Steu. 41 O LJubljani, g ponedeljek, dne 11 febraoarlla 1905. Leto xxxm. Velja po poŠti: za telo leto naprej K 26'— za pol leta „ „ 13'— za četrt leta „ „ 6 50 za en mesec „ „ 2'20 V upravniStvu: za celo leto naprej K 20'— za pol leta „ „ 10-— za četrt leta „ „ 51— za cn mesec „ » 1'70 Za poSllj. na dom 20 h na mesec. Posamezne Stev. 10 h. Inserati: Enostop. petitvrsta (72 mm): za enkrat .... 13 h za dvakrat .... 11 „ za trikrat .... 9 „ za v«? ko trikrat . 8 H V reklamnih noticah stane cnostopna garmondvrsta d 26 h. Pri večkratnem ob-javljenju primeren popust. Izhaja vsak dan, IzvzemSI nedelje la praznike, ob pol 6. uri popoldne. Uredništvo i« v Kopitarjevih ulicah St. 2 (vhod čez __ dvorišče nad tiskarno). — Rokopisi se ne vračajo; nefranklrana pisma se ne sprejemajo. Uredniškega telefona Stev. 74. Političen list za slovenski narod Upravništvo i« v Kopitarjevih ulicah Stev. 2. — ' Vsprejema naročnino, inserate in reklamacije. UpravnlSkega telefona Ste*. 188. Uojokl in noše zahteve. (Govor poslanca Pogačnika v državnem zboru dne 23. svečana.) Kje je vzrok nezadovoljnosti ppoti vojaštvu. Visoka zbornica! Izmed takozvanih državnih potrebščin ne posega nobena tako globoko v vse sloje prebivalstva, kakor dolžnost vojaščine Trdost vojaškega zakona občuti še prav posebno kmečki stan. Umevno je, da predmeta tolike važnosti ne morem opisati v vseh njegovih daleko-sežnih posledicah; oglejmo si ga samo od nekaterih strani. Zanimivo je pred vsem opazovati, da se »d časa, odkar se je nadomestila prejšnja stanovska armada s splošno vojaško dolžnostjo — in tega bo kmalu že 40 let — množe tudi nasprotniki obstoječih vojaških razmer. Lahko bi skoro rekli: Kakor je vojaška dolžnost splošna, tako je tudi splošna nezadovoljnost ž njo. Vedno opozarjajo časopisi in interpelacije na to nesoglasje in ne moremo reči, da se javljajo pritožbe vedno v posebno lepo zvenečih besedah. Čuditi se moramo temu tembolj, ker je vendar dolžnost vsakega posameznika, doprinesti tudi žrtve za brambo in čast domovine, ako je potreba. Vzroki te prikazni so prav različni. Dokler živimo v oboroženem miru, moramo imeti pač armado, in sicer dobro pripravljeno, dovršeno armado. Samo polovica'stvo bi ne imelo nikjer strašnejših po sledic, kakor tukaj, ko se ne gre samo za denar in posestvo, ampak za mnogo tisoč človeških življenj. A dovršenost armade se ne da priučiti, kakor se priuči vojaški korak na vežbališču. Ta zunanja dovršenost zamore sicer v mirovnem času pomagati stotniku do majorja, ali polkovniku do ze lenih peres generalovih, toda vojak, ki služi le z nevoljo, z gnjevom v duši, vojak, s katerim se mogoče celo grdo ravna, nikakor ne more biti deber bojevnik. Že davno nimamo več okusa da ni slajšega, kot umreti za domovino. Vojak pozna tudi večje sladkosti od smrti za domovino, kakor n. pr. prevzeto posestvo, rodbino itd. Nekdanje navdušenje je samo mogoče, že bo vojak prepričan, da država ne bo plačala njegove hrabrosti nasproti sovražniku samo s streli nad njegovim grobom, ampak da se bodo potem tudi izboljšale gospodarske razmere in da njegovi ne bodo prepuščeni bedi in uboštvu. A to navdušenje je tudi samo mogoče, če vojak ve, zakaj tvega svoje življenje, če ve, da vzrok vojni ne leži samo v diplomatičnih spletkah ali pa — v pogreških proti etiketi. Dolžnost vojne uprave do vojaka. Pojem »domovina" je zelo obširen. Domovina ne sme biti enemu mačeha v gospodarskem in političnem oziru, drugemu pa dajati povsodi prednost. Najmanj pa sme čutiti vojak, da se daje komu pred njim prednost, mogoče samo zaradi tega, ker se hitreje in lažje nauči in ne prižene vodite Ijeve potrpežljivosti prav do konca, ali pa, ker je zmožen edino zveličavnega povečevalnega jezika. Nič ne ujezi moža bolj, kakor če vidi, da se od njega zahteva več, kakor je dolžan storiti, da pa se ž njim ravna grše kot z drugimi, da se mu ne pusti niti istih pravic. Dolžnost vojne uprave pa je tudi gledati pri vojakih na to, da se začno pri novincih upoštevati tudi velika gospodarska vprašanja z vso odločnostjo in hitrostjo. Saj ima baš vojna uprava od gospodarsko dobro situiranega novinca največ koristi. Prav tako pa mora vojna uprava tudi uvideti, da vojak ni samo del stroja, ki si ga kupi za 3 gld. in za čegar mazanje porabi 6 kr. na dan. Trdosti službe se da opo-moči s tem, da se z vojakom ravna človeško. Ni še dovolj, če zna častnik v jeziku Ika samo kleti; častnik mora poznati tudi življenje, da, dušo vojakovo zunaj in znotraj, ako naj izpolnjujeta oba svojo dolžnost. Prevelika skrb za nemščino. — Kako je v resnici s polkovnim jezikom. Pri sprejemu v nekatere učne zavode — povdarjam: v nekatere — za vojno in mornarico se zahteva pri sprejemni izkušnji tako natančno znanje nemščine, da se sprejem posreči samo peščici naših prosilcev. Toda V predpisih stoji izrecno, da se pri aspirantih, ki so študirali na nenemški gimnaziji, ne sme meriti znanje nemščine z istim merilom, kakor pri onih, ki so dovršili nemško nižjo gimnazijo. Obstojajo sicer določila vojnega ministrstva — in baš iz zadnjega časa — ki se' nanašajo posebej na to, a ta določila se ne izpolnjujejo, ne vem ali iz posebne naklonjenosti do prosilcev ali, ker se zdi gospodom udobnejše poučevati ljudi, ki učni jezik popolnoma obvladajo, kakor druge, ki so š& manj sigurni. Toda natančno znanje službenega jezika si mladi mož gotovo prisvoji v teku svojega izobraževanja, zraven pa prinese že s seboj popolno znanje polkovega jezika, kakršnega nemški gojenec ne more nikoli doseči. Vprašam še, kaj naj se smatra za važnejše, ali pomanjkljivo znanje nemščine od strani štirinajstletnega dečka ali neznanje ali vsaj pomanjkljivo znanje polkovega jezika, od strani častnika, zlasti šc pred sovražnikom. A vojna uprava se sklicuje pri takih pritožbah na odloke, po katerih je častnik obvezan naučiti se polkovnega jezika v določenem času, sicer se nanj ne bo oziralo. Vsi pa vemo, kako je s tem v resnici. Ta nima nadarjenosti za jezike, drugi mora igrati biljard učitelj tovariš pa zatisne obe očesi in zapiše: „Za službeno rabo zadošča", ker vendar noče svojemu tovarišu škoditi. V mirovnem času se semtertja že še izhaja, če reče častnik : »Narednik, povejte jim to slovensko", toda v slučaju resnosti — ali bo imel takrat narednik za to čas, če bo častnik sploh imel pri rokah narednika, kadar bi ga ravno potreboval ? In vendar ravno za ta slučaj resnosti se morata pripraviti prostak in častnik ; če pa ne, potem pa je vojaščina samo igrača, in škoda za milijone, ki jih moramo žrtvovati, škoda za izgubljene delavne moči! Kako se drže mrtvih črk. Žalflstno je tudi, da se naša vojaška uprava drži tako pedantično mrtvih črk pri vsakem zakonu. Če prošnja za olajšavo odgovarja paragrafu 33 in 34 po smislu, a ne tudi po besedah, se že ne dd z vojaško upravo govoriti več pametne besede. Za zgled samo en slučaj ! Edini sin, ki ima podedovano gospodarstvo, je potrjen in mora iti k vojakom, ker njegov varuh ni vedel, da je varovanec po zakonu vojaščine prost. Ko pride k vojakom, mu pripoveduje tovariš, da mu pravzaprav ni treba služiti. Nato naredi varuh prošnjo in se opira na paragraf, po katerem je edini sin, ki vodi podedovano gospodarstvo, prost vojaščine. Za oproščenje se izrečeta tudi okrajno glavarstvo in sodišče. V decembru je prošnja rešena. In vojaška uprava je izvohala, da je novinčevo posestvo oddano do 31. dec. v najem. Sedaj pa vprašam : 1. oktobra mora mladenič odriniti k vojakom — ali naj sedaj hišo zapre in pusti polja neobdelana ? Saj je vendar moral dati posestvo v najem. Mesto pa, da bi sedaj moža poučili, so ga kratkomalo odklonili, ker poteče rok najemnine šele čez tri tedne. Vojaško skladišče v Ljubljani. Zgled iz Ljubljane naj vam pokaže, gospoda moja, koliko smisla za gospodarstvo ima vojna uprava. Pri potresu v Ljubljani 1. 1895. se je srečno podrlo tudi staro vojaško skladišče. To staro poslopje ni bilo niti vojni upravi, še manj pa Ljubljani v čast. Danes sioji na tem mestu pritlično po- dolžno poslopje, in že 1. 1895. je nameravala vojna uprava prodati to hišo in sezidati novo skladišče. Za hišo in 'prostor je zahtevala ve»jna uprava takrat 180000 gld. V Ljubljani pa pada cena prostorov že tri, štiri leta redoma, ker ni več potreba novih stavb ; potrebna javna poslopja so že dozidana, zlasti pa seje opomoglo pomanjkanju prostorov, odkar se je podrla stara bolnišnica. A čudno! Čimbolj pada v Ljubljani cena prostorov, toliko več hoče imeti vojna uprava za ono staro ropotijo in zahteva sedaj že nič manj kot 240.000 gld. Nemška kazina v Ljubljani in častniki. V zvezi s temi razmotrivanji se dotaknem še vprašanja, katero sem že stavil v vojnem odseku. Nanaša se to vprašanje na dejstvo, da so častniki, ki so premeščeni v Ljubljano, prisiljeni biti člani nemške kazine ne da bi bili vpra-še na one častnike, mu zne-mesečne šani, brez ozira seveda ki so ondi v garniziji. Vojna uprava bi vendar lahko vedela, kako vroča so tla v Ljubljani v narodnem oziru. In vendar se častnika, ki je premeščen v Ljubljano, niti ne vpraša, ali hoče biti član kazine ali ne, ampak se sek za kazino kar odračuna od plače. Tako postopanje se nikakor ne dd opravičiti. V čeških mestih z mešanim prebivalstvom je vojna uprava takoj ugodila željam časiaikov z ozirom na češko kazino s tem, da so se na stroške erarja zgradile posebne vojaške kazine. Tu vprašam ministra za dež. brambo, če je to res. — Mi bi morali najodločnejše ugovarjati, da bi se zdrževala kazina na omenjeni način. (Odobravanje.) Nekaj o novem vojnem zakonu. Novi vojni zakon, ta knjiga s sedmimi pečati, naj vse izboljša. Jaz sem pesimist in mnenja, da se beče pod krinko dvoletne vojaške službe ne samo pokriti primanjkljaj vsled odpada tretjega leta, ampak, da se hoče tudi število stalne vojske znatno zvišati. Zdi se mi, da bomo morali dveletno vojaško službo kupiti od vlade z dovoljenjem takozvanih »državnih potrebščin". Priznavam, da Se nahajajo merodajni vojaški krogi radi nerazjasujenih razmer na Ogrskem v neprijetni ožini, iz katere ne najdejo izhoda. Glavni vzrok, da vojaštvo ne uživa potrebnih simpatij, leži v stremljenju Ogrske, ki hoče imeti lastno armado. Ogrska armada — na naše stroške. Jaz sem zadnji, ki bi imel le najmanjši pomislek proti samostojni ogrski armadi. Ce Ogri menijo, da bodo imeli pri velikih političnih vprašanjih 20. stoletja besedo tudi kljub svoji relativno mali armadi, ali pa, če se izpametuj^jo in rabijo vojaštvo samo v obrambo svoje ožje domovine, je to njih jtvar; zavarovati pa se moramo proti temu, da bi si hotela Ogrska ustvariti lastno armado na naše stroške. Sistematično si izsiljuje Ogrska leto za letom nove prednosti zase. Začelo se je pri „c. in kr.", kako se bo pa končalo, ni težko uganiti. Pred kratkim smo čuli v časopisju klic avstrijske industrije in obrti, da koristi in stroški obeh državnih polovic ne stojijo v nikakem razmerju Sedaj naj plačamo mi še pomažarjenje ogrske armade s tem, da se odstranijo avstrijski čistoiki in nadomestijo z ogrskimi. To stremljenje se ima tudi v najkrajšem času realizirati in sicer s tem, da se na vojaških vzgajališčih ustanovi 1400 prostih mest, katere navidezno Ogrska sama plačuje. V resnici pa plača Ogrska samo 400 kron na leto za gojenca; ker pa znašajo stroški za vzdrževanje erarja 1000 K, imamo mi zabavo dvomljive vrednosti, da plačamo svojih 70% k primanjkljaju 600 K za gojenca na leto. Na naše s'roške naj se vzgajajo torej največji mažarski šovinisti, ki nam plačati svoj dolg — s sabljo v roki. To krivično razmerje bi se kazalo v nekoliko milejši luči, ko ne bi Ogrska nasproti državno zvezani kraljevini hrvaški vedno igrala vloge nestrpnega samosilnika, ki se ne ozira na obstoječe pogodbe. Dejstvo, da se vojna uprava vedno umika mažarskim nasilstvom, ki že davno niso dosegla svojega vrhunca, jeglavni vzrok, da se vojna uprava oddaljuje bolj in bolj od simpatij ljudstva. Drugi vzrok pa leži v tem, da takrat, ko je postala vojaška obveznost splošna, ni postala zaedno tudi armada demokratična. Vedno se drži ločena sama zase, kar je še ostalo iz časov stanovske armade; nič redkega niso konflikti, zapisani v stenograf-skih zapiskih; če tudi se večkrat ti konflikti pretiravajo, zapuščajo venderle kali vznemirjenja in nevolje. Novi vojaški kazenski zakon. O novem vojaškem kazenskem zakonu nisem nameraval govoriti, toda ker je vče raj ekscelenca g minister v svojem govoru to točko posebno naglašal, naj jo omenim še jaz kratko. Njegova ekscelenca je rekel včeraj, da je od vojaške strani kazenski zakonik izgotovljen in da se je doseglo tudi popolno sporazumljenje s c. kr. vlado. Besedi „c. kr.tt je povdarjal g. minister prav posebno. — Leta in leta smo grajali vlado, da stori premalo, da bi se predložil ta zakon; naenkrat pa pride Ogrska in pravi: Ne, zakon ne pride pred zbornico, ker nimamo še dovolj mažarsk® govorečih avdi-torjev. Samo v tem smislu zamoremo razumeti ostro naglašanje besedi „cesarsko kraljevi" od strani ekscelence gospoda ministra za deželno brambo; sicer bi bil brezdvomno rekel: „L.esarsko kraljeva in kraljeva ogrska vlada". Ogri delajo s političnim pritiskom, z ustanovami in podporami na to, da dobe v najkrajšem času dovolj ogrski govorečih avditorjev. Več kotupravičena je zahteva, da segovori prijavnih obravnavah s tožnikom, zagovornikom in tožencem v m a-terinem jeziku. Ta jezik pa ni samo nemški ali pa ogrski, ampak vsak polkov jezik. (Res je!) Zato naj si preskrbi vlada do časa av ditorje, ki so zmožni polkovega jezika, da ne bo prisiljena takrat, ko pride vprašanje glede vojaškega kazenskega zakonika na dnevni red, odgovarjati na naša izvajanja s tem, da se morajo taki avditorji le še vzgojiti. (Res je!) Ti sicer maloštevilni pomisleki, ki sem jih navedel, niso tako malenkostni, za ka-kršoe jih navadno vzamejo merodajni vojaški krogi. Vzroki nezadovoljnosti se nabirajo in kopičijo ter imajo svoj vpliv na javno mnenje; posledice tega pa čutijo vojaški krogi. Hrvatom pravico! Omenim še enkrat Ogrske. Ko je bila Avstrija še enotna država, je bilo že kar samoobsebi umevno, da je ob času turških navalov iskala varstva v zvestobi Hrvatov in Slovencev in ga tudi našla. (Tako je!) To je bil nekak kapital Avstrije, s katerim je ta ob času nevarnosti uspešno gospodarila. Velik del znamenitih vojskovodij, katerih ime nam vzbuja spomin na slavne zmage, so sinovi hrvaškega naroda. (Tako je!) Nočem razvijati sedaj zgodovinske slike izprememb, ki so se pozneje izvršile v tem razmerju, tudi ne omenjam državnopravne anomalije po določbah glede Dalmacije. Hr vaška stoji z Ogrsko v pogodbenem razmerju, nikdar si je ni Ogrska podvrgla in csvojila, tudi Avstrija je ni izročila Ogrski kot bojni plen, a vendar se tepta tukaj z nogami zakon in pravo tudi v vojaških zadevah. Te kričeče razmere pa vendar do sedaj še niso zasebna zadeva Ogrov, ampak skupna zadeva nas vseh, a žalibog še nikdar nismo slišali, da bi bila vojna uprava, ki nam je skupna z Ogri, posegla vmes in pomagala Hrvatom do njih opravičenih vojaških zahtev. (Odobravanje.) Ta izvajanja se ne nanašajo samo na koristi Hrvaške, ampak na še obstoječo, četudi teptano pravico in skupno korist celokupne monarhije. In z ozirom na to, bi bila dolžnost vlade in vojne uprave obrniti svojo pozornost zlasti na južne dežele države, bodisi da se zavarujejo proti našemu krvnemu sovragu na jugozapadu, bodisi da si pridobi vsaj simpatij na jugovzhodu, če ne drugega. Obžalovanja vredni dogodki v Rusiji^ so urejenje razmer na Balkanu samo zadržali. Mi smemo igrati pri tem urejevanju samo aktivno vlogo, to je gotovo. Prav tak čas pa je najmanj pripraven zato, da bi prije-niavali pritisku mažarskega šovinizma. Zakaj »Slovanska zveza" glasuje za predlog o vojaških novincih. Proti sklepu hočem odgovoriti še kratko aa včeraj stavljeni predlo!? gospoda proti govornika Schuhmeierja. Gospod tovariš predlaga, da naj se nabor novincev sicer vrši, toda vstopijo naj novinci še le takrat, kadar ustopijo tudi ogrski novinci. Gospoda moja! Ce bi se šlo za to, da se število vojakov zviša, in bi pri tem imela dati tudi Ogrska svoje število vojakov, bi bil po mojem mneniu predlog čisto opravičen; saj kako zamore kdo od nas zahtevati, da naj pomnožimo vojaštvo, če Ogrska od svoje strani tega ne storr? V našem slučaju pa, ko se gre samo za navadno uvrščenje novincev in bodo ti pridejani samo avstrijskim polkom, mislim, da predlog gospoda poslanca Schuhmeierja ni tako na mestu, zlasti ker bi imelo prebivalstvo na deželi pod tem silno trpeti, če se zavleče čas nastopa vojaške službe. Ce novinec ve, da mora odriniti prvega oktobra, si lahko uredi tudi vse s^oje delo z ozirom na to; če pa ne ve, kdaj mora oditi, mu je nemogoče lotiti se kakega podjetja, ker mora biti vsak dan pripravljen na poziv, da mora čez 14 dni ali pa 3 tedne vstopiti. Zilostna posledica tega bi bila tudi, da bi se morali reservisti dalje časa pridržati. Iz tega vzroka, gospoda moja bomo glasovali proti predlogu gospoda Schumei-erja in za privolitev navadnega števila novincev. (Živahno pritrjevanje in ploskanje) rusko-japonska vojska. Japonska ofenziva. S a h e t u n , 25 februarja. (Ruska br -zojavna agentura.) V četrtek zvečer so Japonci napadli hrib Beresnev, toda bili so odbiti. Včeraj so ponovili napad na vsej fronti, ter s silno premočjo napadli oddelek, ki se nahaja pri Cinhenčenu in prisilili Ruse, da so zapustili svoje oporišče, hrib Beresnev. Boj je bil na obeh straneh silno ljut, izid pa ni še znan. Peterburg, 25. februarja. General Sahatov je včeraj brzojavil generalnemu štabu: Dne 23 t. m. so zavzeli Japonci po odbitem napadu pri Cinhenčenu postojanko, oddaljeno 150 korakov od griča Beresneva ter ponoči niso začeli resnejšega napada. V jutru prihodnjega dne je sovražnik zopet pričel ofenzivo, ko je v hitrih pohodih prodiral proti našemu desnemu krilu. Šest vrst južno od Cmhenčena je postavil sovražnik 16 gorskih topov in jugozahodno eno gorsko baterijo. Ob eni uri popoldne smo po bajonetnem boju zapustili grič Sovražnik je bil mnogo močnejši, ko mi. Napad na Jancilin smo odbili. Peterburg, 26 februarja. Kakor poroča Peterburški brzojavni urad iz Sahe-tuna, so Rusi danes zjutraj zapustili Cm-henčen ter zavzeli postojanko pri Sanbunju. Cinhenčen so takoj zaseli Japonci. Ruske izgube še niso dognane. V bolnišnico je bilo doslej prenešenih 12 častnikov in 300 mož. Odstotki padlih so jako visoki. Od neke stotnije jih je le malo ostalo nepoškodovanih Trije stotniki so ranjeni. Kompanije, ki so bile odposlane proti desnemu japonskemu krilu, ki je poizkušal obkoliti levo rusko krilo, so zadržale prodiranje sovražnikovo ter so se umaknile šele, ko so porabile vse patrone ter so dobile povelje, naj zapuste svoje pozicije. Dants zjutraj je prodiral en japonski oddelek proti prelazu Da-pinlin, jugozahodno od Sanbunju Močne sovražne sile so koncentrirane v prelazu Pupulin ter v bližini Tabacna, kjer Japonci delajo utrdbe. V Mandžuriji. London, 25 febr. Reuterjev biro poroča iz glavnega stana generala Kurokija preko Fuzana: Zadnji teden je bil po bitki ob reki Saho eden najmirnejih. Na fronti obeh armad je streljanje topništva popolnoma ponehalo. Danes pa je na levem japonskem krilu pričelo zopet streljanje v smeri proti reki Hunho. L o n d o n , 25. febr. »Daily Telegraph« poroča iz Sinmintina: V noči od 22. t. m. se je 200 kazakev približalo železniški postaji Leihsavo. Iz nekega hunhuškega šoto- rišča, ki se je nahajalo v bližini, je 1200 Hunhuzov napadlo Ruse; Hunhuzi so bili z velikimi izgubami odbiti. Kazaki, ki so imeli le dva ranjenca, so se ponoči zopet umaknili preko reke Ljaoho. B e r o 1 i n , 25 febr Iz Tokia poročajo: V Ojamovi armadi vlada velika nevo-lja, ker ruski oddelki nastopajo v kitajski obleki. Ruse so vtaknili v kitajske uniforme. To otežkočuje poizvedovanje. M u k d e n , 25. febr Danes zjutraj se je pričel v ruskem centru boj s streljanjem obležnih topov. Po dnevi so streljanje nadaljevali poljski topovi. London, 25 febr. Preko Rima je došlo poročilo, da Ojama koncentrira svojo armado ter upa, da bo v glavnem napadu zmagal. — Po japonskih poročilih so Hunhuzi uničili toliko ruskih zalos, da bi bilo z njimi lahko preskrbljenih 20.000 mož za . 2 meseca. Parnik .Severus" zaplenjen. Tokio, 25. febr. Parnik »Severus", ki je vozil prembg iz (Jardiffd v Vladivo stok, so včeraj Japonci zaplenili. Tretja ruska eskadra. London, 25 febr. Pet vojnih ladij tretje baltiške eskadre je danes ob 9. uri predpoldne plulo mimo Doverja. General Steselj. Peterburg, 25. febr. General Steselj je izjavil, da ni na svojem potovanju sprejel nobenega časnikarskega poročevalca in da ne bo pred svojo avdijenco pri carju ničesar govoril. O miru. London, 25 febr. Na vprašanje londonskega dopisnika „N. Wiener Tag-blatta", so li resnična poročila o zadnjih govoricah, ki so spravila kralja Edvarda v zvezo z mirovnimi pogajanji je privatni tajnik kraljev dopisniku brzojavno odgovoril, da ni kralj ničesar slišal o kakih mirovnih pogajanjih. Ruski rušilec ,.Rešivij" je v Sueškem kanalu zadel na dno ter se poškodoval. Angleške laži. Nemški listi poročajo iz Peterburga: Vse vesti o odpoklic^nju K u r o p a t -kina, o vrnitvi generala L i n e v i č a in B i 1 d e r 1 i n g a ter vsa poročila o mi rovnih pogajanjih smatrajo tu za angleške 1 a ž i, Kuropatkin ostane i nadalje nadpoveljnik armade, ki je že za 70 000 mož močnejša, ko japonska. Predno začne Kuropatkin ofen živo, kar se zgodi koncem marca, bo dobil še nadalinih pojačenj. Vojnega položaja tu ne smatrajo za neugodnega. „Novo Vreme" naglaša, da v inozemstvu preveč precenjujejo vpliv notranjega položaja na nadaljevanje vojske. General Miščenko bo v kratkem ozdravel in upa, da se v dveh tednih že vrne k svojemu oddelku. — Miščenko pravi, da je na zadnjem pohodu njegov oddelek razdrl Japoncem železnico na dveh krajih. Poslanec Schneider o iredenti. Pretekli četrtek je govoril na nekem shodu na Dunaju poslanec Schneider o razmerah naše države z zaveznico Italijo. Rekel je med drugim: Naši merodajni krogi gledajo na to, da so zvesti naši zaveznici Italiji. Naš dobri prijatelj na jugovzhodu je pa storil vse, da bi omajal naše stališče. Proti nam se hujska ne le v Italiji, marveč tudi onstran Jadranskega morja: v Albaniji, Srbiji in Makedoniji. Tekom zadnjega de-legacijskega zasedanja je sicer rekel naš minister za zunanje stvari, da živimo mirno in složno z vsemi našimi sosednimi državami. A rekel je to le iz uljudnosti, kar sem tudi takoj naglašal, ker Italijani po gotovem načrtu hujskajo proti celotnemu obstoju naše države. V Trstu prebiva 30.000 Italijanov, ki so laški podaniki. Organizirani se tako, da če pride do morebitne vojske z Italijo, bo takoj izbruhnila prekucija. Gotovi ljudje pa ne verujejo tega, če se jim prav pripoveduje. Ne morem si tega tolmačiti drugače, kakor da so ali kratkovidni ali pa lopovi! Mrno so gledali, ko so italijanske torpe-dovke merile morsko globočino ob našem obmorskem obrežju. Poučenim krogom je jako dobro znano, da ni mogoča danes uspešna obramba našega pomorskega vojnega pristanišča v Pulju, dokler ne bodo predelane vse utrdbe. Vsi načrti so bili izdani Italiji! Ce izgubimo Trst, bomo izgubljeni za vedno, ker je Trst edino naše pristanišče za izvoz trgovinskega in industrialnega blaga. O Trstu imam jako grenke izkušnje. Neki c kr. dvorni svetnik je merodajna oseba, njegovi prijatelji in sorodniki so pa iredentarji. In medtem, ko Italija gloda na koreninah našega obstoja, se je pa posrečilo politiki naših diplomatov, da so naše gospodarske razmere z našo naravno odjemalko Rusijo nad vse slabe! Položaj na Ogrskem. Kriza na Ogrskem še vedno ni rešena. Reči se sme, da se je Andrassjju ponesrečil poizkus, sestaviti novo ministrstvo. Ko-šutu je Andrassj naznanil, da je vladar voljan pod gotovimi pogoji dovoliti samostojno ogrsko carinsko ozemlje. Voditelj neodvisne stranke, Košut, bi morebiti rad marsikaj storil, kar želi vladar, a ozirati se mora na radikalne svoje pristaše. Vladar se bo o položaju na Ogrskem posvetoval še z drugimi ogrskimi politiki Predvsem se bo posvetoval z dr. Wekerlem. Opozicija se boji, da bo vladar poveril sestavo novega ministrstva Wekerlu, ki je pristaš skupnega carinskega ozemlja. Dogodki na Ruskem. S a r a t o v , 25. februarja. Med delavci v tiskarnah narašča razburjenje. Na železničnih progah v saratovski okolici je splošna stavka Varšava, 25. fcbruarija. Stavka železničarjev na Ruskem Poljskem je jako resna. Boje se, da ji bo sledil gospodarski propad. Predno so pričeli stavkati železničarji, so zamašili kotle in cevi, razdejali vozove, zagozdili premikalnico in razdejali signale. Varšava, 24. februarja. Ob 5. popoldne so dobili zastopniki proge Varšava-Dunaj ugoden odgovor na svoje zahteve. Ravnateljstvo jim je ob 7. zvečer vročilo pismeno odločitev. Zvečer so se odpeljali vlaki z uslužbenci na posamezne postaje, ker so stavkujoči železničarji bili v Varšavi zbrani. Varšava, 25. februarja. Stavkujoči železničarji so sklenli da prič»6 delati. Promet se vrši redno. Danes ob 1. popoldne se je odpeljal prvi redni vlak na progi Varšava-Dunaj. Na Vislski železnici še traja stavka. Uslužbenci zahtevajo zvišanje plače in krajši delavni čas. Tudi trgovinski uslužbenci so stavili tako zahtevo Vratislava, 25 februarja. Redni tovorni promet na progi Dunaj-Varšava se bo pričel, ko bodo izpraznjena z blagom prenapelnjena skladišča. Na progi Hsrbi-Czenstohav še stavkajo. »Schles. Ztg." poročajo iz Katovic, da je položaj na ruskih obmejnih progah neizpremeajen. Promet je jako omejen. Moskva, 25. februarja. Velik del moskovskih obč. svetnikov je prosil carja, naj skliče zastopnike vseh stanov, da se zopet naredi red Svojo prošnjo so utemeljili z ozirom na umor velikega kneza Sergija v Moskvi, na krvave dogodke v Peterburgu in z ozirom na položaj na zahodno-azijskem bojišču. Peterburg, 25. februarja. V Carskem Selu so jako razburjeni. Car in člani carjeve rodbine dobivajo vedno grozilna pisma. B e r o 1 i n, 25. februarja. „Voss. Ztg." je priobčila članek o prekucijski propagandi med ruskimi častniki. List priobčuje dvoje Kuropatki-novih pisem proti tej agitaciji. Že 1. 1901. sta se ustanovili dve prekucijski stranki v armadi. Ena se imenuje: »Vojaška preku-cijska organizacija". Vodijo jo socialistična načela, ki jih razširja med vojaki. Druga je .Armadna liga". Namen ji je odpraviti samodržtvo. Zaprli so že mnogo njenih članov. Varšava, 25. febr. Danes je streljal na dva policista neznan zločinec in ju nevarno ranil. Peterburg, 25. febr. Delavci v Putilovih tovarnah so zopet pričeli delati. Moskva, 25. febr. Na progi Moskva Kijev je zopet reden promet; na progi Moskva- Kazan včeraj in danes niso vozili vlaki. B a t u m, 25. febr. Včeraj sta bili oplenjeni dve zasebni hiši. Veliko družin je zapustilo mesto. Na carinskem urad« opravlja službo vojaštvo. Dohod parobro-dov družb: »Messagerie maritime" in »Avstrijskega Lloyda" je odpovedan. B e r o 1 i n , 25. febr. Iz Bakua poročajo: Poulični boji so bili končani v četrtek popoldne Dvomijo, da bi bil mir trajen. Vse pisarne so zaprte B a k u , 25 febr. Guverner je izdal oklic, naj prebivalstvo ne veruje vznemir-jajočim govoricam. V Baku in v okrožju petrolejnih vrelcev ne sme od 8. zvečer de 6. zjutraj nihče zapustiti hiše. Kdor se ne pokori, bo moral plačati kazen do 300 rubljev, ali bo pa zaprt do 3. tednov. Peterburg, 25. febr. V Batumu so včeraj trije stavkujoči delavci ustrelili policijskega polkovnika Kondratoviča. Napadalci so pobegnili. B j e 1 o s t o k , 25 febr. V železničnih delavnicah »Južnozahodne železnice" v Sta-remsjelcu stavka 800 delavcev. Zahtevajo osemurni delavnik. Varšava, 25. febr. V nekaterih kovinarskih tovarnah so danes pričeli delavci zopet delati. Upajo, da bodo v ponedeljek pričeli delavci v vseh tovarnah zopet delati. Promet na cestni železnici je ustavljen. Moskva, 25. febr. Poštni in brzojavni uradniki, med njimi tudi postiljon, s* stavili na poštno ravnateljstvo zahteve za izboljšanje plače. Zagrozili so s stavko, ako se jim ne bo ugodilo. Tudi policisti so prosili izboljšanja plače. B a h m u t (gubernija Jekaterinoslav), 25. febr. V vseh krajih ob reki Doneč je splošna stavka. Peterburg, 26. febr. Včeraj je prišlo na vseučilišče 150 dijakov, da bi izdelali peticijo za otvoritev vseučilišča. A ker je prišlo več njim nasprotnih dijakov, rektor ni dovolil zborovanja, ampak dejal naj mu dijaki peticijo za zopetno otvoritev vseučilišča pošljejo po pošti. Sestavila se je posebna komisija, da preiskuje dogodke na shodu vseučilišnikov, kjer so strgali carjevo sliko. Tudi sodnijski in policijski uradniki so člani te komisije. Č i t a , 26. febr. (Transbajkalija.) Danes zjutraj so pričeli stavkati železničarji v delavnicah. Zahtevajo konec vojske. Ker si-mijo, da nameravajo stavkujoči delavci poškodovati progo in lokomotive, so poslali v Čito vojaštvo. Novo klanje Armencev se pripravlja! Iz Carigrada poročajo, da je došlo ve« sto mohamedancev iz Batuma in Bakua v Rico in Trapecunt v Armeniji. Mohame-danci hujskajo proti Armencem. Turški vojaki so v Erzerumu že umoriti tri Armence. Stavka v Belgiji. V charleoiskem rudarskem okrožja sta*ka 33.000 rudarjev. Stavkujoči rudarji niso mirni. Razbili so že več okenj. Pred hišo nekega rudarja, ki ni hotel stavkati, je razpočila bomba Zaprli so več rudarjev. Nemški državni zbor je pričel 25. t. m. razpravo o proračunu za mornarico. Komisija je vladi črtala 6 milijonov 600.000 mark. B e b e l je rekel, da Nemčija ne potrebuje tako velikega brodovja, kakršnega želita vladar in pa »Mornariško društvo". Nemčija z Angleško ne bo imela vojske in morebitna vojska s Francosko ali z Rusijo se bo odločila na suhem. Splošna stavka italijanskih železničarjev ? Italijanski socialisti so zagrozili v italijanski zbornici z obstrukcijo, ako bo pričela zbornica razpravljati o preprečenju železničarskih stavk Delajo se priprave za splošno stavko. Za Rusijo — Nemčija? V New Yorku so imeli anarhisti shod, na katerem so proslavljali umor ruskega velikega kneza Sergija. Znani iz Nemčije pobegli anarhist Most je naznanjal, da za Rusijo pride anarhija v Nemčijo. Kako bo izgledal ruski parlament? O tem vprašanju je priobčil petrograjski list »Novo Vreme" zanimiv članek. —List zatrja da je sklicanje »zemskega sabora" v principu določena stvar. Kako da bo ta bodoči ruski parlament izgledal, to da je odvisno še od cele vrste predvprašanj, ki niso še rešene. V tem oziru je premagati prav znatnih težav. V parlamentu, kjer bo zasto pana vsa Rusija, se pokaže še ostreje vprašanje o narodnosti, nego pa v Avstriji. Tukaj se bodo nahajale: poljska, finska, litavska, maloruska, armenska, tatarska, gruzinska, židovska, sibirska, baltiška in le-tiška stranka. Rusija šteje 140 milijonov ljudi in če pride na vsakih 100 000 duš po en poslanec, tedaj bi obstojal ruski parlament iz 1400 poslancev. Da bo mogel bit v ruskem parlamentu jezik zbornice le ruski jezik in da se bodo vsi govorniki morali posluževati le ruskega jezika, je umevno samo ob sebi. V tem pogledu nimajo neruske narodnosti pričakovati ni-kakih koncesij. Ločitev cerkve od države na Francoskem. Z malimi izpremembami je odobrila v soboto komisija francoske zbornice vladni načrt o ločitvi cerkve od države. V torek se vrši v komisiji tretje branje predloge. Novice iz Spodnje Šiške. Ceste in ulice. — Sp. Šiška bodoče kranjske Benetke. Ta teden so postala pota jako slaba ia tudi pri Vas v Ljubljani ste imeli vsled ved-nega sneženja v nekaterih krajih take, da je bilo jojmine, dasiravno so uravnane ulice in ceste tako, da je moč nekoliko odtekati se vodi. Delalo se je pa tudi z vsemi močmi, da se kolikor moč omogoči pasaža pasan-tom. — Kar pa ni bilo moč odstraniti, kriva temu ni bila uprava občine, temveč Jupiter Pluvius, ki je bil gospodar in vladar tega tedna. Za vas bilo je že gorje, pa ste hodili po vsaj deloma osnaženih hodnikih, mislite si pa lahko, kako je izgledalo pri nas v Sp. aiški. Za odpravo snega se pri nas živa duša ni brigala; ceste in peta so pa že samaob-sebi taka, da istih vsled mlakuž ni moč pa-sirati, če le količkaj dežuje. Glavni vzrok temu je dosedanja uravnava ulic in hodnikov, kateri so brez vsa-cega nivela. Njih površje je valovito, toda ne po naravi, temveč vsled nestrekovnja-škega nasipanja. V takih kotlinah se nabira odtekajoča voda, za katero prebresti bi potreboval pasant škornje krakovskih ribičev. Gotovo pa je, da bi se temu nekoliko v okom lahko prišlo brez vsake kanalizacije, če bi občinski svet obrnil nekoliko pozornosti uravnavi cest in ulic, ter hodnikov. Posebno hodniki bi se dali za pasažo vsaj deloma urediti, ako bi se jih naprimer na-sipalo na ta način, da bi imeli primeren padec proti cestnemu jarku, ne pa ravno nasprotno, kakor je sedaj. Mnogo vode, odtekajoče se po žlebovih, kojih odtok je napeljan naravnost na hodnik, dalo bi se na ta način odpraviti, da ne bi preplavljala hodnikov, ako bi pri stavbah nedosegljivo zvedeni spodnješišenski občinski svetovalec, stavbeni zvedenec, bivši arhitekt in stavbenik g. Burger zahteval od hišnih posestnikov za časa graditve hiš, da morajo izpeljati odtok voda v cestni jarek, ali pa da morajo napraviti požiralno jamo v primerni velikosti. Na spelnjevanje takih predpisov — in naj si bodo potem podani od strani stavbne komisije, ali pa naj se napravi in sprejme temu primeren sklep v občinski seji, — treba bi bilo strogo paziti od strani županstva. Toda kaj se hoče ? Župan Maurer hoče po vsej sili izpremeniti Sp. Šiško v „Kranj-ske Benetke". Baje se tudi že pogaja s Kra-kovčani radi čolnov. — Srečni mi Siškarji, kmalu se bomo vozili po Šišenskih lagunjah v krakovskih barkoletah, raz katerih se bo glasila o večernemu mraku milo doneča pesem: „Pa sem v Šiško vas hodil Sem gladil steze Zdaj pa vozim po lužah Mi ni treba steze." Bog Jupiter Pluvius pomozi, da se naše želje tem preje ko mogoče obistine. O,—K. Dnevne novice. Jeze se peni nekdo v „Slov. Narodu", ker ljudje vedno bolj izprevidevajo, da je to takoimenovano liberalno glasilo pravzaprav le glasilo ene same osebe in njenega ožjega kroga. Vsa liberalna stranka zabavlja čez ,,Narod", kako neumen in su-rev je ta list, in odkrito pravijo, da je propad liberalne stranke in njene izgube zakrivil večinoma le ta list. Nevolja je tem večja, ker so se razni liberalci hoteli v „Na-rodu" oglasiti proti slovensko-nemški zvez^ a se jim tam zagrozili, da bodo vsakoga brez pardona strgali, kdor bi se upal nastopati drugače, kakor ukazujeta Švegelj in Tavčar. Nobene svobode ni pri .Narodu", nobenih informacij, sploh ničesa, kakor le zabavljanje proti duhovnom, katerega so pametnejši liberalci sami že do grla siti in pravijo: Ce hoče dr. Tavčar izdajati tak list, naj ga pa sam bereinsam tiska, ne pa „ Narodna tiskarna", kije bila za kaj boljšega ustanovljena. Da bi to zakril, pa vedno čez »Slovenca" zabavlja, da je »škofov" list in tako dalje. A .Slovenec" v de janju kaže, da je v političnih stvareh popolnoma svoboden, vsestransko dobro in-formiian in brezobzirno odločen list. Ravno tako pa „Slev. Narod" vsak dan v dejanju kaže, da je osebno glasilo nekoga, ki se s pomočjo tega lista drži na površju. Osebe se starajo, stranka hira in list propada. To je usoda liberalcev. Bilo bi bolj pametno, da žalujejo, kakor da se jeze! Kaj si vse upajo? Znano je, da je dež. šol. svet iz strahu pred naraščujočo močjo katol,- narodnega časopisja izdal odlok, s katerim je prepovedano raznašati šolskim otrokom politične časopise. Sklicujejo se na § 27. Dokler so učitelji kolportirali po otrocih „Narod" in »Rodoljuba", je bilo to c. kr. gospodi všeč, ker v teh listih se je napadalo samo cerkev, duhovnike, cerkvene ustanove, opozicijonalne lajike itd. Takrat se je liberalna gospoda samo mu zala in molčala ter s tem dajala potuho liberalnim ljubljenčkom Sedaj pa, ko naše časopisje zavrača laži in podlosti liberalcev in pokrtači tega ali onega izmed učiteljstva ter kritikuje na- redbe dež šol. sveta — seveda tej gospodi ni prav in stuhtali so znani odlok, po katerem je prepovedano le učiteljem razdajati politične časopise otrokom v šoli § 27. ne obsega nič več. K a j je dež. šolski svet h o t e 1, je pa učiteljstvo razumele in začelo tudi prakticirati namreč — vojsko k a t o 1 išk o-naro d-nemu časopisju. — Iz Dolenje vasi, kjer učiteljuje famozni Grego r a č in županuje značajni Franc M r h a r se nam poroča, da sta ta dva dala razglasiti „pod lipo", da bo vsak ostro kaznovan, kdor bo raznašal . Domoljuba". Županstva tacega bedastega ukaza — juristi pri c. kr. dež. šol. svetu itako vedo, da ne morejo v tej reči župani prav nič ukazovati — ni prejelo. To je skuhal Gregorač potem, ko je kaplan rekel, da njega tak ukaz prav nič ne zadeva. - Ne vemo, kdo bo pri kaznovanju igral glavno vlogo, ali Gregoračeva palica, ali kaj druzega, to pa rečemo, d a noben otrok ne sme biti kaznovan za to, ako bo po naročilu svojih starišev šel po list bodisi na pošto, v ž u p -nišče ali pa kam drugam. Pro-rimo, da se nam poroča o vseh slučajih, ker je gotovo, da slučaj v Dolenji vasi ne bo osamljen. Ako gg. učitelji ne znajo tolmačiti ukaza — manjka namreč navodila — jim bomo mi povedali, kaj pomeni § 27. Borba za ravnopravnost v Istri. Narodna občina Dekani pri Kopru je po skoraj enoletni borbi dosegla, da dobe delavci izkaznice za polovično vož-nino tudi v slovenskem, oziroma hrvaškem jeziku. Tako vsaj obeča odlok ravnateljstva c. kr. drž. železnic v Trstu z dne 23. febr. 1905 št. 2843/6. — Počaščenje. Njegovim veličanstvo cesar je podelil visokorodnemu gosp. grofu Oskarju Christalniggu dostojanstvo kemornika. — Mestnim redarjem v Gorici zvišajo plače in pristojbine za izredne slučaje. — Proti slovenščini. V zadnji seji goriškega ebč. sveta je stavil starašina Ceščuti imenitno interpelacijo Povedal je, da se je neki gospod škandaliziral na kolodvoru, ker uslužbenci tramvaja govorijo le slovensko, ko hodijo ©koli potnikov. Župan je odgovoril, da se bo pečal s to zadevo. Uslužbenci na kolodvoru bodo mo rali odslej govoriti le laške, ker sicer se pripeti nesreča, da skočita radi slovenskega govora tisti »gospod" in onorevole Ceščuti iz kože ! Skoda bi bilo obeh ! — Nesreča v vevški tovarni. Voznik v vevški tovarni Morella Evstahij je prišel med dva voza, ki sta mu zmečkala rebra. — Pomiloščenih je 6 kaznjenk v Begunjah. — Odboru ,,Družbe sv. Cirila in Metoda" je došlo več ponudb za pre-vzetje zaloge društvene kave. — Belokranjski duhovniki imajo shod „sodalitatis ss. Cordis Jesu" dne 2. marca v Semiču. Začetek ob pol 11. uri dopoldne. — Slovenski umetnik na Dunaju. Z Dunaja se nam piše: Kot zanimivost Vam poročam, da je postavil krasni veliki oltar in stranske oltarje, ki so še v delu, v cerkvi sv. Antona, kjer se opravlji slovenska služba božja, — slovenski mojster, gospod Frančišek Vogelnik, učenec znanega mojstra g. Vu r -n i k a v Radovljici. Delo je v vso čast vrlemu našemu gospodu rojaku! G. Vogel nik biva na Dunaju. — Občni zbor muzejskega društva za Kranjsko se bo vršil danes ob 6 uri zvečer v konferenčni sobi I. drž. gimnazije. — Deželni zbori. Dunajski časo pisi poročajo: Ker se ni doseglo sporazum-ljenje za delovanje češkega dež. zbora, ne bo po Veliki noči nameravanega zasedanja dež. zborov. — Iz Pulja poročajo, da je vlada zavrnila rekurz proti občinskim volitvam v Pulju. — Guverner na Reki baron Rossner je demisijoniral. — Mrtvega našli. Dne 25. t. m. zjutraj, našli so v občinski sirotišnici na Vrhniki v postelji 58 let starega Jerneja Krašovec mrtvega. Prejšnji dan okoli 5. ure je tožil tamošnjemu brivcu, da mu je slabo in da si bo šel k Steržinarju privo- ščiti kozarec žganja. In res je izpil tam pet frakeljnov te tekočine. Občinski sluga ga je še spremil domu. Mož je potem legel v posteljo, iz katere ni več ustal — Novo izobraževalno društvo. Iz Starega trga pri Ložu se nam piše: Dne 19. februarja smo imeli ustanovni občni zbor „Katoliškega slovenskega iz obraževalnega društva". Ta dan se je kon stituiral odbor in določila članarina za redne člane. Na shod je pohitel preč. g. Luka Smolnikar. Pred mnogoštevilnimi poslušalci je pojasnil v prav poljudnem govoru pomen novoustanovljenega društva ter vnemal člane za neumorno delovanje. Da so udeleženci res prepričani o velikem pomenu društva ter zanj navdušeni, so pokazali s svojim pristopom. Se isti dan se je vpisalo v izobraževalno društvo nad 80 vrlih mož in mladeničev, med katerimi je šest ustanovnih članov. Čast zavednim možem in fantom. Novoustanovljenemu društvu pa kličemo: „Le pogumno naprej za svojimi cilji!" - Iz Št. Vida pri Vipavi, 23. februarja 1905, Nekaj »Narodovih" neresnic moramo danes zavrniti. „Narodov" dopisnik trdi, da je bil prisiljen, začetkom decembra 1904 potegniti obč. doklade, ker se je bil blagajnik svoji službi odpovedal. Ali veste, gospod župan, kdaj se je bil odpovedal? Bilo je to koncem julija. Pri prvi občinski seji potem pa, začetkom septembra, bil je isti „bogatin" zopet soglasno voljen blagajnikom, in je na splošno željo vsih pričujočih vsaj do konca leta te svojo službo zopet prevzel, ter opravljal ta posel; le pri prejemu obč. doklad ste se polastili tega opravila vi, vzdignili vi denar, obljubili pa ga drugi dan oddati blagajni — kar se je zavleklo na dva meseca — dasi je on spisal in podpisal pobotnico. Dokler niste vi blagajniku izročili vsote, imeli ste jo — menda samo za gledati — v svojih rokah, in zaradi tega se obč. račun tudi skleniti ni mogel, dasi se je zato zanimalo tudi c. kr. okr. glavarstvo. Čas pridobljen, vse pridobljeno, — to je menda vodilo liberalcev. Držimo, kar imamo, dokler moremo; zato pa so tudi svoj vgovor zoper obč. volitve 19. decembra m. 1. oddali še le koncem januarja t. 1., zato tudi o rešitvi te pritožbe še zdaj ni ne duha ne sluha. Dopis nadalje trdi, da sta bila Pr. in Ur. oba voljena le od volivcev 3. razreda. — Če bi bilo to tudi res, ali je to zanje kaka nečast ?! — Pa tudi to ni res. Ur. je voljen soglasno od vsih volivcev vsih treh razredov, in Pr. od velike večine vsih volilcev, dasi v 3. razredu. Pešica volivcev v 1. razredu z »vrlimi" častnimi občani bi jih najbrže res ne bila volila, kar je pa njima le v čast in izpričevanje, da nimata za seboj le par liberalcev, pač pa ogromno večino občanov-volivcev. Tega ugleda pa si nista pridobila vsled „bogastva", eden kot skromni trgo vec, in drugi kot poslovodja posojilnice, pač pa vsled svojega značajnega postopanja, in neomahljivo katoliško-narodnega prepričanja. Če jih gospod župan hoče zarad njih poklica in službe smešiti, in jima očitati, da jih ljudje živijo, ker so tako nespametni, da njima skup nosijo, prašamo pa mi gospoda župana, oštirja, mesarja in prekupca Bizjaka: Od česa pa on živi?? Kdo pa njemu skup nosi, če ne priprosto ljudstvo?! — Poštenega zaslužka in dohodkov od ljudi mu mi ne očitamo, kakor on drugim, pač pa mu stavimo vprašanje: Kako skrbiš kot župan za blagor občine ? ! Kako skrbiš za oskrbljevanje ubožniškega imetja? Kako se brigaš kot policijski nadzornik v občini za javni red? Kako zahtevaš od škripačev v svoji in drugih gostilnah licence, ki škripljejo zlasti zdaj skoraj sleherno nedeljo po občini?! Ali je res, da liberalni možje v vol. komisiji služijo na dan po tri krone? — Nad 2000 poljskih izseljencev se pripelje v Trst jutri dne 28. t. m. Namenjeni so v Ameriko. Z njimi pride preč. g. Leon Poloszynovicz. V sredo ali četrtek bo v Trstu zopet služba božja za izseljence. — Državna podpora, tjes. kr. poljedelsko mmistrtvo je dovolilo podružnici Kranjske kmetijske družbe Sv. Križ pri | Litiji 200 K podpore za ustanovitev vzor-; nega vinograda po navodilih c. kr. vinar-I skega nadzornika Skalickega. — Podelitev ustanov. Postojn-i sko ustanovo cesarja in cesarice ter Metelkovo ustanovo v spomin obiska postojn- J ske jame 1. 1857. za invalide je c. kr. de-| želna vlada podelila in sicer cesarjevo in cesaričino ustanovo invalidoma v Postojni Antonu Severju in Mihi Kovaču; Metelkovo pa invalidom Jerneju Ulepiču v Dolenji Stari vasi, I Jerneju Habjančiču v Zloganjih, Janezu Gomilarju v Malkovcu in Janezu Gačniku v Mokronogu. | — Modrost. Srbski radikalni list , »Srbski jug" piše pod naslovom .Katolički I list* to-le: Avstriji delajo pot na Balkan jezu-itje in usmiljene sestre; dokoder ti prodero, dotam se razširijo meje klerikalne Avstrije Zato je klerikalizem, ki ga preganjajo vse izobražene in resnično kulturne države, v posebnem blagostanju v Avstriji To se more danes zlasti videti v okupitanih deželah, kjer klerikalizmu pomaga besenska vlada, in ga podpirajo vse oblasti. Biti katoličan pomenja dobiti vse prednosti, ki jih more dati bo-senska vlada svojim ljudem. Nasprotno so pravoslavni in moslimami že zato, ker niso katoličani, v nemilosti. Po poklicu je zastopnik klerikalizma v Bosni in Hercegovini Stadler v Sarajevu. On je izjavil vladi potrebo katoliškega lista in ta predlog se je takoj sprejel; pričakovati je, da se kmalu razvije tudi tu črna zastava, krog katere se bodo zbirali jezuitje, usmiljene sestre in ostala prednja garda avstrijskih regimentov. — Pristavljamo, da je podobno, docela zmedeno mišljenje splošno razširjeno med Srbi. Fraze evropskega liberalizma se tu vežejo s strankarskimi strastmi, ki slepe um in oko. Celi kupje predsodkov leže med nami in Srbi. Preden se ti ne odstranijo, bo slaba za srbske in slovanski jug. Štajerske novice. š Rešimo slovensko gimnazijo v Celju! Iz Celja se nam piše: Zadeva slovenske gimnazije se razkrinkava. Dognalo se je, da je vitez B e r k s bil tisti, ki je med vlado in dr. Dečkom posredoval. Kriva sta torej Berks in d r. D e č k o. To poročilo prihaja od popolnoma zanesljive strani in torej ni več dvoma, da sta oba enako kriva. Berks je seve lahko smatral dr. Dečka kot zaupnika spodnještajerskih Slovencev. Sedaj, ko je stvar razkrinkana, jima bo pač velevala moška čast, da je ne navaljujeta na škodo slovenstvu in da s svojim odstopom popravita to, kar se sploh še popraviti da. Vsi, ki zavzemajo iz katerihkoli osebnih razlogov kako drugo stališče, spravljajo slovensko gimnazijo v Celju v resno nevarnost. Pri taki važni vseslovenski stvari se ne smemo ozirati na osebe, ampak na stvar! š Potrjena volitev. Cesar je po trdil izvolitev g. Franca Poseka za načelnika in g. Jožefa Pučnika za podnačelnika konjiškega okrajnega zastopa. š Pošta — germanizatorica. Občinski zastop na Dobrni je prosil poštno ravnateljstvo v Gradcu naj namestu poštnega pečata „Neuhaus bei Ctlli" uvede poštni pečat »Neuhaus bei Cilli — Dobrna". Poštno ravnateljstvo je to prošnjo odklonilo. Proti takim germanizatoričnim težnjam avstrijske pošte naj bi se pri ministrstvu najodločneje nastopili! š Imenovanje. Za poštnega oskrbnika na Zidanem mostu je imenovan gosp. Jožef Perkonik, poštni oficijal v Beljaku. š Proti slovenskim napisom v Mariboru. Mariborski obč. zastop se bo v seji dne 1. marca še enkrat pečal s to zadevo. Določil bo še podrobnosti. Na to smo še čakali. Ce bo vstrajal pri svojem sklepu, tedaj bodo občine po celi Sloveniji vedele, kaj jim je storitiznemškimi napisi. š Občinska volitev v Tehar-jih. — Slovenska zmaga. Nem-škutarski Port-Artur je padel! Teharje, doslej edina nemškutarska kmečka občina v celjskem okraju, je prišla zopet v slovenske roke! Vsa nasilnost, vse volilne spletke in sleparije, vse grožnje in pretnje, vsi golaži s pijače vred, — vse skupaj Nemcem ni nič pomagalo, — propadli so! Tako ljutega boja še niso videle Teharje, kakor je bil oni od 25. t. m. Doslej so se vsake občinske volitve na Teharjih končale do dveh ali treh popoldne, pri zadnjih pa je bil tretji razred dodelan šele ob štirih popoldne. Skoraj do zadnjega moža so vsi naši možje prišli na volišče, pa tudi nasprotniki so spravili v boj vse, kar ima pravico voliti. V tretjem razredu je bilo oddanih nič manj kot 486 glasov! Slovenci smo zmagali z 247 glasovi proti 239. Čeprav je večina čisto mala (8 glasov), je vendar treba pomisliti, da nam je nemška volilna komisija krivično razveljavila 15 glasov. s>e bolj značilno za našo zmago pa je, da so bili na naši strani sami neodvisni slovenski posestniki, na nasprotni pa sužnji štorovske tovarne, ki nimajo posestev, nego so le začasni davkoplačevalci. — V drugem razredu je bilo oddanih za naše kandidate 26, za nasprotne 20, v prvem pa za naše 5, za nasprotne 13 glasov. Zmagali smo torej v dveh razredih. Navdušenje na Teharjih in v Celju je bilo nepopisno. Slava zavednim Tehar-janom volilcem, slava neumorno delujočima organizatorjema gg. kaplanu Čemažarju in dr. Štoru! š Smrtna kosa. Umrla je v Celju gospa Ana D r a s c h , stara 86 let. Zapustila je 25 000 K za ustanovitev sirotišča za zanemarjene otroke v Celju. — V Ormožu je umrl davčni kontrolor v pokoju g. Lu-dovik E h m e r , star 73 let. - Na Muti je umrla posestnica Ivana Schober. — V Mariboru je umrla soproga hišnega posestnika gospa Roza Marčič. š Kovačnica ponarejanja denarja v Ameriki. V Clevelandu neki K r k o v i č izdeluje 20kronske avstrijske bankevce, ki so prav dobro ponarejeni. Spravil jih je v promet, kolikor je avstrijskim oblastim znano, že nad 6000. Daje jih Slovencem, ki se vračajo v domovino in tako se ta ponarejeni denar širi posebno po raznih naših semnjih. Te dni se je pred celjskimi porotniki moralo zagovarjati šest oseb, ki so spravljali v promet tiste bankovce. Obsojeni so bili na Kranjsko pristojni posestnik Martin Z e r k o na sedem let ječe, njegov brat Janez Zorko na 3 in pol leta, Alojzij Procenar s Krškega na 4 leta, Anton B u č a r na 4 let i ječe, Franc Barič na 3 in pol leta in Franc Zugič ed sv. Križa na Kranjskem na 3»/« leta ječe. Oproščena je bila 35 let stara Marija Gracner iz Dobrove. š Dr. Zirngast v Kozjem postane v kratkem na kakem vseučilišču profesor „pepravko-logije". Celjski domovini" je poslal že vse polno popravkov, pa doslej še ne ene:a, ki bi odgovarjal postavnim zahtevam. „ Domovina" mu daje vedno dobrih naukov za sestavo popravkov, zato upamo, da bo v kratkem temeljito razumel § 19. tiskovnega zakona — V zadnji številki »Domovine", ki je svoj čas prinesla po našem listu vest, da bo dr. Zirngast kmalu v Kozjem svojo kovačnico popravkov — imenovano odvetniška pisarna — zaprl, popravlja dr. Zirngast stvarno, da bosta prišla k njemu oče in mati, ki bosta pri njem dosegla visoko starost. — No, gospod popravkelog, če bosta živela od vašega zaslužka, ne bosta mogla stara postati! — — Dalje popravlja protestanški Zirngast nemškega valpta Kragora, da le-ta ni komandant gasilnega društva. Ker je „Domovina* dotično pepravljeno vest tudi pe našem listu prinesla, odgovarjamo lojalno na Kra-gorov popravek, da on res ni bil n a č e 1-n i k gasilnega društva v zmislu pravil nego komandant istega Miroljubni načelnik g. Elsbacher se namreč s Kragorom ni hotel prerekati, zato je stalo gasilno društvo pod neomejenim vplivom Kragore. Neomejeni vpliv je pa toliko kakor komanda. Gospod Zirngast, učite se najprej slovensko, da boste pisanje slovenskih listov razumeli, potem pa se vrnite v katoličanstvo, da dobite boljših nazorov o honorovosti, kakor jih najdete med protestanti! Ljubljanske novice. lj Skrivnostna smrt v »Narodni tiskarni". V sobote so aretirali tudi očeta v preiskovalnem zaporu se nahajajočih bratov Škerjanec 45 let starega hišnika Škerjanca. Njegovo rodbino so odvedli v mestno ubožnico. Upati je, da bo preiskava pravega krivca kmalu spravila na dan. lj Razžaljeni grof. Jutri ob 4. uri popoldne se vrši pred okrajnim sodiščem v Ljubljani obravnava o tožbi grofa Walder-steina proti dr. Trillerju radi »razžaljenja časti". Grof se je čutil razžaljenega, ker je g. dr. Triller pri zapuščinski obravnavi po grofovi ženi o nekih hranilničnih knjižicah zahteval jasnosti. lj Pevski večer zbora vojakov 17. pešpolka. Prebivalstvo Ljubljane je prošli teden presenetila vest, da p r v i č pred širšo javnostjo nastopi zbor v o-jakov-pevcev. Idejo smo pozdravili z veliko radostjo! Skoro smo se pa bali za končni uspeh. Toda, ko se je v polni dvorani »Puntigamske pivnice" dvignila zavesa, in smo na zelo okusno prirejenem odru zagledali lepo aranžiran« skupino pevcev z orkestrom, smo bili in z nami vsi navzoči — naravnost očarani. Spored se je začel s cesarsko pesmijo s spremljevanjem orkestra, kar so vsi navzoči stoje poslušali. Do čez 11. uro je trajal pevski oziroma godbeni spored, a navdušenje je rastlo od točke do točke, in burni aplavzi občinstva so živo pričali, da je uspeh gotov. — Vsi so bili jedini v tem, da je bil nastop vseskoz dovršen in da je bilo proizvajanje eksaktno. Ponosen mora biti 17. pešpolk, da ima slovenske fante, ki svoj prosti čas žrtvujejo lepi pevski umetnosti. Vso pohvalo zasluži zlasti njih pevovodja g. narednik L a v r i č. Naprej — naša zastava 1 V drugi vrsti pa moramo glasno pohvaliti orkester 27. pešpolka, ki je v muzikalnem oziru izborno rešil svojo nalogo. Toliko slovanskih kompozicij za vrstjo nismo še čuli proizvajati. Glavna naloga — koncertni program — je bila imenitno rešena, in nato se je začela prosta zabava. Udeležilo se je zabavnega večera mnogo odličnega občinstva, več gg. profesorjev itd. Poseben sijaj pa je dala navzočnost gg. častnikov domačega polka, na čelu jim poveljnika: gg- podpolkovnika viteza Her-g e t a in B r i z y - ja. Dverana je bila z zelenimi venci, tujami, cipresami ter palmami lepo okrašena, ter gre tudi v tem oziru prirediteljem vsa čast. Na odru — v ozadju — je bila med zelenjem slika pre svetlega cesarja in v sredi galerije cesarski orel, oboje okrašeno z cesarskimi zastavami. Skratka: večer je bil nad vse lep. Srčno želimo kmalu zopet čuti petje vrlih slovenskih vojakov. lj Porotne obravnave v Ljubljani so se danes pričele Danes dopoldne sta stala pred porotniki čevljar Leopold T o p o r i š in njegova žena Jera, ki sta prodajalki v trgovini bratov Rozmanov v Tržiču, Apoloniji Valjavec, pod lažnjivimi pretvezami jemala na upanje blago in tako napravila okolu 4000 kron škode. Naposled sta goljufala na ta način, da sta pravila, da jemljeta blago za nekega gosp. Kocijančiča, ki ima tako velik denar, da ga menjati ne more. Jera Toporiš je Apoloniji Valjavec nosila razglednice in podobice s pozdravom pre-srčni botrci", res, da je Valjavčevi to poslal g. Kocijančič. Razglednice je pisala Toporiševa hčerka. Obsojena sta bila Jera Toporiš na 13 mescev težke ječe poostrene s postom in težkim ležiščem. Leopold Toporiš pa na 3 mesece ječe poostrene s postom. lj Slovensko gledališče. Včerajšnje šeste predstave „Martina Krpana" sta se udeležila tudi gosp. režiser „Dram. društva" v Mariboru, profesor Fr. Breznik in g. režiser »Dram. društva" v Trstu Jak. Stoka; režiser „Dram. društva" v Celju, g. R. S a 1 m i č , pa se je udeležil predstave. Vsi trije gg. rešiserji uprizore „Martina Krpana" v kratkem. lj Na shodu »Slovenskega katoliškega delavskega društva je v nedeljo dopoldne govoril tcv. Moškerc o zadnjih važnejših političnih dogodkih. Med drugim se je tudi oziral na soc. demokraško časopisje in na izdajalske nastope socialne demokracije povodom stavke ob Ruhri. Prihodnjo nedeljo zopet shod. Pričetek ob pol 10. dopoldne. lj Zadruga krojačev, krznar-jev, rokovičarjev in šivilj je imela v nedeljo občni zbnr. Pomočniški zbor je predlagal, naj bi vajenci predložili pred oprostitvijo lastno izdelani oprostitni kos. Predlog je bil odklonjen, ker zadružna organizacija še ni izpopolnjena in delodajalci nimajo vseh svojih pomočnikov naznanjenih v zadrugi in pa, ker bi bila sestava komisije jak® težavna. Za potovalne pomočnike se sklene dati, če ne dobe dela, 60 h podpore. Predlog so pobijali socialni demokratje iz strankarskih ozirov. Zadružno stanje je jako ugodno Pri volitvi je propadel zbornični svetnik krojaški mojster g. Krai gher; izvoljeni so bili pri dopolnilni volitvi gg.: Globelnik, Krejči in Ložar ; za revizorja ga gg. Leutgeb in Barle mesto gosp. Kraigherja, ki se je odlikoval s svojo ne-navzečnestjo. lj Umrla je včeraj gdč. Nežika S m r e k a r , sestra č. gospoda kateheta J. Smrekarja. — Na Poljanski cesti št. 11 je umrla zasebnica Jožefa Zemme, v Romovi hiši na Poljanski cesti je umrla ApolonitaDolinar, postrežnica pokojnega župnika Cibaška. Prenešena je bila v mrtvašnico. Pogreb bo jutri popoldne ob 5. uri. lj Centralno kurjavo dobi novo poslopje hotela „Union". lj Pevsko društvo »Ljubljana" priredi svoj običajni kmečki ples, na pustno nedeljo, dne 5 marca v Punti-gamski pivnici. lj Predpust. V soboto in nedeljo je bilo v Ljubljani po raznih gostilnah in restavracijah 31 plesnih veselic. lj Pozor na predavanje „Slov. kršč. soc. zveze", ki bo jutri, v torek, dne 28 t. m. v Zvezinih prostorih Selenburgove ulice št. 6, II. nadstr., ob pol 8. uri zvečer. Predaval bo č. g dr. J e r š e. Ij Nesreča. V Spodnji Šiški je pa del s I. nadstropja Hribernik Ed. in s zlomil nogo. U Slavoniji jubimo domačo zemljo. Iz Zagreba. 24. febr. Dočim po Hrvaškem zbiramo pričeske za družbo sv. Cirila in Metoda, da rešimo naše brate v Istri iz iredentovskega žrela, trgajo našo zemljo doseljeni tujci s pomočjo svojih soplemenikov V »Slovencu" sem že večkrat omenil, kako je v Slavoniji nemški živelj začel vzdigovati svojo glavo ter se v nekih krajih Slavonije tako prevzel, da go vori prežimo o Hrvatih in njihovih pravi cah v iej zemlji. Čudno to ni, ker so hr vaške oblasti same vedno v prijateljstvu z Nemci ter složno delali proti Hrvatom Tako se je zgodilo, da so v mnogih slavonskih občinah dobili Nemci vjčino celo občinskih zastopih. Hrvaški šolski zakon je nasproti tujcem tudi jako popustljiv, da so si ti tujci mogli pevsodi odpreti svoje šole, tako da imajo sedaj Nemci v Slavoniji 37 čisto nem ških šol, a od teh jih vzdržuje zemlja 22. Nemci delajo, kar hočejo, a hrvaške oblasti molče. V Rumi n pr. se javna šola zove nemška šola", Srbi imajo svojo srbsko in Mažari svojo mažarsko; za 160 hrvaških otrok pa ni nobene hrvaške šole, a v javni nemški šoli se hrvaški niti ne uči. Ti Nemci v Sremu imajo od novega leta zopet svoje glasilo „Deutsches Volksblatt fiirSyrmien"; imajo po večjih mestih svoja nemška društva ter so tako jaki, da odstranijo vsakega Hrvata, če se jim upira. Oni so izposlovali, da je bil prestavljen iz Rume odločen Hrvat katehet, ki je zahteval za hrvaško deco v šoli iste pravice, katere uživajo Nemci. Se več. Že zdaj poročajo Hrvatom, da bodo pri prihodnjih volitvah v Sremu postavili svoje lastne nemške kandidate za sabor. Tako daleč so prišli tedaj Hrvati v svoji zemlji, ker se hrvaške politične stranke na tako važne stvari niso nikdar ozirale, in ker so politične in druge oblasti vedno zanemarile domače avtohtono prebivalstvo. Tako je v srijemski županiji. V virovitički županiji se razvija zdaj ista stvar od ma-žarske strani. Sporočil sem .Slovencu", da so letos v tej županiji odprli do 20 novih mažar-skih šol, od katerih neke vzdržujejo slavonski velikaši, druge mažarsko kulturno društvo „Julijan" v Budimpešti, nekatere pa bi morale vzdrževati občine, ki so pa še v večini hrvaške. Prošle jeseni se je o tej stvari mnogo pisalo, govorilo se je tudi v hrvatskem saboru, in poznato je, da se ba-nove izjave niso vjemale z uradnimi poro- j čili, kajti v poročilih niso bile imenovane vse šole, ki šo se odprle v virovitički županiji. Hrvatski časopisi s® temeljito dokazali, da se je odprlo mnogo več šol, nego jih je vlada dovolila. Ban jih je dovolil nekoliko na svojo lastno odgovornost, neki velikaši so ga posnemali, pa niso iskali pri političnih in šolskih oblastih niti pooblastila zato, a slednjič je take storilo tudi ma žarsko kulturno društvo »Julijan", ki je na svojo odgovornost brez vsake dovolitve od strani hrvatskih oblasti odprlo nekoliko šol na svoje stroške. To mažarsko društvo je pa tako predrzno, da je poslalo pred nedavnim svojega zastopnika grofa Seeche-nyja pregledat in nadzirat te šole. Dotične hrvatske oblasti, kjer so se odprle te šole, so molčale in niso vladi o tem nič sporočile, dasi te šole pohaja tudi nekoliko hrvatskih otrok, kar pa po zakonu ni dovoljeno, Hrvati v virovitički županiji vendar takih grdih krivic niso mogli prenašati, ker so jih same hrva ske oblasti silile, da pošiljajo svoje otroke v te mažarske šole, za katere bi morale sčasoma tudi občine skrbeti. Sestavili so pritežbo proti tem šolam ter jo poslali na hrvatski sabor. V tej pritožbi so razkrili vse mahinacije mažarske propagande ter popolno malomarnost hrvat skih oblasti v tej zadevi. Razne stvari. Najnovejše. Strašno dejanje. Iz Franko-broda poročajo: V Neundorfu je delavec Tomnes prerezal vratove svojim spečim štirim otrokom, zažgal hišo ter se obesil v goreči hiši. —■ Saški dvor je ustavil izplačevanje apanaže grofici Montignozi, češ, da pošteno ne živi. Tudi svojih otrok ne bo smela obiskati. — Dežniki in solnč-n i k i se baje podraže, ker so tovarnarji morali izboljšati plače delavcem. Sueški prekop se je zadnji čas večkrat imenoval zaradi ruskih ladij. Ta prekop so delali 1859—1869, je 160 km dolg, 58 do 100 m širok in 8 m globok. Stroškov je bilo 83 milijonov frankov; imel je 1. 1892. dohodkov 77 milijonov in je dal do istega leta 41 milijonov frankov dobička Od 1. 1887. je neutralen. Delal ga je Francoz Lesseps, kateri je 1879 vedil delo tudi pri panamskem prerovu in je bil leta 1893. zaradi panamske goljufije zaprt Leta 1900 se je peljalo skozi sueški prekop 3441 ladij s 13 milijoni ton, in sicer 28 turških, 30 norveških, 34 španskih, 63 japonskih, 82 italijanskih, 100 ruskih, 126 avstrijskih, 232 holandskih, 285 francoskih, 462 nemških in 1935 angleških ladij. "Vojne znamke. Rusko japonska vojna tako poroča pariški „Gaulois", je povzročila v Rusiji novo serijo pisemskih znamk, ki so dobile ime ruskih vojnih znamk. Te znamke so dražje ko navadne in stanejo nasproti navadnim 6 (2), 8 (5) in 13 (10) kopejk, torej po 3 kopejke dražje. Prebitek je namenjen „Družbi ruskih dam za podporo vojnih udov in sirot". Prva znamka za 6 kopejk nosi podobo spomenika admirala Nabimova, druga spomenik Petra Velikega, tretja spomenik carja Aleksandra II. in četrta podobo Kremlja. Telefonska In brzojavna poročila. Celje, 27. februarja. »Nemško- Teharje je v slovenskih zastavah. Verni slovenski Teharčani navdušeno praznujejo slovensko zmago. Dunaj, 27. februarja. Gosposka zbornica je sprejela rekrutno predlogo in refun-dacijsko predlogo. Dunaj, 27. febr. Pošiljatev avstro ogrske banke 74.000 kron v Peterburg je na ruski meji izginila. Tudi neko rekoman-dirano pismo, odposlano na Rusko, je izginilo. V pismu je bilo 25.000 kron. Dudimpešta, 27. februarja. Kriza traja dalje. Andrassy je poslal kralju pismeni načrt za koalicijsko ministrstvo. Dudimpešta, 27. febr. Včeraj se je v Rozsoju pri predstavi diletantov igralka Leona Winck nenadoma zgrudila ter ostala na mestu mrtva. Peterburg, 27. februarja. VTeodo-ziji so bili protižidovski nemiri. Vojaštvo je došlo prepozno. 30 oseb je bilo ranjenih ali mrtvih. Varšava, 27. februarja. Kočijaži so se pridružili stavki, 50.000 delavcev v tvor-nicah železa zopet dela. Policisti pravijo, da se bodo pridružili stavki, zato so jim oblasti dale še posebne straže, ki jih nadzirajo. Varšava, 27. februarja. Na progi Varšava-Dunaj zopet vozijo vlaki. Peterburg, 27. febr. Okolu 60 oseb je aretiranih, ker jih dolže, da so sokrivci umera velikega kneza Sergija. Dresoia, 27. febr. Katoliška stranka je zmagala pri volitvah popolnoma. Carigrad, 27. febr. Najvišja vojna komisija je sklenila, naj se postavi na ma-kedonsko-bolgarski meji več fertov, kazamat in čuvajnic. Polkovnik Riza bej bo odšel na mejo, da nadzoruje dela. Načrte so dovršili nemški častniki v turški stužbi. Ta dejstva dovolj govore za vojsko ter se ne dajo utajiti z nikakimi dementiji. Carigrad, 27. febr. Turčija nadaljuje oboroženje z mrzlično naglico, posebno v vilajetih Kosovo, Solun in Bitolj. Število novincev znaša 45.000 mož. — V Mali Aziji znaša, lansko leto vpoklicani, drugi in tretji voj 25.000 mož, kar da skupno z zgoraj-šnjim številom 70 000 mož. To število zadostuje proti vstašem; ako pa meje ne bodo dosti zavarovane, pride v Makedonijo še nekaj bataljonov nizamcev. Najbrže se dvigne vstaja, ko začne kopne t i sneg. Peterburg, 27. febr. Vesti o miru zopet odločno dementirajo Peterburg, 27. februarja Četrta ruska armada je mobilizirana ter bo odšla na bojišče Derolin, 27. februarja. (Kor. urad ) Pruski princ Friderik Leopold je odpotoval na vzhodnoazijsko bojišče. London, 27. febr. Drugi del vojske se je sedaj pričel z vso resnostjo. Od obeh strani na celi črti se vrše prodiranja. Moskva, 27 febr. Steselj je došel sem ter je bil prisrčno sprejet. Odpotuje takoj dalje v Peterburg. Pravi, da so francoski časnikarji intervivali°le njegovega slugo Mirona. Pariz, 27. februarja. Nekateri listi zabeležujejo vesti iz Peterburga, da je Grippenberg aretiran, ker je zapustil svoje mesto. Peterburg, 27. februarja. Ruski listi pišejo, da Japonska stoji pred revolucije. (?) Ljudstvo hoče miru. Peterburg, 27. februarja. Kuropatkin je upeljal za nadzorovanje 25 milj dolge fronte avtomobile. Tokio, 27. febr. Iz glavnega japonskega stana mandžurske armade javljajo, da sta v petek ponoči bila odbita dva ruska polka v bližini Maitonia. London, 27. februarja. „Daily Tele-graph" poroča, da so doslej Japonci zaplenili 41 ladij, ki so plule proti Vladivo-stoku. London. 27. februarja. (K. ur.) Reuterjev urad javlja: Japonci so vzeli ruska stališča na skrajnem vzhodnem krilu in groze sedaj glavnemu ruskemu stališču. Cuje se, da je bil napad silen in da je Nogi s svojo port-artursko artiljerijo došel tja. V Mukden je došlo 40 ranjencev, 400 jih še pričakujejo. Govori se, da divja velika bitka. Vihra silen snežni metež. Tokio, 27. februarja. Japonci so vjeli in zaplenili parnik »Romulus«, ki je vozil v Vladivostok premog. iz slovanskem sveta. sl » Minden iron na vsak način —■ morajo biti premagani narodni slo vaški kandidatje" ; to so bile krilate besede starega in mladega Tisze pred vsakimi volitvami na Ogrskem in po tem načelu se je delalo z vso brezobzirnostjo tudi pri zadnjih volitvah tako, da slovaško ljudstvo ni moglo prodreti niti z enim svojim možem, ki je kandidiral na podlagi programa slo vaške narodne stranke. Samo v Kulpinu je bil izvoljen slovaško srbski kandidat. Slovaki niso mogli prodreti niti tam, kjer so prej imeli svoje poslance. Izgubili so gor-nje-liptovski okraj, seniški okraj, ki ga je zastopal dr. Veselovsky in ki je sedaj v ječi vsled mažarske pravičnosti, tarnavski okraj, kjer je podlegel Martin Kol'dr, in vrbovski okraj, katerega zastopnik Valdšek jč sedaj grenki kruh nesvobode v vacovski državni ječi. Ta-le nesreča Slovakov je pro-vzročila v nekem vladnem listu vesel vzklik : „Glejte, na Ogrskem živijo le sami Mažari !" Kako je grof Štefan Tisza postopal po načelu „minden dron" proti slovaškim kandidatom in volivcem, o tem bi se dale napisati cele knjige. To ni bil boj stranke proti stranki, načela proti načelu, ampak to je bilo, kakor pišejo „Narodnie Novinya, morivno zatiranie na vsak način brez izbiranja sredstev. Kjer je pomagala goljufija in zvijača, rabila se je goljufiia in zvijača, in kjer to ni pomagalo, nastopili so žandarji in vojaki. Slovaško ljudstvo se je držalo vobče dobro, samo nekateri kraji so še premalo zavedni, tako da se dajo zapeljati po žuganju, denarju in pijači. Ako bi tega ne bilo, morali bi Slovaki prodreti na celi črti. Zato moramo — pišejo „Narodnie Nov." — ljudstvo vzbujati in ga učiti. Zadnje volitve so mnogo Slovakov prebudile in pripeljale v tabor narodnih Slovakov. Vlada je hotela ljudstvo deprimirati, toda ona ga pravzaprav prebuja. Ljudstvo gleda zadnji poraz pri volitvah kakor znamenje prihodnje zmage. Vsak volivec je odšel iz kraja greha, nasilja, goljufije in laži z zavestjo, da je bila resnica na njegovi strani tako, kakor je bila na strani prvih kristjanov, ki so bili skozi 300 let preganjani, a navsezadnje so vendar zmagali. sl Namesto univerze realka ? Moravski dopisnik „Čecba" poroča, da se na Moravskem razširja novica, da vlada hoče v Brnu ustanoviti dve novi realki, češko in nemško Druga češka realka v Brnu je zelo potrebna. V novem poslopju češke realke nimajo učenci dovolj prostora, tako da en del učencev se nahaja v starem poslopju. Nemci so prepričani, da se bode moralo v tem pogledu nekaj storiti za Cehe, zato že prekanjeno zahtevajo novo tretjo nemško realko v Brnu. Znana moravska enakopravnost jim bode gotovo ustregla. Bržkone bode nova češka realka nadomestilo za češko univerzo. Pri naši vladi je vse mogoče. Kovice iz Amerike. a New Yorški Slovenci so priredili Vodnikov ples. a Umrla je v Sheboygan Wis 21 let stara Alojzija Planinšek iz Ško-cijana na Dolenjskem. a Nogo zdrobila sta dva voza, naložena s premogom, Ivanu Sušatu v Conemangh Pa. Revež je sedaj brez sredstev. a Smrt v tujini. Iz Enumclav, se nam poroča, da je v bližini istega kraja ponesrečil in bil usmrten naš rojak Valentin Banko, doma iz Dragomelj pri Domžalah na Kranjskem. Nesrečnež zapušča doma ženo in dvoje otrok. — V Talluli 111. je doletela našega rojaka Ivana Hočevarja nesreča. Ko je bil v rovu na delu. padlo je nanj do 20 ten težko kamenje in ga na mestu usmrtilo. Star je bil 28 let; doma je iz Mišidola v litijskem okraju, kjer ostavlja ene polusestro. a Mati in otroci v plamenu. Iz Ely Min., poročajo: Dan 4. februarja, ki bo ostal v žalostnem spominu marsikteremu Slovencu na Eiy, je prinesel veliko nesrečo in žalost našemu rojaku mr. Matiji P a v 1 i š i č u. Omenjenega dne se je, kakor običajno odpravil na delo v četrt milje oddaljen rudnik. Doma je ostala njegova žena in dvoje otrok. Koj po njegovem odhodu je morala tudi ona oditi po važnem opravilu k nekemu sosedu, toda kaka groza jo je morala obiti, ko se je vračala domu in zagledala svojo hišo v plamenu, v ka-terej so bili njeni ljubljeni otroci zaprti. Materinska ljubezen jo je prešinila in sko &la je ne vedoč za nesrečo, ki jo še čaka, naravnost v hišo. Toda bilo' je prepozno; otroci so bili izgubljeni in ona sama je bila tako opečena, da bode težko okrevala. Dom je bil uničen in dvoje otrok je storilo žalosten konec v gorečem poslopju. a Slovenci in Hrvatje. V E'y, Min., so ustanovili Slovenci in Hrvatje »Družabno politično zvezo", katere namen je v prvi vrsti združevati vse rojake ter tako z združeno močjo postopati v vseh zadevah, kadar se ere za koristi našega naroda, bodisi v družabnem ali političnem življenju. a Slovenka se je zastrupila. li M lwaukee, Wis., se poroča, da se je zastrupila 19 let stara Marija Maronšek, doma iz Spod. Stajerja. V Ameriki bivala je pokojnica že 5 let. Ker jo je pred kratkim zaročenec zapustil, je re-vica obupala. a Ponesrečeni rojak. Iz South Chicaga, III. se javlja, da je tamkaj ponesrečil rojak Valentin Pipan, doma iz Šenčurja pri Kranju. Padel je 8 čevljev globoko v jarek, po katerem gre ruda v topilnico. Nanj se je posulo 40 voz rude, vendar pa tako, da ga ni usmrtila. Pod rudo je bil 40 minut. Upati je. da okreva. a Japonci izpodrivajo naše delavce. V Hutblo, Culo, so dobili naši rojaki in drugi Slovani hude tekmece. Razna podjetja so najela nad 200 Japoncev, kateri se naravno zadovolijo z manjšo plačo, radi česar so delodajalcem vedno dobrodošli. Koroške novice. k Slovenski klub v Veli-kovcu se je zopet oživil. Zrju je prodala svoje dele baronu Helldoiffu; ako bi se ta svet (nad 300 oralov) prej prodal, ko še lovarina ni toliko nesla, da bi se davek plačal, bi se temu ne čudili toliko, a zdaj, ko lovarine še ostaja, tega ne bi bilo treba tako hitro prodati k Duhovske zadeve. V pokoj je stopil čast. g. Luka Veršek, župnik v Slov. Smihelu ter ostane ravnotam. Ome njeno župnijo bo eskrboval čast. g. V o 1 b. S e r a j n i k , župnik v St. Lpšu pri Raj-neku. — Mestni kaplan v St. Lovrencu v Lavantinski dolini je postal čast. gosp. F r. L a u r e , provizor ravnotam. — Podelila se je župnija Kamering tamošnjemu provi-zorju č. g. Jožefu Rescherju. — Umrl je na Golobici č. g. Jožef B e r g -m e i s t e r , žup»ik v p. k Veselica podružnice sv. Cirila in Metoda v ŠKucijanu se je dne 19 t. m. prav dobro obnesla. Govorila sta čč. gg. J. Dobrove o izobraževalnosti, in R R o t t e r o zavednosti med Slovenci. Predstavljali sta se igri »Kralj Herod" in „P r a v i c a se j e i z k a z a 1 a". Pel je mohliški mešani zbor. Igralci in pevci so izvrstno rešili svojo nalogo. k Slabo vreme imamo že nekaj dni na Korošcem ; sneg in dež se menjavata. Vl^ki imaio zamude. k Predpustna veselica v Celovcu se je kljub slabemu vremenu sijajno obnesla. Velika dvorana pri „Maslgartnu" je bila do zadnjega kotička napolnjena in do polovice tu.li stranska dvorana. Trije pevski zbori (celovški mešani, beljaški in celovški možki zbor) so želi obilno pohvale Igralci posebno g. Susteršič, so povzročili mnogo smeha Vojaška godba je svirala tudi slovanske komade. k K predpustni veselici v Ve-likovcu še omenjamo, da je na dnevnem redu petje (šmihelski moški in mohliški mešani zbor) igra, šaljiv govor in tambu-ranje („Bisernica" iz Celovca). Za tem prosta zabava. k Pred celovškimi porotniki je bil obsojen na 4 Itta težke ječt mestni nadzornik užitninskega zakupa Jož. F r i t z , ki je v Celovcu v 169 slučaj'h ponaredil bo-lete in oškodoval celovško občino za 5404 kron k Nemškutarji so zmagali pri občinskih volitvah v občini Mi g ar je. Po svetu. Tolmač v škripcih. Angleški sodnik je vodil obravnavo, pri kateri je obtoženec znal le irsko. Vsled tega so za prisegli tolmača. Obtoženec je izpregovoril nekaj besedi tolmaču. „Kaj je dejal?" praša sodnik, ki slovesno sedi v svojem talarju za mizo. — ,Nič, mylord!" je bil odgovor. — „Kako morete to trditi, ko smo ga vsi slišali govoriti. Takoj govorite !" — .My lord", pravi tolmač s tresočim glasom, „ni imelo z obravnavo nobenega stika". — „Ako ne odgovorite, vas kaznujem!" zavpije sodnik. „Kaj je rekel ?" — „Naj bo, my!ord, oprostite, on je dejal: ,Katera stara baba pa je to, ki tam le za mizo sedi, rgrnjena v rdečo posteljno pregrinjalo ?' " Ves sodni dvor je zatulil samega smeha. Sodniku ni bilo ravno prijetno na stolu in reče: „Kaj ste na to odgovorili vi ?" — Dejal sem : „Tiho, tepec ! To je dedec, ki te hoče obesiti !" Sola za ptice v Ameriki. Gospodična Virgimja Pope v Ameriki, ki je najprej ustanovila za ptice sanatorij in hotel, je sedaj ustanovila ptičjo šolo, kjer se tiči uče govoriti, peti in svirati. Papige so najboljši učenci. Papiga, ki ji je ime mis Charlie, se je naučila že 500 besed, jako dobro zna peti devet pesmi, med njimi arijo iz „Trubadurja". Učenje se prične najprvo s tem, da se nauči vsa tičja šola pozdraviti učiteljico, ko pride v šolo, z besedami: „Dobro jutro!" Dijaka, ki je bolj zabit, uči posebej. Za učenje v glasbi rabi učiteljica klavir, kitaro, fonograf itd Ena ptica se je naučila pesmico z nogo igrati na klavir. Mnogo ptic popolnoma pravilno igra skalo Kanarček Rufus krasno poje prvih osem taktov iz 5. simfonije Bethovenove. Gospodična Darol poje poulične pesmi. S šolo je združena telovadba. Najboljši dijak v razredu je drugim za zgled Učiteljica dosega uspehe brez vsakih nasilnih sredstev; lju bežen, potrpežljivost, izpoznavanje piičje psihologije, to so sredstva, s katerimi dosega učiteljica svoje uspehe.—V tem oziru je lahko lep 7g'erl marsikateremu pedagogu* v naših ljudskih in srednjih šolah. Ivan Tomažič, duhovnik. ▼ Ino-mostu, naznanja v svojem in svojih sorodnikov imenu, da so se njegov pre-ljubljeni oče Anton Tomažič posestnik pri sv. Miklavžu bL Ormoža, dne 21. februarja v 66. letu svoje starosti prevideni s sv. zakramenti preseliti v boljšo večnost, — in prosi svoje duhovne sobrate in vse znance, da se jih blagovolijo spomniti v molitvi, da jim ljubi Bog dd v večnem življenju zasluženi počitek od trudopolnega življenja. R. i. p. 363 Priporočamo švicarsko mM zo telesno in posteljno perilo ki gledetrpežnosti ne zaostaja za ročnim delom. Dobi se v Ljubljani samo pri Antonu iarcu, specialna trgovina za opreme nevest. Sv. Petra cesta st. 8. 42 12-8 £ - s kožo, kilo po 1 gld., brez kosti po 9U lika gld. 1-10, plečeta brez kosti po 90 kr., slanina in suho meso po 80 kr., prešičevi in goveji jeziki po 1 gld., glavina brez kosti po 45 kr. _ I dunajske po 80 kr., a la krakovske, salame fine po l gld., iz šunke zelo priljubljene po gld. 1*20, a la ogrske, trde po gld. 1'50, ogrske fine po gld. 180 kilo. — Velike klobase ena 20 krajcarjev. . brinovec, pristen liter po gld. allVOVka, 1-20. — To priznano dobro blago pošilja po povzetju od 5 kil naprej prekajevalec in 170 D (1) razpošiljalec živil 170 4-1 Janko Ev. Sire v Kranju. Pozor gozdarjem! Več tisoč smrekovih in jelovih drogov, dolg h 2 50 m , m<čnih na sredini 4—5 cm, in več sto smrekovih lat, 6 metrov dolgih 14 cm močnih na sredini, kupi in ponudbe sprejema 366 3-1 Franc Erjavec, Vižmarje 11, p. Št. Vid nad Ljubljano. Potrtega srca naznanjam sorodnikom, prijateljem in znancem pre-žalosino \est, da je moja preblaga sestra, gospodična Nežika Smrekar^ danes v nedeljo, dni 26. svečana, ob polu 12. uri dopoldne po dolgotrajni mučni bolezni, večkrat previdena s sv. zakramenti za umirajoče, v 46 letu svoje starosti mirno v Gospodu zaspala. Pogreb predrage raj niče pojde v ponedeljek, dnč 27. t m., ob polu 5. uri popoldne iz hiše žalosti, Trubarjeve ulice št. 2, k sv. Krištofu, odkoder bo prepeljano na domače pokopališče k sv. Agati pri sv. Heleni. Sv. maše zadušnice se bodo opravljale v mestni župni cerkvi sv. Jakoba v Ljubljani in v domači župni cerkvi pri sv. Agati in sv. Heleni. Predrago pokojnico priporočam v molitev in blag spomin. V Ljubljani, dnč 26. svečana 1905. Janez Smrekar, 365 katehet. Marija Bonač naznanja v svojem in v imenu svojih otrok Frančiška, Minke, Vinkota in Ivana vsem sorodnikom, prijateljem in znancem pretresljivo vest, daje naš preiskreno ljubljeni oče, oziroma stari oče. gospod Ivan Medar sprevodnik juž. žel. v p. dntž 25. t. m. ob 6. uri zvečer v 76. letu starosti, previden s sv. zakramenti /.a umirajoče, po daljši bolezni mirno v Gospodu zaspal. 367 Pogreb nepozabnega rajnika je bil danes ob 4'/». uri pnp iz dež. bolnišnice k sv.Krišt. fu Sv. maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi sv Petra. Pokojn;ka priporočamo v pobožno molitev in blag spomin. Mesto drugega obvestila. Lj ub 1 j a na, 27. febr. 1905. Potrtim srcem javljamo tužno vest, da je naš iskreno ljubljeni nepozabni sinek Franci učenec III. ljudskega razreda ob 4. uri zjutraj po kratki mučni bolezni, v nežni starosti 10 let, mirno v Gospodu zaspal. Pogreb nepozabnega bode v soboto dne 25. svečana ob polu 3. uri popoldne iz hiše žalosti na pokopa-pališče sv- Treh Far. Svete maše zadušnice se bodo brale v župni cerkvi v Metliki. Dragega rajnika priporočamo v blag spomin in molitev. Metlika, d č 24. svečana 1905. Franjo in Konstancija Guštin, starši; Riko, Kari, Slavko, bratje; Stankica, sestrica. Svečarska tvrdka Ivana Stelfta v Kamniku. Naznanilo in priporočilo. Podpisana vdova po rajnem gospodu Ivanu Steletu, svečarju v Kamniku uljudno naznanja prečastiti duhovščini in slavnemu občinstvu, da bo nadaljevala svečarskl obrt. Ima spretnega delovodja, kateri je že 10 let pri hiši ter v tej stroki popolnoma izvežban. Priporoča se torej vsem dosedanjim častitim odjemalcem pri naši tvrdki in upam, da bodo tudi v prihodnje ostali pri tej tvrdki. Skrbelo se bo za hitro postrežbo in najbolje blago, kakor do sedaj. V Kamniku, 24. februarja 1905. ■ ■ ■ Marija Štele, vdova. Kot. bukvama v Ljubljani želi kupiti: Marn, Jezičnih, Leto: I, II, III, VI, VII, IX, XXV in XXVII. Kdor je voljan prodati enega ali več teh letnikov (četudi nad kupno ceno) naj nam bla-o ej govoii nemudoma naznaniti, o o sJEBlM IM Iffi JM ML MM Več mlinarjev za holenderje v papirnici (Hollander-miiller) in 347 2—2 — pomočnikov pri strojih — (papirorezcev) sprejme neka papirnica v južnem delu Avstrije. Potrebno je znanje enega slovanskega jezika. — Eventuelne ponudbe upravništvu .Slovenca". Cena škatljici 20 vin. — Manj nego 11 škat-ljic, ki stanejo 2 kroni, se po pošti ne pošilja. Lepo stanovanje v solnčni legi, obstoječe iz 2 sob, kuhinje, jedilne shrambe in kabineta ter s porabo perilnice in del vrta je na Dunajski cesti št. 60 z maj - terminom sv za oddati. 319 4-4_ B&B& &BBB Mizar išče — izurjenega - sfrujarja v. v