsem svetu. Konkurenca je bila vse Večja. Dobitki so rastli. Mikala sta denar in slava. Toda najbolj minljiva je Slava. Robert Fitzslmmons se je rodil na Angleškem. V mladosti je oobegnil v Avstralijo. Leta 1897. je dosegel za boks že precej visoko starost 35 let. James Corbett se v tem času tudi ni pomladil, pa sta se sešla v Carston Cityju v borbi. Robertu pripisujejo tisti tipični udarec v želodec, ob katerem se mnogim tako zamegli, da niti ne vedo, kdaj so se znašli na tleh. Njegov udarec je bil strašen. V 14. rundi borbe je obležal Corbett na tleh. Fitzsimmons je bil novi mojster Amerike. Poleg Schmelinga in Carnere je bil to edini inozemec, ki je prebil hegemonijo Amerikancev. V tej borbi sta borca zaslužila 25.000 dolarjev. Za tiste čase že precej lepa vsotica. Fitzsimmonsova slava ni trajala dolgo. Pojavila se je nova boksarska zvezda: James Jeffries. To je bil orjak, vendar mnogo pametnejši kakor Sullivan. Leta 1899. je prevzel Fitzsimmonsovo prvenstvo v 11 kolih. Jeffries je ostal sedem let svetovni prvak in se potem sam umaknil, kakor pozneje Tunney, Odredil je za svojega naslednika Amerikanca h juutjekja in sveta Kronika knock o uta, razbitih eelimti in nosov Rekordi boksarskih borb za prvenstvo sveta — Borba, ki je trajala ves meseci — John Sullivan prvi uradno priznani mojster vseh razredov — Od Suliivana do Louisa Leta 1914. je potoval Johnson v Pariz, da se pomeri z Amerikancem Moranom. To je bilo 27. junja in kot sodnik je fungiral Carpentier, ki je pozneje odšel v Ameriko, da prevzame prvenstvo Dempseya. Johnsona niso premagali, toda Amerikanci niso mirovali. Borba med belim in črnim morjem se mora odločiti v korist belega. 1915. so ustregli tej želji. Jess VVillard, orjaški farmar z 220 funti, je stopil na bojišče, da brani čast bele rase. To je bilo nekega vročega dne v Havan-ni. — Willard, ki je imel 36 let, je bil samo leto dni mlajši od zamorca. Pa ga je končno premagal v 26. kolu. Krožile so vesti, da se je Johnson moral dati premagati, ker so mu grozili s samokresi. Willard je obdržal naslov od 1915. do 1919. leta. Kmalu pa se je pričelo povdarjati ime Jack Dempsey. Leta 1919. je pričel v Toledu njegov pohod. Ne enkrat, ampak šestkrat je vrgel 40-Ietnega Willarda na tla. Bilo mu je komaj 24 let. V tretjem kolu je moral \Villard kapitulirati. Wil-Iard je dobil 100.000 dolarjev, Dempseyu pa je ostala »vsotica« 27.000 dolar'*/. Pričel je gigantski vzpon ameriškega boksa. Dempsey je po vrsti potolkel vse. 1921. leta je odšel v Ameriko najboljši evropski boksač, Francoz Carpentier, da ustavi Dempseya. V strahovitem, peklenskem kričanju je sicer mirni Francoz izgubil živce. Pozabil je na svoje znanje in pričel samo biti. Strahoviti udarec v podbradek Dempseyu, toda vzdržal je. V drugem kolu je Dempsey v največji nevarnosti, to prav v tem hipu si zlomi Carpentier palec na desni roki. Njegov najnevarnejši udarec nima več moči. Kljub temu bi skoro zmagal v tretjem kolu. Dempsey je dobil direkten udarec in odletel na vrvi, toda na Carpentieru se je videlo, kako je spačil obraz od bolečine. Njegova roka je gotova, nima več moči. Dempsey se je hitro opomogel in v četrtem kolu opravil s Francozom. Dempsey triumfira, toda pet let potem sledi tudi njegov poraz. Dne 23. septembra 1926. se je pojavil proti njemu James Tunney. Bivši mor nar je postal ne samo prvak sveta, ampak tudi pomorski častnik, in končno tudi mož neke dolarske milijonarke. Tun-ney je potolkel Dempseya v desetih kolih po točkah. Stotisoč gledalcev ni moglo priti k sebi. Ko so se zavedli, so znoreli za novim mojstrom. Na blagajni so dobili 1,895.729 dolarjev! 1,600.000 dolariev! Dempsey je smatral, da še ni definitivno premagan. 102.000 gledalcev je prišlo na borbo, na vstopnini so dosegli re-kord: 2,658.660 dolarjev! To je bil triumf manažerja Texa Rickardsa. Zopet zmaguje hladnokrvni Tunney po točkah. — Dempsey je končno likvidiran. Tunney se odpove nadaljnji borbi in zapušča svoj naslov na razpoloženje. Dve leti so čakali njegovega naslednika, in potem je prišel nov čas v boksarskem športu. Pojavil se je Max Schmeling. Ko je premagal Uzcuduna, mu priznajo pravico, da se bori za svetovno prvenstvo 22. junija pride do borbe z Jackom Sharkeyem. — Borba je končala nepričakovano, ker so Sharkeya radi prenizkega udarca diskva lificirani. — Leto dni pozneje je potolkel Schmeling Striblinga. Tretjič nastopi Schmeling 1932. in tokrat ga je premagal Sharkey v 15 koliko po točkah. Sharky pa je že leto dni nato izgubil naslov, ki mu ga je vzel italijanski Primo Carnera. Car-nera je potolkel Sharkeya všestem kolu. Potem je Carnera obdržal naslov tudi po borbi s Paolinom v Rimu, vendar samo nekaj mesecev, ker ga je 14. junija 1934. strahovito premagal vil kolih mladi Max Beer. V enajstem kolu je ležal Carnera strahovito premlačen na tleh. Pred tem je Baer porazil Schmelinga in tako prišel do borbe s Carnero. Po borbi v Hamburgu, kjer sta se srečala Schmeling in Hamas, bi moralo priti do velike borbe Schmelinga in Baera v Evropi, toda ameriški manažeri in boksarski diktatorji niso ho- Harta, ki mu pa niso priznali naslova, šele i. 1910. sa ga znova »izkopali« iz pozabe, da rešuje čast bele rase proti orjaškemu zamorcu Jacku Johnsonu. Toda o tem pozneje. Pred Johnsonom je bi! kot naslednik Jeffriesov v stvarni 1 -bi zmagovalec Tommy Burus. Burus je v 20. kolih po točkah premagal Harta in to je bilo prvič v zgodovini borb za prvenstvo težke kategorije, da je borba končala po točkah. Na sceni težke kategorije se je pojavil orjaški zamorec Jack Johnson. Neutrudno je gnal Burusa, dokler ga 1908. ni p*isilil na borbo v Avstraliji. V 14. kolu je utonila Burusova slava. Burus je prejel za tolažbo 30.000 dolarjev, dočim se je moral zmagovalec -- dovoljiti s samo 5000 dolarji. Sedem let je bil zamorec svetovni prvak. 1910. leta so prvič poskusili, da mu vzamejo naslov. Amerikanci so besneli. Iz boksarske vojne so prešli k resni vojni. črnca so hoteli zrušiti za vsako ceno. V nesreči so se nekateri spomnili nekdanjega Jeffriesa. V tem času je Jeffries dosegel 37 let, bil je povsem iz treninga. Bil si je svest, da ni več vrnitve slave, vendar je čuvstvo nadvladalo razum. Jeffries je treniral dvanajst mesecev. Skušali so delovati na Johnsona in mu pretili. Ko so mase 4. julija 1910. navalile na blagajno v Reno, so se pojavili plakati: »Samokrese in ostalo orožje je treba predati pri blagajni!« črnec se ni ustrašil, čeprav so ti plakati jasno govorili, kaj ga lahko čaka. V 15. kolih je Jeffriesa potolkel. Sodniki so morali prekiniti borbo, da ohranijo Jeffriesu življenje. Ta borba je bila prvič filmana in v Evropi so prvič občutili moc teh strašnih boksarskih borb, o katerih so sicer samo pripovedovali. Oba borca sta nabrala vsak po 100.000 dolarjev, za itsti čas vprav bajno vsoto. Obiščite VD. MARIBORSKI TEDEN od 6. do 15. avgusta 1938 Polovična vožnja na železnicah od 4, do 17. avgnsta t.l. Veliki narodni tabor 14. avg. 1938 Jubilejna kulturna razstava ob priliki proslave 20-letnite Jugosla’ vije v Mariboru Velika gospodarska in kulturna revija m Industrija . Tekstil . Trgovina . Obrt . Kmetijska razstava . Razstava cest . Tujskoprometna razstava Fotoamaterska razstava . Filatelistična razstava . Gostinstvo .Vinska pokušnja . Ženska ročna dela . Razstava narodnih noš iz vseh krajev države . Razstava „Nanos" Čebelarska razstava . Razstava malih živali . Koncertne in gledališke prireditve . Športne prireditve . Veselični park na razstavišču itd. Mariborski otok. najlepie kopališče v Jugoslaviji Zeleno, romantično Pohorje Vinorodne Slovenske gorite Gostoljubni, lepi Maribor Vas vabijo! teli spustiti tako mastnega zalogaja, ampak so privedli bojaželjnega Baera preko vode na ta način, da so ga prisilili na borbo z neko novo veličino, — Bradockom. Bradock je novi svetovni mojster in vsa borba za svetovno prvenstvo se vrača v Ameriko. Njegov naslednik bi moral biti črnec Joe Louis. Predvidevali so že veliko borbo in še večje dobitke. Takrat je prišlo do borbe med Schmelingom in Louisom 1936. Schmeling je potolkel Louisa in ušla je velika nagrada. Schmelinga so prikrajšali za naslov svetovnega prvaka, ker mora priti do borbe med Bradockom in Louisom. Louis je potolkel Bra-docka in tako postal svetovni prvak. Sedaj je prišla velika senzacija: Schmeling hoče poraziti Louisa, da tako potrdi, da je on pravi prvak sveta. Toda že v prvem kolu mora kapitualirati. Vse velike nade so se razblinile, to je bila najkrajša borba za svetovno prvenstvo, ki nam je še tako živo v spominu. Telefon Na mizi nam stoji telefonski aparat. Če bi hoteli poklicati vse telefonske naročnike sveta, bi morali klicati 32,496.000 telefonskih številk. Toliko je namreč zdaj na svetu telefonov. To je lepo število, toda leta 1933 jih je bilo še pol milijona več. Svetovna gospodarska kriza je pa vplivala tudi na telefonsko omrežje. Najbolj je število telefonskih naročnikov nazadovalo v Ameriki, kjer jih je pa še vedno 19 milijonov, kar pomeni, da pride tam na 100 prebivalcev 4.10 telefonov. V Evropi je 11,000.000 telefonskih naročnikov. Najgostejše je telefonsko omrežje na Danskem, kjer pride na 100 prebivalcev 10 telefonov. Sledita švedska z 9.5 in Švica z 8.8. V Angliji pride na 100 prebivalcev 4.8 telefonov, v Nemčiji 4.5, v Franciji pa samo 3.2. Ko je dosegel London 1,000.000 telefonskih naročnikov 1. 1936, je bil to velik praznik. To pa še ne pomeni, da bi bila angleška prestolnica prvo mesto v Evropi po telefonskem omrežju. Mnogo bolj razširjeno omrežje ima Stockholm, kjer pride na 100 prebivalcev 29 telefonov. Ne gre pa samo za število instaliranih telefonov, temveč tudi za to, kako se telefon rabi. V tem pogledu je na prvem mestu Kanada. Tam pride na vsakega prebivalca letno 210.8 telefonskih pogovorov. V Ameriki jih pride na vsakega prebivalca 197, na Danskem 173, na švedskem pa 152.2. Pameten pes. V neki družbi so se pogovarjali ci), čigav pes je najpametnejši. Sevei je pri tem mnogo lagalo in je, kot vsod, tudi tu le eden prednjačil. »Vse to ni nič«, je rekel. »Jaz ii psa. ki je tako pameten, da sploh nič ne laja, odkar je zvedel, da sem zav val hišico proti tatovom.« Stran 6. Mariborski »Večernik« Jutra V Mariboru. ■KSSBESKSErT’'" “ cine Vil. 1938. Laa^aAa^Iša teCjJUtA Zlate rezerve Narodne banke. Letošnje poslovanje naše državne banke izkazuje ob poletju povečanje zlate rezerve samo za 124,6 milijona stab. dinarjev, lani za 84. Vendar je bilo povečanje letos znatno večje in se navaja kot razna aktiva, Ta pa so se gibala od 291 v januarskem terminu naslednje mesece do 464, 819, 2031 in dosegla zdaj 2139 milijonov, medtem ko je podloga narasla le s 1287 na 1834. Zbrala je Narodna banka to zlato od velikega izvoza, za katerega je iobivala zlato in devize. Letos te rezerve niso tako naglo naraščale, so pa še v dvigu. Nazadovala so pa tudi letos posojila in sicer za 171 milijonov ter od 2457 v letu 1932. padla letos menična in lombardna skupaj že na 1534 ali za 923 milijonov din. Naš denarni obtok pa je s 6036,4 prvič po II letih presegel šest milijard. Najnižji obtok smo imeli 1. 1932. s 5082 milijonoma dinarjev (papirnatega in kovanega), letos pa imamo skupno 6809 milijonov, 603S milijonov papirnatega in 773 kovanega denarja. Obveze na pokaz so narasle v enem letu od 2216 na 2418 (I. 1935. še 1200). V njih so žiro računi kot glavni del narasli od 639 v 1. 1935. letos na 1237 milijonov dinarjev. Na torkov živinski sejem v Mariboru dne 12. t. m. je bilo prignanih: 9 konjev, 18 bikov, 194 volov, 492 krav in 16 telet, skupno 729 komadov živine. Povprečne prodajne cene so bile: debeli voli od 5.25 din za kg. žive teže, poldebeli voli 3.50—4.75, plemenski voli 4.50 do 5.50, bi ki za klanje 3.50—4.75, klavne krave debele 4—4.75, plemenske krave 3.50—4.50, krave za klobasarje 2.50—3.25, molzne krave 4—5, breje krave 3.50—4.50, mla da živina 4—5, teleta 4.50—6.25. Proda nih je bilo 383 komadov. Mesite cene: volovsko meso I. vrste 10—12 din, volovsko meso II. vrste 8—10, meso bikov, krav in telic 6—12, telečje meso I. vrste 10 do 14, telečje meso II. vrste 8—10, svinjsko meso sveže 12—16 din za kg. Živahni tujski promet v Dalmaciji. V juniju je bilo v Dalmaciji več gostov kakor lani, posebno Nemcev, Francozov, Madžarov, Švicarjev in Američanov, Dubrovnik je posetilo v junijo 3420 tujcev, lani 3091. Domačih turistov je bilo 1592, lani pa 1345. Navodila finančnega ministra za se stavo novega proračuna. V svojih navodilih naglaša finančni minister, da je treba v predlogu novega proračuna kredite reducirati, ker so s štirimilijardnim posojilom za javna dela in državno obrambo zasigurana sredstva z najnujnejše iz redno odnosno investicijske potrebe. Nadalje izjavlja finančni minister, da ne bo pristal na povišanje davčne obremenitve gospodarstva. Povdarjal je tudi potrebo po redukciji dela nekvalificiranega uredništva, ker je naša država ena izmed tistih, ki imajo največje število uredništva. Finančni zakon v bodoče ne bo vse boval določb, ki se nanašajo na izvrševanje proračuna in ki bi morale biti pred met rednega zakonodajnega postopka Vsi proračunski predlogi morajo biti pred loženi finančnemu ministrstvu najkasne je do 1. septembra. Kmečki dolgovi. Do konca junija 1.1. so dolžniki PAB plačali na račun svojih dol gov 187.7 milij. din. Izplačila bankam upnicam, izvršena po obveznicah, so do konca junija znašala 234.1 milij. din. KUring. Po stanju dne 7. t. m. je naša dirinška terjatev napram Italiji znašala 143.4 milij. din in se je od konca junija znižala za 4.3 milij. din. Narasla pa je naša terjatev v kliringu z Nemčijo od 15.5 na 16.5 milij. mark. V kliringu s Češkoslovaško je naš dolg narastel od 147.3 milij. Kč na 155.2 milij. Kč. Zvišal se je tudi naš dolg v kliringu z Romunijo za 6 na 10.3 milij. din, dolg v madžarskem liringu pa je padel za 2.2 na 36.2 milij. dinarjev. Draginja. V smislu najnovejših podat-cov Narodne banke je bil indeks cen v mesecu juniju v primeri z lanskim juni-em za 10% višji, v primeri z junijem 1. 1935 pa za 24%. Nove uredbe je izdal ministrski svet in sicer zaščitno uredbo za denarne z|vo-de, uredbo o nadzorstvu nad izvozom sadja in uredbo o normalizaciji. Izvoz koruze. Odi. novembra 1937 do . junija 1938 smo izvozili 60-500 vagonov koruze, napram 58.328 vagonom v etu 1937. Za izvoženo koruzo smo dobili 612 milij. din. * Novo klavnico bodo gradili v Vršcu. Stroški bodo znašali 4 milj. din. Predno odpotujete na poza* bite kupiti KOVCEKE, NAHRBTNIKE kopalne torbice itd. pri Ivanu Kravosu. Aleksandrova 13-39 75 TKANINE ZA POHIŠTVO in zavese, gradi za madrace in rolete, dobavlja ugodno »Obnova«, F- Novak, Jurčičeva 6. 4305 Jugoslovanska hranilnica in posojilnica r. z. z o. z. v Mariboru, Kralja Petra trz 6 daje POSOJILA menična ali na vknjižbo proti vračaniu v mesečnih obrokih ozir. po dogovoru ter sprejema vloge na knjižice in v tek. računu proti najugodnejšemu obrestovanju. 4321 Petletni otrok utonil. V Spuhlji se je gral ob dravskem nabrežju petletni sinček posestnika Jožefa Silaka. Izgubil je ravnotežje in omahnil v Dravo, kjer je utonil. Prva kolonija Podmladka J. S. državne meščanske šole je odpotovala te dni na morje, kjer ostane 10 dni ih sicer v domu mariborskega oblastnega odbora J. S. v Bakru. Ptuj dobil telef. zvezo z Romunijo. Z odlokom poštnega min. je z 10. jul. uveden telef. promet med Ptujem in Romunijo. Taksa za navaden pogovor 3 minut znaša 6.90 zlatih frankov. Iz poštne službe. Premeščena sta poštna manipulanta Franc Hudina iz Ptuja v KoŠkanjce, Frančiška Hladnik -pa iz Ptuja v Dolnje Lendavo. Na novo pa so imenovani pri pošti v Ptuju naslednji dnevničarji-služitelji: Srečko Hudeček, Franc Skaza, Jakob Šprah in Jakob Horvat. Vpokojeni so poštni zvaničniki Ivan Hotko, Franc Marinič, Josip Junger, Ign. Arnuš in Josip Vobner. Dnevničar-služi-telj Franc NarObe pa je bil premeščen iz Ptuja v Kranj. Mali oglasi Razno AUTOMOB1LIST! MOTOCIKLISTI - POZOR! Bencin, olje angleške Dun-lop pneumatike! V vsakem času postrežba pri bencinski črpalki. Tattenbachova ul 14-Se priporoča Justin Gustinčič. 3381 Posest POSESTVO. 17 ba, 7. GO-SOLNO staroznana in priljubljena izletniška točka v neposredni bližini Maribora sa takoi odda v najem z živim in mrtj vim inventarjem ter vsemi zgradbami Resni, kavcije zmožni reflektantie naj pošlje jo svoje naslove pod »Sigurna bodočnost« na upravo li-sta- 433* SONČNO PARCELO 1000 nf. takoj prodam- Vpra šati v trgovini Mara Gaber-ščik. Devica Mariia Brszje št. 34. 4343 Prodam SOBO s štedilnikom oddam. Kose* skega ul. 39. 434. Sianov&ffl e i ■»' ''* iŽfcUtžBHBBI TRISOBNO STANOVANJE v novi zgradbi, z vsemi priti* klinami cddam s 1. avgustom v najem. Naslov v upravi lista 4309 V novi dvonadstropni hiši cddam SOBO IN VELIKO KUHiNjO vodovod in elektrika v hiši. Cena din 250— Gosposvet-ska 44, Pobrežje-_________4336 SONČNO STANOVANJE v novi hiši na periferiji Maribora oddam. Naslov v upra vi lista. 4333 Izboren DOMAČI CVETLIČNI MED po din 16— za kg oddaja Kmetijska družba. Meljska cesta 12. tel. 12—83. 4179 ZATEKLA se je psička jazbečarka (Daki), rjave barve, med Slivnico in Framom- Sliši na ime »Pika«. Lastnik Janko Fric. Ruše. 3430 OBVESTILO S tem obveščam da gg- Sču ka in Kutin nista upravičena od 1. julija t. I- zaključevati realitetne in druge posredovalne posle za fmo- »Triglav«, Simčič Josip. lastnik realitetne pisarne »Triglav«. 4339 BELE TORBICE velika izbira, nizke cene! — Šterbal. 4340 PISALNO MIZO mizo, svetiljke cen. prodam. Krekova ul. 4-1._______4335 Prodam kompletno KUHINJSKO OPREMO in spalnico za din 1600-—, tudi posamezno kose. Aleksandrova c- 21, Košaki. 4331 Službo dobi PRODAJALKO izurjeno v trgovini s kuhinjsko posodo, porcelanom in steklom sprejmem. Ponudbe pod »Perfektna« na upravo »Večernika«. 4342 SOSTANOVALCA sprejmem v vso oskrbo ter abonente na hrano- Livada 5. pritličje. 4332 DVE ENOSOBNI STANOVANJI s kuhinjo takoj oddam. Krčevina, Praprotnikova 18. 4341 Sobo išie PRAZNO SOBO z uporabo kopalnice v bližini parka iščem- Ponudbe na upravo pod »Poseben vhod«. 4329 Zgubljeno ZGUBIL se j^ pes volčjak ki sliši na ime »Črt«. Vrne nat se proti nagradi: Zajc, Cankarjeva ul 15. 4334 iakajtiiseumGudi! Dame in gospodje vseh družabnih krogov zaslužijo na lahek način več 1000 dinarjev. Rabimo samo naslove Vaših znancev in prijateljev. Kupčijo napravimo sami. Pojasnila 432^ sledijo. Pišite nam za sedaj samo Vaš naslov pod ..Naslovni materijal“ na upravo lista. Tudi dame in gospodje iz uradniških krogov se naprošajo, naj se javijo. — Pošten zaslužek ni sramota. SHtšU ik doitt IMiijo V gledališču. Vratar zamudniku: »Prav kar se je začelo. Hodite, prosim, tiho.« »Kaj notri že vse spi?« V šoli. Učitelj: »Lev je kralj vseh živali.« Učenec: »Gospod učitelj, kaj bi Hlo pa z njim, če bi živali razglasile rep-bliko?« Ni tako slabo. Mama: »Veš kaj, Mihec, tvoje spričevalo je pa zelo slabo.« Mihec: »Učitelj mi pa je rekel, da je še predobro zame.« V šoli. Učitelj: »Meni se zdi, da ti moje vprašanje dela hude težave.« Mihec: »Vprašanje ne, pač pa odgovori« Mladost ne more oosrešati moje pomoči! Prav za zdravje Vašega otroka je sonce nujno potrebno. Toda za nežno otroško kožo je lahko škodljivo. Zato namažite popre) celo telo s kremo Nivea ali z oljem Nivea. Na ta način se okrepi mlado kožno staničje, koža porjavi hitro in enakomerno, a nevarnost sončnih opeklin se zmanjša. Če namažete otroka, ga s tem varujete tudi prehla-jenja. Centea Ko so garde in študenti vadili, hodili na straže, patruljirali, so zbirale gospe in gospodične med seboj denar, in ko so se ga zbrale, so sešile in okrasile prelep prapor, ki naj bi vihral nad glavami čvrstih študentovskih legijonarjev. Nabiralke niso pri Roubinkovih dobro naletele. Gospa aktuarjeva, ki bi jim naj -raje pokazala vrata, ni segla pregloboko v žep. Toda v teh konstitucijskih časih ni šlo kar tako, da bi jih praznih rok odpravila. Ko so odhajale nabiralke, so srečale na stopnicah Roubinkovo varovanko, ki je očividtio čakala nanje. Vzela je zarde-vaje iz žepa svojega predpasnika nekaj zavitega v papir in oddala nabiralkam: »Prosim, sprejmite to malenkost!« Ko bi zagledal Vavrena Lenko, zardelo, skromno, bi navdušeno poljubil ročico, ki je domovini na oltar položilo prigo-spodarjeve groše, vse svoje premoženje. Napočil je maj brez »majaies«. Ni bilo časa nanje misliti, vse glave so se bavile z resnejšimi skrbmi. Iz Prage so prihajale neprestano nove vesti, ki so plašile, večinoma pa tolažile z lepimi nadami v boljše čase. Podjetje litomišeljskih gospa in gospodičen se je imenitno obneslo. Prapor *o naročili, izvršili. Lenka se je veselila kot otrok, ko ji je Brož izročil tiskan list: »Vabilo k slavnosti blagoslovljen j a prapora’litoinišeljske študentovske legije, ki se bo vršila dne 21. maja 1948. po sledečem redu:« In ko je prečitala spored, so se jf ustavile oči na zadnjih vrsticah: »K slavnosti doprinese svoj delež tudi ostrostrelski zbor in častništvo narodne garde. Odbor študentovske legije v Lito-mišijti.« Lenka se je veselila in ponosna jc bila na Vavreno, častnika in odbornika. V tem času je storil gospod Roubinek nekaj, česar bi nihče ne pričakoval, saj je bil vedno tako hladen in leden. Ko se je vrnil z ekserciranja ves polomljen in našel na mizi vabilo, je zmečkal list in ga jezen vrgel v kot. Toda jeza ni nič pomagala! Proti vodi ni mogel pla- vati. Roubinek s svojo jezo slavnosti ni preprečil. Enaindvajseti dan meseca maja je bil hladen, toda kljub temu se je zbrala velika množica v kolegiju, kjer so se v veliki dvorani zbrali dostojanstveniki, kutn prapora mladi grof Kinsky, študenti in drugi gosti. Na vzvišen prostor je stopila slavnostno oblečena družica prapora, nečakinja patra Germana in spregovorila v imenu gospodičen in gospa ter izročila pr?por, ki ga je okrasila s šopkom, darilom svoje nežne pozornosti. Za študentovsko legijo je navdušeno ^"ovoril (Dalje.) Dart>it* za az*'ni sklad PfU Izdaja konzorcij »Jutra« v Ljubljani. Odgovorni urednik MAKSO KOREN Za inseratni del odzovarja SLAVKO REJA. Tiska Mariborska tiskarna d. d* predstavnik ravnatelj STANKO DETELA, vsi v Mariboc«.