E PUBLIKA S D S I L E C J A V ti L C .CiJA'^^R'",. ^ -'•-pl iP! li/C Oj \ ZAKLJUČNO POROČILO O REZULTATIH OPRAVLJENEGA RAZljSKOVALI^ifeAilELA ^ NA PROJEKTU V OKVIRU CILJNEGA ^RAZISKOVALNEGA PROGRAMA (CRP) »KONKURENČNOST ŠLOVENIJE 2006 4 2013« ----------- ' i^i y I, Predstavitev osnovnih podatkov raziskovalnega projekta 1. Naziv težišča v okviru CRP: 5. POVEZOVANJE UKREPOV ZA DOSEGANJE TRAJNOSTNEGA RAZVOJA 5.4.2 Veterinarske in fito sanitarne raziskave v podporo pridelavi vame hrane 2. Šifra projekta: V4-0527 3. Naslov projekta: Presoja okoljske in ekonomske sprejemljivosti novih metod zatiranja bakterije (Erwinia amylovora Burr.) povzročiteljice hruševega ožiga v nasadih pečkarjev v Sloveniji 3. Naslov projekta 3.1. Naslov projekta v slovenskem jeziku: Presoja okoljske in ekonomske sprejemljivosti novih metod kemičnega in biotičnega zatiranja bakterije (Erwinia amylovora Burr.) povzročiteljice hruševega ožiga v nasadih pečkarjev v Sloveniji 3.2. Naslov projekta v angleškem jeziku: Analysis of environmental and economic sustainability of novel methods of fire blight (Erwinia amylovora Burr.) diseases control for Slovenian pipfruit plantations 4. Ključne besede projekta 4.1. Ključne besede projekta v slovenskem jeziku: hrušev ožig, metode zatiranja, nasadi pečkarjev, Slovenija 4.2. Ključne besede projekta v angleškem jeziku: fire blight, control methods, pipfruit, Slovenia 5. Vaziv nosilne raziskovalne organizacije: Univerza v Mariboru, Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede 5.I . Seznam sodelujočih raziskovalnih organizacij (R0): Kmetijsko gozdarska zbornica Slovenije, Kmetijsko gozdarski zavod Maribor, Vinarska 14, 2000 Maribor 6. Sofmancer/sofmancerji: MKGP RS FURS 7. Šifra ter ime in priimek vodje projekta: 13492 Mario LESNIK Datum: 5.9.2011 Podpis vodje projekta MARIO LESMK Podpis m zig iz\4jalca: Po/pöoblastüu rektorja UM p»an F^ultete za kmetijstvo II. Vsebinska struktura zaključnega poročila o rezultatih raziskovalnega projekta v okviru CRP 1. Cilji projekta: 1.1. Ali so bili cilji projekta doseženi? ^ a) v celoti ^ b) delno c) ne Če b) in c), je potrebna utemeljitev. Kakovost v projektu pridobljenih informacij glede možnosti zatiranja bakterije E. amylovora je v velikem obsegu odvisna od naravnih razmer za infekcije in razširjanje bakterije. Izvedli smo več kot 40 poskusov na 6 različnih lokacijah, vendar je bil obseg narvanih okužb v mnogih primerih zelo skromen, kar nekoliko oteži realno oceno učinkovitosti preučevanih pripravkov. Klljub temu verjamemo, da so pridobljeni podatki o učinkovitosti pripravkov iz poskusov, ki so uspeli dokaj realni in uporabni za oblikovanje strokovnih navodil o zatiranju hruševega oži ga. 1.2. Ali so se cilji projekta med raziskavo spremenili? □ a) da M b) ne Če so se, je potrebna utemeljitev: 2. Vsebinsko poročilo o realizaciji predloženega programa dela': Z raziskavami v okviru tega projekta smo želeli vsestransko preučiti uporabnost nekaterih kemičnih in biotičnih metod zatiranja bakterije Erwinia amylovora Burr, povzročiteljice hruševega ožiga, v sistemu varstva sadovnjakov v Sloveniji brez uporabe antibiotikov. Kot načrtovano smo izvedli zelo veliko število poskusov v naravi (več kot 40) in v njih preučili veliko število različnih pripravkov, tako biotičnih (npr. Aureobasidium pululans in Bacillus subtilis), kot drugih (npr. veliko število bakrovih formulacij, Al-fosetil, proheksadion-Ca, kaolinit, ...). Zastavljene cilje glede določitve stopnje učinkovitosti različnih pripravkov smo dosegli skoraj v celoti. Nekaterih sredstev od proizvajalcev nismo uspeli pridobiti, ker so ocenili, da ne bodo tržna zanimiva in nam jih niso želeli dati v preozkušanje. Pridobili smo dovolj informacij, da lahko sadjarjem damo navodila, kako učinkovito zatirati bakterijo povzročiteljico hruševega ožiga. Preučiti smo želeli natančnost in uporabnost prognostičenga modela Maryblyt, ki ga uporablja napovedovalna služba v okviru njenega delovanja ob uporabi meteorološkega sistema ADCON. Pri večini poskusov, ki smo jih izvajali v naravi smo izvedli tudi spermijane napovedi sistema Maryblyt v povezavi z ADCON postajami, ki so bile postavljne v neposredni bližini sadovnjakov, kjer smo izvajali poskuse. Izkazalo se je, da je napovedovalni sistem Maryblyt učinkovit in dovolj natančen za naše razemre. Praktično ni bilo primerov razhajanj med napovedmi sistema Maryblyt in dejanskim pojavom bolezni v nasadih, kjer so se izvajali poskusi. Poleg neposredne analize stopnje biotične učinkovitosti posameznih sredstev smo želeli opraviti tudi kompleksno stroškovno analizo (cost-benefit analiza) glede na razmerja med neposredno učinkovitostjo (zmanjšanje izgub pridelkov v posameznem letu in stopnje rodnosti skozi več let) in stroški zatiranja ter stranskimi stroški uporabe pripravkov (npr. znižanje cene zaradi spremembe zunanje kakovosti sadja, omejitve v izvedbi škropilnih programov proti drugim boleznim in škodljivcem, spremembe vsebnosti nekaterih snovi v plodovih (npr. Al in Cu), ...). Za ugotovitev ekonomskih posledic pojava bolezni v razmerah različnih načinov zatiranja je potrebno imeti zelo specifične poskusne razmere z ravno pravim razmerjem med jakostjo pojava bolezni in učinkovitostjo zatiranja bolezni. V veliki večini poskusov so bile izgube pridelka zaradi omejenega pojava bolezni tako majhne, da smo lahko brez obsežnejših analiz zaključili, da izgub pridelka ni bilo in, da so smiselni le zelo skromni vložki v zatiranje. Le v enem poskusu, kjer smo imeli malo večji pojav bolezni smo izvedli bolj temeljito analizo pridelka in njegove vrednosti v primerjavi s stroški, ki nastanejo pri zatiranju in ugotovili, da se po teoriji pragov škodljivosti ne splača vlagati veliko sredstev v zatiranje bolezni, vendar iz osnovnih principov zatiranja bakterijskih bolezni vemo, da je zares učinkovita le preventiva. Zaradi omenjenega smo zaključili, da so preventivne aktivnosti, ki so povezane s stroški med 400 in 800 evrov na hekatar vsekakor ekonomkso smiselne, ne glede na to, da se zelo ugodne razmere za pojav bolezni pri nas pojavijo dokaj redko (morda enkrat na 6 do 8 let). Podrobneje o tem razpravljamo v priloženem tehničnem poročilu projekta (priloga). ^ Potrebno je napisati vsebinsko raziskovalno poročilo, kjer mora biti na kratko predstavljen program dela z raziskovalno hipotezo in metodološko-teoretičen opis raziskovanja pri njenem preverjanju ali zavračanju vključno s pridobljenimi rezultati projekta. 3. Izkoriščanje dobljenih rezultatov: 3.1. Kakšen je potencialni pomen" rezultatov vašega raziskovalnega projekta za: ^ a) odkritje novih znanstvenih spoznanj; 1X1 b) izpopolnitev oziroma razširitev metodološkega instrumentarija; 1X1 c) razvoj svojega temeljnega raziskovanja; d) razvoj drugih temeljnih znanosti; e) razvoj novih tehnologij in drugih razvojnih raziskav. 3.2. Označite s katerimi družbeno-ekonomskimi cilji (po metodologiji OECD-ja) sovpadajo rezultati vašega raziskovalnega projekta: ^ a) razvoj kmetijstva, gozdarstva in ribolova - Vključuje RR, ki je v osnovi namenjen razvoju in podpori teh dejavnosti; b) pospeševanje industrijskega razvoja - vključuje RR, ki v osnovi podpira razvoj industrije, vključno s proizvodnjo, gradbeništvom, prodajo na debelo in drobno, restavracijami in hoteli, bančništvom, zavarovalnicami in drugimi gospodarskimi dejavnostmi; c) proizvodnja in racionalna izraba energije - vključuje RR-dejavnosti, ki so v funkciji dobave, proizvodnje, hranjenja in distribucije vseh oblik energije. V to skupino je treba vključiti tudi RR vodnih virov in nuklearne energije; d) razvoj infrastrukture - Ta skupina vključuje dve podskupini: • transport in telekomunikacije - Vključen je RR, ki je usmerjen v izboljšavo in povečanje varnosti prometnih sistemov, vključno z varnostjo v prometu; • prostorsko planiranje mest in podeželja - Vključen je RR, ki se nanaša na skupno načrtovanje mest in podeželja, boljše pogoje bivanja in izboljšave v okolju; ^ e) nadzor in skrb za okolje - Vključuje RR, kije usmerjen v ohranjevanje fizičnega okolja. Zajema onesnaževanje zraka, voda, zemlje in spodnjih slojev, onesnaženje zaradi hrupa, odlaganja trdnih odpadkov in sevanja. Razdeljen je v dve skupini: f) zdravstveno varstvo (z izjemo onesnaževanja) - Vključuje RR - programe, ki so usmerjeni v varstvo in izboljšanje človekovega zdravja; g) družbeni razvoj in storitve - Vključuje RR, ki se nanaša na družbene in kulturne probleme; h) splošni napredek znanja - Ta skupina zajema RR, ki prispeva k splošnemu napredku znanja in ga ne moremo pripisati določenim ciljem; i) obramba - Vključuje RR, ki se v osnovi izvaja v vojaške namene, ne glede na njegovo vsebino, ali na možnost posredne civilne uporabe. Vključuje tudi varstvo (obrambo) pred naravnimi nesrečami. Označite lahko več odgovorov. 3.3. Kateri so neposredni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Neposreden rezultat projekta je opravljena presoja nevarnosti bolezni hrušev ožig, ki jo povzroča bakterija E. amylovora v razmerah Slovenije, upoštevaje vremenske vzorce zadnjega desetletja, splošne epidemiološke razmere in cenovna razmerja med vložki za zatiranje bolezni in obsegom izgub pridelka, ki jo bolezen lahko povzroči v nasadih jablan in hrušk. V obdobju 2002 do 2004 smo ocenjevali, da bo hrušev ožig v slovenski pridelavi pečkatih sadnih vrst povzročil opustošenje dramatičnih ekonomskih razsežnosti. Skozi 8 let opazovanja in preučevanja pojava bolezni in vremenskih vzorcev se je pokazalo, da hrušev ožig v naših razmerah ne bo predstavljal tako nevarne bolezni, kot je to v nekaterih EU državah in, kot smo pričakovali v začetku pojava, te takrat nove bolezni. To lahko potrdimo tudi s tem, da smo izvedli 43 poskusov in le v 6 poskusih je prišlo do obsežnega razmaha bolezni, kljub temu, da smo poskuse izvajali v nasadih, ki so bili v letih 2002 -2004 močno okuženi. Ne trdimo, da lahko to bolezen podcenjujemo, vendar naše izkušnje pridobljene skozi raziskave tega projekta kažejo, da se bolezen da uspešno obvladovati z doslednim izvajanjem preventivnih ukrepov, z uporabo biotičnih pripravkov in pripravkov na podlagi bakra, ter da v slovenskih razmerah ni potrebe po uporabi antibiotikov v sadovnjakih, z namenom zatiranja povzročitelja bolezni hrušev ožig. Z našo raziskavo dejansko lahko potrdimo, da je bolezen možno zadrževati pod pragom obsežne gospodarske škode brez uporabe antibiotikov, če s sistematičnimi ukrepi preprečimo vsesplošno razširjanje iz nasada v nasad in povečevanje deleža latentno okuženih dreves. Neposreden rezultat so tudi podatki o tem, kako učinkovito je bolezen možno zatirati z biotičnima pripravkoma Serenade in BlossomPrtotect in z bakrovimi pripravki._ 3.4. Kakšni so lahko dolgoročni rezultati vašega raziskovalnega projekta glede na zgoraj označen potencialni pomen in razvojne cilje?_ Kot dolgoročen rezultat lahko štejemo izboljšanje strokovne usposobljenosti sadjarjev za učinkovito zatiranje bolezni hrušev ožig, kar bo dolgoročno preprečevalo nastajanje večjih gospodarskih škod v pridelavi in omogočilo optimiranje stroškov zatiranja ter optimiranje vnosa kemičnih snovi in biotičnih agensov za zatiranje v sadovnjake ter v širše okolje. Dolgoročni rezultat bo strokovno zanje sadjarjev, kako zatirati bakterijo povzročiteljico hruševega ožiga na način, ki bo hkrati ekonomsko sprejemljiv in tudi okoljsko sprejemljiv. Eden od dolgoročnih rezultatov je tudi ta, da smo animirali domačo industrijo (Cinkarna Celje d.d.), da se je odločila za razvoj novih generacij bakrovih pripravkov, ki bodo vsebovali komplekse bakra in organskih spojin, ki bodo bistvno bolj učinkoviti od sedanjih pri manjših hektarskih odmerkih. S tem smo vplivali tudi na poslovne procese v nekmetijskem sektorju gospodarstva RS. 3.5. Kje obstaja verjetnost, da bodo vaša znanstvena spoznanja deležna zaznavnega odziva? ^ a) v domačih znanstvenih krogih; ^ b) v mednarodnih znanstvenih krogih; ^ c) pri domačih uporabnikih; d) pri mednarodnih uporabnikih. 3.6. Kdo (poleg sofmancerjev) že izraža interes po vaših spoznanjih oziroma rezultatih? Rezultati so primarno namenjeni sadjarjem in kmetijski svetovalni službi RS. Te dve skupini uporabnikov sta izrazili velik interes in sta tudi spremljali izvajanje raziskav, ter delno aktivno sodelovali pri izvajanju raziskav. 3.7. Število diplomantov, magistrov in doktorjev, ki so zaključili študij z vključenostjo v raziskovalni projekt?_ V okviru projekta so bile uspešno zaključene dve diplomski nalogi v katerih smo preučevali fitotoksičnost bakrovih pripravkov za jablane. V postopku priprave je tudi eno doktorsko delo z delovnim naslovom Alternativne formulacije bakrovih pripravkov za povečevanje biotične učinkovitosti in zmanjševanje odmerkov, ki pa še ni zaključeno. 4. Sodelovanje z tujimi partnerji: 4.1. Navedite število in obliko formalnega raziskovalnega sodelovanja s tujimi raziskovalnimi inštitucijami._ V okviru projektnih aktivnosti ni bilo formalnega sodelovanja s tujimi partnerji v obliki projektnih pogodb. V okviru izmenjav in dvostranskih obiskov smo pri obiskih naše raziskave predstavili raziskovalcem iz več sadjarskih ištitutov iz EU (npr. Research Station Agroscope Changins-Wädenswil Švica, The Research histitute of Pomology Skiemiewice Poljska, Direction Scientifique et Technique Fruits et Legumes Lanxade Bordeux Francija). Pri tem smo izvedli izmenjavo menj glede raziskovalnih pristopov in rezultatov raziskav. Pri njih smo pridobili veliko informacij o načinih izvajanja poskusov in o pristopih prognoziranja pojava bolezni. Skupaj smo prišli do zaključkov, da skoraj nihče ne razpolaga z modeli za napovedovanje izgub pridelka ob okužbah z E. amylovora. Pri vseh smo ugotovili tudi, da imajo preventiven pristop, brez razvitih sistemov pragov škodljivosti. Delujejo na principu bolj ali manj ničelne tolerance glede inicialnega obsega bolezni. 4.2. Kakšni so rezultati tovrstnega sodelovanja? Rezultat tovrstnega sodelovanja je, da smo se preko izmenjave izkušenj veliko naučili glede metodike izvajanja raziskav in navezali stike za vključevanje v širše EU projekte s tujimi partnerji, ki prijavljajo projekte s tematiko povezano z bakterijo Erwinia amylovora. Trenutno potekajo pogovori za prijavo Inetrreg projekta ERWESflA med Nemčijo, Avstrijo, Švico, Italijo in Slovenijo, kjer mi vidimo možnost za nadaljevanje raziskav CRP projekta, ki se zaključuje. 5. Bibliografski rezultati^: Za vodjo projekta in ostale raziskovalce v projektni skupini priložite bibliografske izpise za obdobje zadnjih treh let iz COBISS-a) oz. za medicinske vede iz Inštituta za biomedicinsko informatiko. Na bibliografskih izpisih označite tista dela, ki so nastala v okviru pričujočega projekta. 6. Druge reference"* vodje projekta in ostalih raziskovalcev, ki izhajajo iz raziskovalnega projekta: Rezultate projekta smo predstavili sadjarjem, svetovalcem in odgovornim osebam za varstvo rastlin na predavanjih, ki so bila organizirana v okviru osnovnih in obnovitvenih tečajev za odgovorne osebe za trgovanje s FFS. Poskuse, ki smo jih izvajali je obiskalo več skupin svetovalcev in sadjarjev, ki so si lahko v naravi ogledali rezultate preučevanja učinkovitosti delovanja pripravkov. V zborniku 10. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin bosta predstavljena dva prispevka. Trenutno so objavljeni le izvlečki, ker zbornik še ni bil tiskan. Mario Lešnik, Stanislav Vajs, Jože Miklavc, Boštjan Matko, Miro Mešl (2011) Rezultati preizkušanja učinkovitosti sredstev za zatiranje bakterije Erwinia amylovora (Burrill) Winslow et al. v nasadu hrušk. Izvlečki referatov 10. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, 1-2. marec, Podčetrtek, s. 32-33. Jože Miklavc, Boštjan Matko, Miro Mešl, Mario Lešnik, Stanislav Vajs (2011) Prve izkušnje z zatiranjem hruševega ožiga Erwinia amylovora (Burrill) Winslow et al. v nasadih jablan. Izvlečki referatov 10. Slovenskega posvetovanja o varstvu rastlin, 1-2. marec, Podčetrtek, s. 31-32. Izključno po naročilu naročnika raziskave nismo izvedli nobene javne predstavitve. Obsežno javno predstavitev ob zaključku projekta imamo namen izvesti v decembru 2011, ko bomo imeli predstavitev na tradicionalnih sadjarskih Lombergarjevih dnevih v Mariboru. To je dogodek, ki se ga udeleži veliko število sadjarjev in je razširjanje informacij lahko zelo učinkovito. 3 Bibliografijo raziskovalcev si laliko natisnete sami iz spletne strani:http:/www.izum.si/ Navedite tudi druge raziskovalne rezultate iz obdobja financiranja vašega projekta, ki niso zajeti v bibliografske izpise, zlasti pa tiste, ki se nanašajo na prenos znanja in tehnologije. Navedite tudi podatke o vseh javnih in drugih predstavitvah projekta in njegovih rezultatov vključno s predstavitvami, ki so bile organizirane izključno za naročnika/naročnike projekta. Univerza v Mariboru Fakulteta za kmetijstvo in biosistemske vede Katedra za fitomedicino Kmetijsko gozdarska zbornica RS Kmetijsko gozdarski zavod Maribor Cinkarna Celje d.d. ZAKLJUČNO POROČILO O IZVEDBI IN REZULTATIH RAZISKAV V OKVIRU PROJEKTA CRP V4-0527 (2008-2011) Presoja okoljske in ekonomske sprejemljivosti novih metod zatiranja bakterije (Erwinia amylovora Burr.) povzročiteljice hruševega ožiga v nasadih pečkarjev v Sloveniji Financerji: Ministrstvo za kmetijstvo, gozdarstvo in prehrano RS Agencija za raziskovalno dejavnost RS Poročilo sestavili: izr. prof. dr. Mario Lešnik, mag. Stanislav Vajs, mag. Jože Miklavc, Vili Kurnik, Vesna Gaberšek Hoče; 6. 9. 2011 Kazalo vsebine: 1. Rezultati preizkušanja učinkovitosti pripravkov za preprečevanje cvetnih okužb hrušk in jablan z bakterijo Erwinia amylovora Burr. v različnih nasadih v obdobju 2008 do 2011..............................................................................4 1.1 Splošno o metodologiji ugotavljanja učinkovitosti delovanja pripravkov za preprečevanje okužb sadnega drevja z bakterijo E. amylovora Burr..............4 1.2 Rezultati poskusov na lokaciji Pekre pri Mariboru..........................................................5 1.2.1 Poskus jablane Pekre pri Mariboru leto 2008..................................................................5 1.2.2 Poskus jablane Pekre pri Mariboru leto 2009..................................................................6 1.2.3 Poskus jablane Pekre pri Mariboru leto 2010..................................................................7 1.3. Rezultati poskusov na lokaciji Selnica ob Dravi - nasad hrušk sorte Conference..............................................................................................................................................................9 1.3.1 Poskus hruške Selnica ob Dravi 2009....................................................................................9 1.3.2 Poskus hruške Selnica ob Dravi 2010..................................................................................10 1.3.3 Poskus hruške Selnica ob Dravi 2011..................................................................................10 1. 4 Rezultati poskusov na lokaciji Selnica ob Dravi -jablane Gloster......................11 1.4.1 Poskus v nasadu sorte Gloster v letu 2009..........................................................................11 1.4.2 Poskus v nasadu sorte Gloster v letu 2010..........................................................................12 1.4.3 Poskus v nasadu sorte Gloster v letu 2011..........................................................................14 1.5 Rezultati poskusov na lokaciji UKC - sorta Pinova 1 ....................................................14 1.5.1 Rezultati poskusa v nasadu jablan sorta Pinova 1 v letu 2008............................15 1.5.2 Rezultati poskusa v nasadu jablan sorta Pinova 1 v letu 2009............................16 1.6 Rezultati poskusov na lokaciji UKC - sorta Pinova 2....................................................16 1.6.1 Poskus jablana sorta Pinova 2 v letu 2008............................................................................17 1.6.2 Poskus jablana sorta Pinova 2 v letu 2009............................................................................17 1.7 Rezultati poskusov na lokaciji UKC - sorta Gloster ......................................................18 1.7.1 Poskus jablana Gloster v letu 2008 ..........................................................................................19 1.7.2 Poskus jablana Gloster v letu 2009 ..........................................................................................19 1.8 Rezultati poskusov na hruškah - lokacija UKC Pohorski dvor..............................19 1.8.1 Zasnova poskusov v letu 2010 in 2011 ..................................................................................19 1.8.2 Sistem ocenjevanja stopnje okužbe v poskusih v letu 2010 in 2011 ..............20 1.8.3 Poskus hruška UKC 2010 - rezultati........................................................................................21 1.8.4 Poskus hruška UKC 2011 - rezultati..........................................................................................24 2. Rezultati preizkušanja učinkov pripravkov za zatiranje hruševega ožiga na oplodnjo jablan in hrušk ter rezultati preučevanja stopnje fitotoksičnosti pripravkov za plodiče........................................................................................26 2.1 Način ocenjevanje fitotoksičnosti za cvetove in plodove............................................26 2.2 Poskus jablana zbirka sort 2008/1......................................................................................................28 2.2.1 Komentar rezultatov poskusa Jablana 2008/I - stopnja zavezanosti................29 2.2.2 Komentar rezultatov poskusa Jablana 2008/I - stopnja mrežavosti..................30 2.3 Poskus jablana sorta Pinova 2008/II..........................................................................................31 2.3.1 Komentar rezultatov poskus jablana 2008/II..................................................................33 2.4 Poskus jablana 2008/III............................................................................................................................34 2.4.1 Komentar rezultatov v poskusu jablana 2008/III............................................................35 2.5 Poskus jablana 2009/1..............................................................................................................................36 2.5.1 Komentar poskus jablana 2009/I - stopnja zavezanosti plodov..........................38 2.5.2 Komentar - stopnja mrežavosti plodov poskus 2009/1................................................38 2.5.3 Komentar poskus jablana 2009/I - delež deformiranih plodov............................39 2.6 Poskus jablana 2010/1..............................................................................................................................40 2.6.1 Komentar poskus jablana fitotoksičnost 2010/1................................................................43 2.7 Poskus jablana sorta Gloster 2009-210 - fitotoksičnost..............................................45 2.7.1 Komentar rezultatov Gloster 2009 in 2010 -fitotoksičnost..............................45 2.8 Poskus hruška UKC 2010 - vpliv pripravkov na oplodnjo in razvoj plodi čev....................................................................................................................................................................48 2.9 Poskus hruška UKC 2011 - vpliv pripravkov na oplodnjo in razvoj plodičev....................................................................................................................................................................49 2.10 Poskus hruška Selnica 2009 - fitotoksičnost..........................................................................50 2.11 Poskus hruška Selnica 2010 - fitotoksičnost..........................................................................50 3. Ekonomski vidiki zatiranja hruševega ožiga v času cvetenja in kmalu po cvetenju z uporabo kemičnih in biotičnih pripravkov ter izrezovanje okuženih delov po cvetenju..................................................................................................................51 3.1 Rezultati večletnega poskusa Pinova UKC 2007-2011....................................................52 3.2 Povezava med obsegom okužb drevja z bakterijo E. amylovora in izgubo 57 pridelka........................................................................................... 4. Sklepi raziskave..............................................................................................................................................60 4.1 Uporaba bakrovih pripravkov............................................................................................................60 4.2 Ekonomičnost zatiranja............................................................................................................................60 4.3 Delovanje napovedovalnega modela Maryblyt....................................................................61 5. Zahvala..................................................................................................................................................................61 1. Rezultati preizkušanja učinkovitosti pripravkov za preprečevanje cvetnih okužb hrušk in jablan z bakterijo Erwinia amylovora Burr. v različnih nasadih v obdobju 2008 do 2011 1.1 Splošno o metodologiji ugotavljanja učinkovitosti delovanja pripravkov za preprečevanje okužb sadnega drevja z bakterijo E. amylovora Burr. Tehnik za ugotavljanje učinkovitosti delovanja pripravkov za zatiranje bakterije povzročiteljice hruševega ožiga je več. Poznamo laboratorijske, ki se izvajajo bodisi na cvetovih, ki jih vzdržujemo v razmerah visoke zračne vlage v hranilni raztopini ali na gojiščih v petrijevkah ter poskuse v naravi. Pri poskusih v naravi imamo dve možnosti, ali čakamo na naravno okužbo, ali pa rastline med cvetenjem po aplikaciji pripravka poškropimo s suspenzijo v laboratoriju vzgojenih bakterij. Umetne okužbe v naravi se navadno izvajajo tam, kjer imajo raziskovalne institucije za to dovoljenje in ustrezne kapacitete, predvsem nasade dreves posajenih v kontejnerje, tako, da se po zaključku poskusa drevesa sežge. Mnogi trdijo, da poskusi z umetnimi okužbami ne dajejo realnih rezultatov, ker s škropljenjem povzročimo obsežne okužbe z zelo enakomerno razporeditvijo inokuluma, kar ni značilno za naravne razmere. Dejstvo je tudi to, da če bakterija nima ustreznih razmer za razvoj, se bolezen ne razvije, kljub škropljenju s suspenzijo bakterij. To smo ugotovi tudi sami, ko smo cvetje poškropili s suspenzijo bakterij, ki smo jo pridobili iz svežih aktivnih izcedkov iz okuženih organov jablan in okužba ni uspela. V naših poskusih smo se odločili za sistem, kjer smo čakali na naravne okužbe v naravno okuženih sadovnjakih. Poiskali smo sadovnjake, ki so bili v letih 2003 do 2005 močno okuženi in upali, da bo v času naših poskusov prišlo do ponovnega močnega izbruha bolezni. V poročilo smo inkorporirali tudi rezultate poskusov, ki so se izvajali že v letu 2008, ker predstavljajo celovit niz poskusov v istih nasadih skozi več let. V celotnem obdobju trajanja projekta smo izvedli 38 poskusov v nasadih jablan in 5 poskusov v nasadih hrušk. V začetku izvedbe poskusov smo izbrali več lokacij, kjer se je hrušev ožig v večjem obsegu pojavil v letih 2003-2005 in nato smo poskuse na izbranih lokacijah več let ponavljali. Leta 2008, 2009, 2010 in 2011 na območju severovzhodne Slovenije glede na značilnosti vremena niso bila ugodna za pojav cvetnih okužb in splošno za hiter razvoj bakterije po zaključku cvetenja. Verjetno je bilo leto 2010 na naših poskusnih lokacijah še najbolj ugodno za razvoj bakterije. Sporadično v manjšem obsegu so se okužbe vsako leto pojavile, vendar prave epidemije ni bilo. V večini poskusov je bil napad bakterije v času cvetenja zelo omejen in zaradi tega nismo uspeli pridobiti zelo natančnih podatkov o stopnji učinkovitosti preizkušanih pripravkov. Kljub temu smo pridobili osnovne podatke o stopnji učinkovitosti dveh biotičnih pripravkov in bakrovih pripravkov, ki poleg sredstev na podlagi Al-fosetila, predstavljajo osnovo za zatiranje bolezni pri nas. Izbor pripravkov za preizkušanje smo prilagodili predvidevanjem glede na možnosti za pojavljanje na slovenskem trgu in glede cenovne sprejemljivosti za slovenske sadjarje. Sadjarji navadno sprejmejo le cenovno ugodne in učinkovite pripravke, ki pa jih na širšem evropskem tržišču ni veliko. Ocena učinkovitosti je bila v vseh poskusih opravljena na način, da se je na drevesih znotraj sredine parcelic naključno izbralo vsaj 150 poganjkov ali 150 socvetij in se je ugotovil delež okuženih poganjkov ali socvetij izmed vseh naključno izbranih. Učinkovitost smo nato izračunali glede na razmerje med škropljenimi (% ok Š) in neškropljenimi parcelicami (% ok K). Če so drevesa imela majhno število socvetij, smo pregledali vsa socvetja na posameznem drevesu. Izračun smo opravili po Abbotovi enačbi. % ok K - odstotek okuženih poganjkov ali socvetij v kontroli, % ok Š - odstotek okuženih poganjkov ali socvetij v škropljeni varianti. % Učin. - učinkovitost po Abbotu = % uč = 100 - ((% ok Š / % ok K) * 100). 1.2 Rezultati poskusov na lokaciji Pekre pri Mariboru V sadovnjakih podjetja Vinag v Pekrah smo izvedli 3 poskuse (leto 2008, 2009, 2010) v katerih smo preučevali učinkovitost delovanja bakrovih pripravkov v primerjavi s pripravkom Blossom Protect (Aureobasidium pululans). Poskusi so bili narejeni v komercialnem nasadu, ki je bil dokaj močno napaden v obdobju 2003-2007. V letih 2003 in 2007 smo imeli dva najmočnejša izbruha bolezni od kar se bolezen pojavlja na tem območju. Poskusi so bili zasnovani v zasnovi naključnih blokov v 4 ponovitvah na treh ločenih delih nasadov sort Idared, Zlati delišes in Gala. Nasadi so bili posajeni leta 1999. Podlaga je bila M9, razdalje sajenja pa so bile 1,2 m X 3,2-3,4 m. Pripravki so bili naneseni trikrat v času cvetenja z uporabo pršilnika Zupan ecologic 1000, pri porabi vode 400 l/ha (šobe Albuz rumena). Poskusne parcelice so bile 50 m dolge in 4 vrste jablan široke. Pri vsakem nanosu smo nanesli po 300 g Cu++ na hektar. Nanosi so si sledili na način, da smo prvič škropili pri 20 % odprtih cvetov, drugič pri 40 % odprtih cvetov in tretjič pri 60-70 % odprtih cvetov. Škropljenja smo po možnosti izvedli en dan pred obilnim dežjem, ko smo pričakovali povprečne dnevne temperature višje od 12 °C. 1.2.1 Poskus jablane Pekre pri Mariboru leto 2008 Preglednica 1: Stopnja napada na cvetovih in stopnja učinkovitosti pripravkov (% Učin. Abbot) za preprečevanje cvetnih okužb v letu 2008 (ocena 21. 5.). Izvedene so bile 3 aplikacije pripravka Cuprablau Z ultra (35 % Cu) vedno v odmerku 300 g Cu++/ha Pon. Sorta GALA Sorta Zlati delišes Sorta IDARED % ok K % ok Š % Učin. % ok K % ok Š % Učin. % ok K % ok Š % Učin. 1 12,5 8,9 28,8 12,5 6,9 44,8 4,3 2,7 37,2 2 10,5 4,7 55,2 16,4 12,7 22,6 3,2 2,7 15,6 3 7,6 3,1 59,2 10,3 4,9 52,4 5,1 3,1 39,2 4 11,3 6,3 44,2 7,7 4,8 37,7 1,5 1,1 26,7 Pov. 10,5 5,8 46,9 C 11,7 7,3 39,4 B 3,5 2,4 29,7 A * Statistična primerjava povprečij na podlagi Tukey testa (a=0,05). Stopnja učinkovitosti bakrovih pripravkov (3 aplikacije) za preprečevanje cvetnih okužb se je v letu 2008 gibala med 30 in 50 %. Najvišjo učinkovitost smo dosegli pri sorti Gala in najmanjšo pri sorti Idared, kljub temu, da so bila kontrolna drevesa sorte Gala bolj okužena, kot kontrolna drevesa pri sorti Idared. Verjetno je bila razlika delno povzročena z ritmom odpiranja cvetov pri sortah in vzorci padavin. Pri sorti Idared je bil v času dobrih razmer za okužbe cvetov odprt večji delež cvetov, kot pri sorti Gala. Ker je bila intenziteta okužb cvetov dokaj nizka, smo imeli dokaj visoke učinkovitosti bakrovih pripravkov. V letu 2008 nismo preizkušali biotičnega pripravka Blossom Protect. Rezultati glede učinkovitosti preprečevanja okužb poganjkov so bili nekaj slabši, kot pri cvetovih, vendar primerljivi. Tudi v tem primeru smo najvišjo učinkovitost dosegli pri sorti Gala. Delež okuženih poganjkov je bil zmerno velik. Tudi pri drugem ocenjevanju, ko je že bilo opravljeno enkratno izrezovanje poganjkov smo še vedno lahko našli nekaj novih okuženih poganjkov. V pogojih, kot so bili v letu 2008 lahko rečemo, da je z uporabo bakrovih pripravkov možno dokaj učinkovito omejiti obseg okužb z bakterijo E. amylovora. Preglednica 2: Stopnja učinkovitosti pripravkov (% Abbot) za preprečevanje okužb poganjkov v letu 2008 (ocena 27. 5. in 22. 6.). Izvedene so bile 3 aplikacije pripravka Cuprablau Z ultra (35 % Cu) vedno v odmerku 300 g Cu++/ha Pon. Sorta GALA Sorta Zlati delišes Sorta IDARED % ok K % ok S % Učin. % ok K % ok S % Učin. % ok K % ok S % Učin. Učinkovitost za zatiranje okužb poganjkov - PRVA OCE NA 27. 5. 2008 1 18,5 12,4 33,0 19,3 10,5 45,6 4,3 3,1 27,9 2 13,7 9,6 29,9 18,2 11,2 38,5 6,2 4,8 22,6 3 12,8 7,5 41,4 10,5 6,9 34,3 3,7 3,2 13,5 4 15,9 11,4 28,3 8,3 4,1 50,6 4,1 2,9 29,3 Pov. 15,2 10,2 33,2 B 14,1 8,2 42,2 B 4,6 3,5 23,3 A VMES JE BILO H NKRAT OPRAVLJ rENO IZREZOVANJE POGANJKOV Učinkovitost za zatiranje okužb poganjkov - D RUGA OCENA 22. 6. 2008 % ok K % ok S % Učin. % ok K % ok S % Učin. % ok K % ok S % Učin. 1 6,8 5,3 22,1 8,3 5,7 31,3 2,8 2,2 21,4 2 5,7 4,6 19,3 7,1 4,6 35,2 1,9 1,4 26,3 3 4,8 3,7 22,9 5,5 4,2 23,6 3,2 2,9 9,4 4 7,1 3,9 45,1 4,5 3,8 15,6 1,3 1,0 23,1 Pov. 6,1 4,4 27,3 B 6,4 4,6 26,4 B 2,3 1,9 20,0 A * Statistična primerjava povprečij na podlagi Tukey testa (a=0,05). 1.2.2 Poskus jablane Pekre pri Mariboru leto 2009 Leta 2009 je bil obseg okužb cvetov od bakterije precej manjši, kot v 2008, zato nismo dobili zanesljivih rezultatov. To je bil vzrok za nekaj višjo učinkovitost pripravkov (med 40 in 50 % pri cvetnih okužbah). Poleg bakrovih pripravkov smo v poskusu uporabili še pripravek Blossom Protect trikrat v času cvetenja pred dežjem, v enakem terminu, kot so bili uporabljeni bakrovi pripravki. Biotični pripravek je dosegel za približno 10 % nižjo učinkovitost od bakrovih pripravkov (30 - 40 % pri cvetnih okužbah). Preglednica 3: Stopnja napada na cvetovih in stopnja učinkovitosti pripravkov (% Učin. Abbot) za preprečevanje cvetnih okužb v letu 2009 (ocena 22. 5.). Izvedene so bile 3 aplikacije pripravka Cuprablau Z ultra (35 % Cu) vedno v odmerku 300 g Cu++/ha. Zasenčeno - podatki za Blossom Protect Pon. Sorta GALA Sorta Zlati delišes Sorta IDARED % ok K % ok S % Učin. % ok K % ok S % Učin. % ok K % ok S % Učin. 1 3,5 1,9 45,7 2,5 1,7 32,0 2,7 1,1 59,3 2 1,7 1,0 41,2 1,5 0,9 40,0 1,2 0,8 33,3 3 2,4 0,7 70,8 2,7 1,1 59,3 1,6 0,7 56,3 4 2,3 1,3 43,5 1,3 0,7 46,2 1,8 0,6 66,7 Pov. 2,5 1,2 50,3 Ab 2,0 1,1 44,4 Aa 1,8 0,8 53,9 Ab 1 3,5 2,9 17,1 2,5 1,2 52,0 2,7 1,6 40,7 2 1,7 1,2 29,4 1,5 1,1 26,7 1,2 0,7 41,7 3 2,4 1,4 41,7 2,7 2,0 25,9 1,6 1,2 25,0 4 2,3 1,5 34,8 1,3 0,6 53,8 1,8 1,6 11,1 Pov. 2,5 1,8 30,8 Aa 2,0 1,2 39,6 Aa 1,8 1,3 29,6 Aa * Statistična primerjava povprečij na podlagi Tukey testa (a=0,05). Velike črke primerjava med sortmi, majhne črke primerjava med pripravkoma Cuprablau in Blosssom. Preglednica 4: Stopnja učinkovitosti pripravkov (% Abbot) za preprečevanje okužb poganjkov v letu 2009 (ocena 1. 6.). Izvedene so bile 3 aplikacije pripravka Cuprablau Z ultra (35 %Cu) vedno v odmerku 300 g Cu++/ha. Zasenčeno - podatki za Blossom Protect Pon. Sorta GALA Sorta Zlati delišes Sorta IDARED % ok K % ok S % Učin. % ok K % ok S % Učin. % ok K % ok S % Učin. Učinkovitost za zatiranje okužb poganjkov - PRVA OCE NA 1. 6. 2009 1 2,1 0,7 66,7 2,2 0,9 59,1 3,2 1,3 59,4 2 3,1 0,5 83,9 2,7 1,1 59,3 0,5 0,3 40,0 3 1,5 0,9 40,0 2,1 1,2 42,9 3,1 1,7 45,2 4 1,7 0,5 70,6 2,6 1,4 46,2 1,2 0,5 58,3 Pov. 2,1 0,7 65,3 Bb 2,4 1,2 51,8 Ab 2,0 1,0 50,7 Ab 1 2,1 1,9 9,5 2,2 1,9 13,6 3,2 2,8 12,5 2 3,1 2,5 19,4 2,7 2,7 0,0 0,5 0,4 20,0 3 1,5 1,1 26,7 2,1 2,0 4,8 3,1 2,7 12,9 4 1,7 1,7 0,0 2,6 2,3 11,5 1,2 1,1 8,3 Pov. 2,1 1,8 13,9 Ba 2,4 2,2 7,5 Aa 2,0 1,8 13,4 Ba * Statistična primerjava povprečij na podlagi Tukey testa (a=0,05). Velike črke primerjava med sortmi, majhne črke primerjava med pripravkoma Cuprablau in Blosssom. Oceno na poganjkih smo naredili le s težavo, ker je bil okužen le majhen delež poganjkov. Druge ocene po prvem izrezovanju poganjkov ni bilo možno narediti, ker ni bilo možno najti novih okuženih poganjkov. Učinkovitosti pripravka Blossom za preprečevanje okužb poganjkov so bile zelo nizke, kar je pričakovano, saj je organizem A. pululans antagonist za razvoj bakterije E. amylovora predvsem na cvetnih organih in manj na površju poganjkov. 1.2.3 Poskus jablane Pekre pri Mariboru leto 2010 V letu 2010 smo imeli enako poskusno zasnovo, kot v letih 2008 in 2009. Primerjali smo tri aplikacije bakrovega pripravka Cuprablau Z ultra in tri aplikacije pripravka Blosssom Protect. Pogoji za okužbe so bili nekaj boljši, kot v letu 2009, zato je bilo nekaj več infekcij cvetov. Pri cvetnih okužbah med sortami ni bilo statistično značilnih razlik. Učinkovitost bakrovih pripravkov za zatiranje cvetnih okužb je bila višja od učinkovitosti pripravka Blossom Protect. Učinkovitosti so bile dokaj visoke, če upoštevamo, da smo nanesli le 3 odmerke bakra, vsakič 300 g Cu++/ha. Dosežene učinkovitosti za zatiranje bakterije na poganjkih so bile nekaj nižje. Bakterija se je na poganjkih razvijala dolgo v poletno obdobje. Nekaj je k temu pripomogla manjša toča konec maja. Poskus je pokazal, da biotični pripravek Blossom praktično ne more preprečiti razvoja bakterije na poganjkih. To pomeni, da je verjetno pri uporabi biotičnih pripravkov, kot je Blossom Protect potrebujemo še dodatno komponento za varstvo poganjkov (Al-fosetil, prohekdasion-Ca ali pa bakrove pripravke). Preglednica 5: Stopnja napada na cvetovih in stopnja učinkovitosti pripravkov (% Učin. Abbot) za preprečevanje cvetnih okužb v letu 2010 (ocena 28. maj). Izvedene so bile 3 aplikacije pripravka Cuprablau Z ultra vedno v odmerku 300 g Cu++/ha. Zasenčeno - podatki za Blossom Protect Pon. Sorta GALA Sorta Zlati delišes Sorta IDARED % ok K % ok S % Učin. % ok K % ok S % Učin. % ok K % ok S % Učin. 1 7,5 3,9 48,0 4,5 2,7 40,0 3,3 1,7 48,5 2 3,5 1,7 51,4 5,4 2,6 51,9 5,2 1,8 65,4 3 6,6 2,1 68,2 6,3 1,9 69,8 4,6 2,1 54,3 4 4,3 3,3 23,3 3,7 1,8 51,4 2,9 1,9 34,5 Pov. 5,5 2,8 47,7 Ab 5,0 2,3 53,3 Ab 4,0 1,9 50,7 Ab 1 7,5 4,2 44,0 4,5 3,2 28,9 3,3 1,6 51,5 2 3,5 2,2 37,1 5,4 3,1 42,6 5,2 2,7 48,1 3 6,6 2,9 56,1 6,3 2,0 68,3 4,6 2,2 52,2 4 4,3 3,7 14,0 3,7 2,6 29,7 2,9 2,6 10,3 Pov. 5,5 3,3 37,8 Aa 5,0 2,7 42,4 Aa 4,0 2,3 40,5 Aa * Statistična primerjava povprečij na podlagi Tukey testa (a=0,05). Ve črke med bakrovim pripravkom in pripravkom Blossom Protect. ike črke med sortami, majhne Preglednica 6: Stopnja napada na poganjkih in stopnja učinkovitosti pripravkov (% Učin. Abbot) za preprečevanje okužb poganjkov v letu 2010 (ocena 3. junij). Izvedene so bile 3 aplikacije pripravka Cuprablau Z ultra vedno v odmerku 300 g Cu++/ha. Zasenčeno - podatki za Blossom Protect Pon. Sorta GALA Sorta Zlati delišes Sorta IDARED % ok K % ok S % Učin. % ok K % ok S % Učin. % ok K % ok S % Učin. 1 5,5 5,1 7,3 6,7 3,8 43,3 5,8 3,5 39,7 2 6,3 3,5 44,4 4,5 2,8 37,8 3,3 1,9 42,4 3 3,2 1,8 43,8 5,0 4,3 14,0 2,5 2,0 20,0 4 4,5 3,2 28,9 3,2 2,2 31,3 4,1 3,7 9,8 Pov. 4,9 3,4 31,1 Ab 4,9 3,3 31,6 Ab 3,9 2,8 28,0 Ab 1 5,5 4,9 10,9 6,7 5,8 13,4 5,8 5,0 13,8 2 6,3 5,8 7,9 4,5 4,2 6,7 3,3 2,7 18,2 3 3,2 3,0 6,3 5,0 4,1 18,0 2,5 2,5 0,0 4 4,5 4,2 6,7 3,2 3,0 6,3 4,1 3,9 4,9 Pov. 4,9 4,5 7,9 Aa 4,9 4,3 11,1 Ba 3,9 3,5 9,2 Ba * Statistična primerjava povprečij na podlagi Tukey testa (a=0,05). Ve črke med bakrovim pripravkom in pripravkom Blossom Protect. ike črke med sortami, majhne Stopnja napada v letu 2010 je bila dokaj skromna. Le posamezna drevesa so imela več kot 5 odstotkov napadenih socvetij in poganjkov. Med sortami ni bilo značilnih razlik. Bakrov pripravek je imel za približno 20 % višjo učinkovitost od biotičnega pripravka pri analizi pojava bakterije na socvetjih in več kot 50 % višjo učinkovitost pri analizi pojava bakterije na poganjkih. Rezultati iz leta 2010 so samo potrdili rezultate iz leta 2008 in 2009. Pri zmernih okužbah je z uporabo bakrovih pripravkov možno doseči podobno učinkovitost, kot pri uporabi biotičnega pripravka. Z mrežavostjo v poskusu ni bilo težav. Mrežavih je bilo manj kot 3 % plodov. 1.3 Rezultati poskusov na lokaciji Selnica ob Dravi - nasad hrušk sorte Conference V sadovnjaku hrušk sorte Conference (sajenje 1,1 x 3,5 m) smo izvedli 3 poskuse za ugotavljanje stopnje učinkovitosti pripravkov za preprečevanje cvetnih okužb. Nasad je bil v letu 2007 dokaj močno okužen, saj je bilo okuženih 40 % dreves in posamezno drevo je imelo okuženo tudi do 15 % vseh poganjkov. Kljub tako močni okužbi v letu 2007 se okužbe v letih 2009, 2010 in 2011 niso ponovile v omembe vrednem obsegu. Zelo zanimivo je, kako je bakterija v tem nasadu prešla v skoraj povsem latentno stanje. V letu 2008 je bilo le nekaj okužb, v letih 2009, 2010 in 2011 pa so bile posamezne zelo pozne okužbe komaj opazne. Pripravke smo nanesli s posebej prirejenim pršilnikom Zupan EXP, pri porabi vode 350 l/ha. Nanos pripravkov so izvedli sodelavci KGzS Maribor. Poskus je bil zasnovan tako, da se je v štirih zaporednih nanosih vsakič naneslo 200 g/ha čistih Cu++ ionov na hektar. Preizkušani pripravki so prikazani v preglednici 7. Preglednica 7: V poskusu (Hruška 2009 in 2010) uporabljeni pripravki in odmerki pripravkov St. obr. Kemični pripravki Aktivne snovi Formul. Odmerki Cas škropljenja g, ml, a.s./ha kg, l pripr./ha 1. Serenade WP Bacillus subtilis 0,00213% WP 0,005325 -0,0852g 2,5 - 4 3 x 2. Blossom protect Aureobasidium pullulans WP Komp.A - 10,5 kg Komp. B - 1,5 kg 3 x 3. Cuprablau Z baker v obliki bakrovega oksiklorida WP 35 % 570 g/ha 3 x 200 g Cu 4. Naturam Baker - peptidat tekoče 5 % 4000 g/ha 3 x 200 g Cu 5. Coptrel 500 Baker v kelatni obliki 500g/L 330 g / kg tekoče 33 % 610 g/ha 3 x 200 g Cu 6. Cinkarna Baker Baker -Ca- EDTA tekoče 3,93 % 5090 g/ha 3 x 200 g Cu 7. Cinkarna Baker Baker - Ca -urea-amino tekoče 2,75 % 7270 g/ha 3 x 200 g Cu 8. Regalis Proheksadion Ca 100 g/kg WG 125 1,25 1 . BBCH 31 (3 - 5 listov) 11. 3- 5 tednov pozneje 9. Kontrola -neškropljeno voda voda 1.3.1 Poskus hruške Selnica ob Dravi 2009 Pripravke smo nanesli trikrat. Datumi nanosov so vidni v preglednici 8. V letu 2009 je bil pojav okužb od bakterije tako neznaten, da nismo uspeli opraviti ocene glede učinkovitosti nanesenih pripravkov. Izvedli smo oceno stopnje fitotoksičnosti in oceno deleža plodičev z znamenji fitotoksičnosti. Temperature v obdobju med 10. 4. in 20. 4. so bile dokaj visoke in ugodne za razvoj bakterije. V obdobju največjega obsega cvetenja ni bilo padavin in zato bakterija ni uspela izvršiti okužb cvetov. Preglednica 8: Podatki o terminih nanašanja pripravkov v poskusu hruške Selnica ob Dravi 2009 (1 - Serenade WP; 2 - Blossom protect; 3 - Cuprablau Z; 4 - Naturam; 5 - Coptrel 500; 6 - Cinkarna baker (EDTA); 7 - Cinkarna baker (urea-amino); 8 - Regalis Leto Datum škropljenja Fenološka faza Postopek 2009 10.4. D-E (56-57) 3,4,5,6 in 7 15.4. F-F2 (63-65) vsi postopki 21.4. F2-G (65-67) vsi, razen 8 24.4. G (67) vsi, razen 8 15.5. I (71) 8 1.3.2 Poskus hruške Selnica ob Dravi 2010 Ponovljen poskus iz leta 2009 ni uspel. Pripravke smo nanesli samo trikrat, ker sistem Maryblyt v glavnem obdobju cvetenja ni podal niti najmanjših možnosti za okužbe. Datumi nanosov so bili: 22. 4. (F (63)), 28. 4. (F2 (65)) in 10. 5. G/H (67-69). V kontrolnih parcelicah smo imeli manj kot 0,15 % okuženih cvetov. Izvrednotenje učinkovitosti ni bilo možno. Smo pa pridobili podatke o stopnji fitotoksičnosti pripravkov in o vplivu na zavezanost cvetov. Sistem Maryblyt je enkrat samkrat napovedal možnost okužb, ko je odcvetelo več kot 95 % cvetov. Padavin je bilo med cvetenjem dovolj za okužbe. Bila je dokaj nizka povprečna dnevna temperatura (večino dni cvetenja pod 12,5 °C) in očitno tudi ni bilo dovolj inokuluma za inicialne okužbe. V letu 2010 smo imeli dovolj padavin, temperature pa niso bile dovolj visoke za hiter razvoj bakterije. V obdobju med 5. 4. in 20. 4. skoraj ni bilo dneva, ko bi povprečna dnevna temperatura presegla 10 °C. Zadnje dni aprila in prve dni maja so se temperature dvignile, vendar je bil inokulum bakterije v času dežja izredno nizek in ob pojavu padavin je drevje že odcvetelo. 1.3.3 Poskus hruške Selnica ob Dravi 2011 Ponovno smo ponovili poskus iz let 2009 in 2010. Opravili smo tri nanose pripravkov (11. 4. (F-F2 (63-65)), 20. 4. (f2 (65-67)) in 12. 5. I (71). Najdenih okužb je bilo še manj, kot v prejšnjih letih, zato izvrednotenje učinkovitosti ni bilo možno. Tudi ocene stopnje fitotoksičnosti nismo izvedli, ker ni bilo nobenih razlik, primerjano s prejšnjima dvema letoma. Tudi v tem nasadu je dobro vidno, kako lahko infekcijski potencial skoraj popolnoma izgine, kljub temu, da smo v letu 2007 in 2008 imeli kar obsežne okužbe z bakterijo. Z uporabo bakrovih pripravkov in z intenzivnim izrezovanjem je lastniku nasada uspelo nasad obdržati v dobri proizvodni kondiciji. V letu 2011 je sistem Maryblyt enkrat nakazal možnost za cvetne okužbe. V letu 2011 so hruške zelo hitro odcvetele (5 dni) v obdobju z relativno visoko dnevno temperaturo (nad 17 °C), vendar brez vsakršnih padavin. Ko je prišel dež, se je ohladilo in cvetenje je bilo zaključeno. V zadnjih 5 letih smo tako opazili, da se le redko zgodi, da bi imeli kombinacijo, povprečnih dnevnih temperatur višjih od 15 °C, več dni dežja in polno cvetenje. Ker je takšno ujemanje vremenskih in fenoloških dogodkov redko, nimamo pogostih epidemij bolezni. V letu 2011 so imeli dokaj visoko temperaturo in nič padavin, v letu 2010, dovolj padavin, vendar prenizke temperature. 1.4 Rezultati poskusov na lokaciji Selnica ob Dravi -jablane Gloster V sadovnjaku podjetja Kmetijska zadruga Selnica ob Dravi smo na drevesih sorte Gloster, ki so bila v letu 2007 prav tako dokaj močno okužena izvedli tri poskuse. Nanos pripravkov je bil izveden na enak način, kot v nasadu hrušk in prav tako so ga izvedli sodelavci KGZS Maribor. V letih 2009 in 2010 je poskus delno uspel, v letu 2011 pa žal ni bilo dovolj okužb, da bi lahko prišli do podatkov o učinkovitosti. 1.4.1 Poskus v nasadu sorte Gloster v letu 2009 V letu 2009 smo nanesli 7 različnih pripravkov (glej preglednico 9). Stopnja okužbe v kontrolnih parcelicah je bila prenizka, da bi lahko ocenili učinkovitost delovanja nanesenih pripravkov. Napovedovalni sistem Maryblyt je enkrat napovedal majhno možnost za pojav cvetnih okužb, ko se bilo cvetenje že praktično pri koncu. Poskus smo ponovili v letu 2010. Izbrana poskusna parcela je že več let latentno okužena. Gre za starejša drevesa z večjim volumnom krošnje, kjer se pogosto pojavijo pozne poletne okužbe poganjkov, ki jih pri premalo temeljitem opazovanju dreves hitro spregledamo. Sorta Gloster dokaj dobro tolerira okužbe vejic, je pa dokaj občutljiva za okužbe cvetov. V poskusu preizkušeni pripravki so prikazani v podatkih za leto 2010. Preglednica 9: Podatki o terminih nanašanja pripravkov v poskusu jablane Selnica ob Dravi 2009 (1 - Serenade WP; 2 - Blossom protect; 3 - Cuprablau Z; 4 - Naturam; 5 - Coptrel 500; 6 - Cinkarna baker (EDTA); 7 - Regalis Leto Datum Fenološka Postopek škropljenja faza 10.4. D - E (56-57) 3,4,5 in 6 15.4. F (61) vsi postopki 21.4. F - F2 (63-65) 1,2,3,4,5 in 6 2009 24.4. F2 (65) 1,2,3,4,5 in 6 29.4. F2-G (65-67) 1,2,3,4,5 in 6 5.5. G-H (67-69) 1,2,3,4,5 in 6 15.5. H-I (69-71) 7 Ker smo preizkušali tudi bakrove pripravke smo s škropljenji pričeli malo bolj zgodaj. Pri uporabi bakrovih pripravkov je strategija, da z uporabo pred cvetenjem zatremo bakterije, ki so na površini lubja in so se sprostile iz rakastih razjed na vejicah. Potem med cvetenjem pa zatiramo še bakterije prisotne na cvetovih, ki so tja prišle iz različnih virov (veter, dež, žuželke, ^). Škropilni poskus smo izvedli v nasadu jablane sorte Gloster v Selnici ob Dravi. Nasad smo izbrali zato, ker se je v njem v obdobju med leti 2005 in 2008 pogosto pojavljal hrušev ožig. Na zgoraj omenjeni sorti smo preizkusili škropilne programe prikazane v preglednici 10. Preglednica 10: Uporabljeni pripravki za zatiranje hruševega ožiga, aktivna snov in odmerek na ha (Poskus Gloster Selnica 2010) Pripravek Aktivna snov Form. Odmerek g, ml a.s./ha Odmerek kg, l prip./ha 1 Serenade WP Bacillus subtilis 21,3g /L 0,00213% WP 63,9 3 kg/ha 2 Blossom protect Aureobasidium pullulans WP Komp.A - 10,5 Komp. B - 1,5 k kg/ha :g/ha 3 Cuprablau Z baker v obliki bakrovega hidroksida 350 g/L WP 199g 570 g/ha 4 Kupro 190 Bakrov sulfat 190 g /L SC 190 g/L 1055 ml/ha 5 Coptrel 500 Baker v kelatni obliki 500g/L / kg tekoče 330 g/L 610 g/ha 6 Aliette flash Al-fosetil 800 h/L WG 3200 4 kg/ha 7 Regalis Proheksadion Ca 100 g/kg WG 125 1,25 L/ha 8 Kontrola -neškropljeno Preglednica 11: Podatki o škropljenju v poskusu zatiranja hruševega ožiga Selnica Gloster 2010 1. škropljenje 2. škropljenje Št. obrav. 1 - 8 1 - 8 Datum škrop. in čas 28.4. 10.5. Stadij razvoja rastline (BBCH) 65- 67 67 - 69 Temperatura 13,3°C 14,2°C Količina prvih padavin 9,4 mm 5,2 mm Čas do prvih padavin 6 dni 3 dni Podatki o škropljenju Količina škropilne brozge 780 l/ha 780 l/ha Vrsta pršilnika Traktorska nošena - Zupan Enako Vrsta in tip šobe ALBUZ ATR rumena Enako Tlak 12 bar 12 bar Opravljeno je bilo dvoje tretiranj. Škropljenja so bila opravljena glede na opozorila, ki jih je prikazal program Maryblyt in sicer 28. aprila in 10. maja. Način ocenjevanja stopnje okužbe: Po posameznem postopku smo prešteli število okuženih cvetov in poganjkov na drevo, kakor tudi rakaste rane na deblu in različne barvne spremembe na deblu. Učinkovitosti delovanja posameznih pripravkov smo izračunali po metodi Abbotta. Poskus je bil postavljen po metodi naključnih blokov s štirimi ponovitvami. Statistično analizo smo opravili s pomočjo analize variance. Za izračunavanje statistično značilnih razlik med povprečji obravnavanj smo uporabili Duncan test. Število okuženih socvetij s hruševim ožigom je prikazano v preglednici 12. Preglednica 12: Število okuženih socvetij s hruševim ožigom, lokacija poskusa; Selnica ob Dravi, sorta: Gloster, datum ocenitve: 28. maj 2010 Kemični pripravek oz. »program« Povpr. število okuženih socvetij Učinkovitost (%) Statistična primerjava (Duncan test) 1. Serenade 1,25 75 a 2. Blossom protect 0,75 85 a 3. Cuprablau Z 2,5 50 a 4. Kupro 1,25 75 a 5. Coptrel 1,25 75 a 6. Aliette flash 3,25 35 a 7. Regalis 5,5 0 a 8. Kontrola 5 - V kontroli - neškropljeno je bilo število okuženih socvetij s hruševim ožigom majhno, saj je bila cvetna okužba s hruševim ožigom mogoča šele ob koncu cvetenja jablan, ko je bilo prisotno sekundarno cvetenje. Povprečno je bilo v kontroli neškropljeno najdenih na srednjih treh drevesih le 5,5 okuženih socvetij. Stopnje učinkovitosti delovanja pripravkov so bile naslednje; Blossom protect (85%), Serenade, Kupro in Coptrel (75,0%), Cuprablau Z (50%), Aliette Flash (35%) in Regalis (0%). Pri pripravku Regalis ni bilo vidne učinkovitosti. Verjetno zanj termini uporabe niso bili ustrezni. Drugače si rezultata ne moremo razložiti, saj smo pri njem pričakovali vsaj 30 % učinkovitost. Med posameznimi ponovitvami so bile velike razlike in velika nihanja v številu najdenih okuženih socvetij - zato ni bilo mogoče dokazati statistično značilnih razlik med pripravki. V drugem letu preizkušanja pripravkov, v letu 2010, so vremenske razmere v času cvetenja omogočile pogoje za cvetno okužbo (poskus v letu 2009 ni uspel). Pripravki so bili poškropljeni pred meteorološkimi pogoji za cvetno okužbo, zato so bili mikrobiotični antagonisti dovolj učinkoviti. Med tremi oblikami bakrenih pripravkov sta bila najbolj učinkovita bakrov sulfat (Kupro) in baker v kelatni obliki (Coptrel). Pripravek Regalis ne preprečuje cvetnih okužb. Datum pojava hruševega ožiga v Selnici ob Dravi sovpada z dolžino inkubacijske dobe, ki jo je podal programski modul Maryblyt na vremenski postaji Adcon v nasadu jablane oddaljenem 500 metrov. Ker so običajno cvetne okužbe s hruševim ožigom mogoče šele v mesecu maju, so najbolj ogroženi predvsem eno in dvo letni nasadi s predčasnimi poganjki - cvetovi, ki cvetijo pozno. V poskusih na lokaciji Selnica smo lahko videli, da je napovedovalni sistem Maryblyt zanesljiv in dobro napoveduje dogajanja v nasadu. 1z tega izhaja, da je povsem uporaben v naših razmerah za napovedovanje možnosti okužb in razvoja bakterije E. amylovora. V letu 2011 smo v nasadu sorte Gloster ponovili poskus iz 2010. Žal je bila stopnja okužbe ponovno veliko prenizka, da bi lahko izvrednotili stopnjo učinkovitosti pripravkov. Sistem Maryblyt je v celotnem času cvetenja samo enkrat zaznal manjše možnosti za cvetno okužbo in v nasadu dejansko ni bilo okužb. Ponovno smo dobili potrditev, da je model Maryblyt učinkovit in primeren za naše razmere. Verjetno bakterija ni imela dobrih pogojev, ker v glavnini cvetenja ni bilo veliko padavin in ker so bile tudi temperature dokaj nizke. Preglednica 13: Podatki o terminih nanašanja pripravkov v poskusu jablane Selnica ob Dravi 2009 (1 - Serenade WP; 2 - Blossom protect; 3 - Cuprablau Z; 4 - Kupro; 5 - Coptrel 500; 6 - Aliette Flash; 7 - Regalis Leto Datum škropljenja Fenološka faza Postopek 20.4. F-F2 (63-65) vsi postopki 2011 26.4. F2-G (65-67) vsi, razen 7 12.5. H-I (69-71) 7 1.5 Rezultati poskusov na lokaciji UKC - sorta Pinova 1 V nasadu sorte Pinova 1 (cepljeno na M9 podlago, sajenje 0,7 m x 3,40 m) smo izvedli poskuse 5 let zapored. V letih 2006 in 2007 smo preizkušali dva tipa bakrovih pripravkov (Coptrel - Cu-oksid) in Cuprablau Z (Cu-oksiklorid). V tistem obdobju smo ugotovili, da med pripravkoma ni bilo večjih razlik v stopnji učinkovitosti za preprečevanje okužb cvetov in poganjkov, so pa bile nekaj manjše razlike v ponovnem pojavu bolezni v naslednjih letih. V letih 2008, 2009 in 2010 smo nasad razdelili po sistemu naključnih blokov - parcelic in želeli preizkušati učinkovitost 6 različnih bakrovih pripravkov in pripravkov Serenade (Bacillus subtilis) in Blossom Protect (Aureobasidium pululans). Po letu 2007 se bakterija nikoli več ni pojavila v večjem epidemičnem obsegu, niti v kontrolnih parcelicah, kjer bakterije nismo zatirali več let zapored. Pojav v vseh letih je bil dokaj skromen in nekaj okužb se je vedno pojavilo sredi poletja, na latentno okuženih drevesih in na zapoznelih cvetovih. Tako imenovano pocvitanje je značilno za sorto Pinova in zaradi te lastnosti se ta sorta obravnava, kot tvegana za pojave hruševega ožiga. V poskusih smo pripravke vedno nanesli 4 krat med cvetenjem in še dvakrat po cvetenju. Podatki o stopnji učinkovitosti iz teh poskusov niso zanesljivi, ker je bila stopnja napada od bakterije med cvetenjem prenizka. Smo pa v teh poskusih dobili nekaj drugih zanimivih podatkov. Pridobili smo podatke o stopnji fitotoksičnosti pripravkov za cvetove in plodove in o vplivu bakrovih pripravkov na poletni pojav bakterije na poganjkih pri latentno okuženih drevesih. Podatki o stopnji fitotoksičnosti so prikazani v poglavju o fitotoksičnosti (glej stran 30-31). Preglednica 14: Pregled pripravkov, ki smo jih preizkušali v obdobju 2008-2010 v nasadu Pinova 1 UKC Pripravek: Oblika bakra (Cu) v pripravku Delež Cu (v %) Odmerek Cu2+- ionov/ha Cuprablau Z Ultra Cu - Ca-oksiklorid 35,0 200 Cuprablau Z stari Cu - Ca-oksiklorid 35,0 200 Cinkarna MIX Cu - Ca-oksiklorid - EDTA- kompleks 3,2 200 Peptiram 5 Cu - sulfat pentahidrat - protein kompleks 5,0 200 Coptrel Cu - oksid (urea kompleks) 33,0 200 Protex Cu Cu - sulfat 6,0 200 KUPRO 190 SC Cu - oksisulfat 19,0 200 Copper Protein Cu - hidroksid - protein kompleks 1,8 200 Blossom Protect Aureobasidium pululans 4x A 10,: 5 + B 1,5 kg/ha Serenade Bacillus subtilis 4x 4 kg/ha Cutisan Kaolinitne gline 8x 5 kg / ha Salukarb Kalij evhidrogenkarbonat (47% K20) 6x 3 kg/ha 1.5.1 Rezultati poskusa v nasadu jablan sorta Pinova 1 v letu 2008 V letu 2008 smo s pršilnikom Unigreen Turboteuteon, pri porabi vode 250 l/ha nanesli v času cvetenja 4 krat pripravke za preprečevanje cvetnih okužb. Uporabili smo pripravke prikazane v preglednici 14. Pri vsakem nanosu smo nanesli 200 g Cu2+ /ha. Pripravki so bili naneseni ob naslednjih datumih: 22. april prvo škropljenje (15 % odprtih cvetov), 25. april drugo škropljenje (35 % odprtih cvetov) BLOSSOM IN SERENADE, 29. april tretje škropljenje (70 % odprtih cvetov) BLOSSOM IN SERENADE, 8. maj četrto škropljenje (5 % odprtih cvetov) BLOSSOM IN SERENADE, 14. maj peto škropljenje (2 % odprtih cvetov) BLOSSOM IN SERENADE, 23. maj - šesto škropljenje (ni cvetov) (začetek uporabe pripravkov Salukarb 3 kg in Cutisana 5 kg), 2. junij - sedmo škropljenje (ni cvetov) (Salukarb 3 kg in Cutisana 5 kg). Preglednica 15: Stopnja učinkovitosti bakrovih pripravkov (7 x 200 g Cu2+ - ionov/ha v sezoni) in biotičnih pripravkov (4 x Serenade 4 kg/ga, 4 x Blossom Protect 1,5 k/ha) za preprečevanje cvetnih okužb in okužb poganjkov pri sorti Pinova - poskus Pinova 1/2008 PREPARAT: Stopnja učinkovitosti priprav kov (%, Abbot): Socvetja: 1. junij 2008 Poganjki: 15. junij 2008 Cuprablau Z ultra 97,3 a 73,5 c Cuprablau Z stari 94,6 a 72,8 c Cinkarna MIX 93,5 a 73,9 c Peptiram 5 97,8 a 80,3 c Coptrel 95,4 a 72,5 c Protex Cu 97,4 a 76,5 c KUPRO 190 SC 96,5 a 78,5 c Copper Protein 97,9 a 90,4 d Serenade cv + Cutisan 5 kg 96,3 a 56,5 b Blossm P. cv + Salukarb 3 kg 95,7 a 43,6 a * Statistična primerjava povprečij na podlagi Tukey testa (a=0,05). Stopnja napada v kontrolnih parcelicah se je gibala od 0,15 do 0,27 % okuženih socvetij in od 0,2 do 0,65 % okuženih poganjkov. Glede vsebnosti aktivnih snovi v pripravkih poglej v preglednico 14. Žal zaradi prenizke stopnje napada v kontrolnih parcelicah podatki o dosežni stopnji učinkovitosti pripravkov niso realni. Sitemični bakrovi pripravki so imeli nekaj višjo stopnjo učinkovitosti od kontaktno delujočih. Biotična pripravka nista primerna za preprečevanje okužb poganjkov in sta bistveno manj učinkovita od bakrovih pripravkov. Teoretični pogoji za razvoj bolezni so bili izpolnjeni, saj je napovedovalni sistem Maryblyt v času relativno dolgega cvetenja dvakrat zabeležil pogoje za dve blagi okužbi. Očitno ni bilo dovolj inokuluma iz latentno okuženih dreves, da bi se bakterija lahko razširila po nasadu. Pocvetanje dreves je sicer trajalo do polovice junija, vendar se pozno odprti cvetovi niso okužili. 1.5.2 Rezultati poskusa v nasadu jablan sorta Pinova 1 v letu 2009 V letu 2009 smo ponovili poskus iz leta 2008. Na enak način smo nanesli pripravke, 4 krat med cvetenjem in še dvakrat po cvetenju. Med cvetenjem je bilo nekaj daljših mokrih obdobij, vendar okužbe niso uspele, ker ni bilo dovolj naravnega inokuluna bakterije. Poskus ni uspel. Izračunane učinkovitosti pripravkov niso realne. Preglednica 16: Stopnja učinkovitosti bakrovih pripravkov (7 x 200 g Cu2+ - ionov/ha v sezoni) in biotičnih pripravkov (4 x Serenade 4 kg/ga, 4 x Blossom Protect 1,5 k/ha) za preprečevanje cvetnih okužb in okužb poganjkov pri sorti Pinova - poskus Pinova 1/2009 PREPARAT: Stopnja učinkovitosti pripravkov (%, Abbot): Socvetja: 28. maj 2009 Poganjki: 10. junij 2009 Cuprablau Z ultra 100 100 Cuprablau Z stari 99,5 100 Cinkarna MIX 99,1 98,7 Peptiram 5 100 100 Coptrel 99,2 97,9 Protex Cu 100 99,3 KUPRO 190 SC 100 100 Copper Protein 100 100 Serenade cv + Cutisan 5 kg 96,8 99,5 Blossm P. cv + Salukarb 3 kg 98,9 96,7 * Stopnja napada v kontrolnih parcelicah se je gibala od 0,05 do 0,15 % okuženih socvetij in od 0,10 do 0,20 % okuženih poganjkov. Glede vsebnosti snovi v pripravkih poglej v preglednico 14. 1.5.3 Rezultati poskusa v nasadu jablan sorta Pinova 1 v letu 2009 Stopnja napada od bakterije v kontrolnih parcelicah v letu 2010 je bila tako nizka, da sploh nismo opravili izračunov o učinkovitosti. Uporabili smo enake pripravke, kot v letu 2009. Poskus ni uspel. 1.6 Rezultati poskusov na lokaciji UKC - sorta Pinova 2 V nasadu sorte Pinova 2 smo v letih 2008 in 2009 izvedli dva poskusa v katerih smo preučevali stopnjo učinkovitosti pripravka Blossom Protect, Serenade in Regalis. V letu 2008 je bil nasad star 3 leta. V drugem letu razvoja (2007) so se pojavile okužbe mladih dreves. Vir za okužbe so bili okuženi sosednji nasadi iz vseh strani. Pripravke smo v obeh letih nanesli s pršilnikom Unigreen Turboteuton pri porabi vode 350 l/ha v času cvetenja dreves. Pripravek Blossom Protect (Aureobasidium pululans), Regalis (proheksadion-Ca 10 %) in Serenade (Bacillus subtilis) smo nanesli trikrat v času cvetenja v nekoliko spremenjenem priporočenem odmerku. Blosssom Protect (10 kg komponente A - citronska kislina + 2,5 kg komponente B - A. pululans), Serenade 4 kg/ha in pripravek Regalis v odmerku 700 g/ha. Pri pripravku Regalis smo se za 700 g/ha odločili za manjši odmerek, ker smo imeli zelo mlada drevesa in ker smo ga uporabili bolj zgodaj, kot je sicer priporočilo, glede na dolžino poganjkov ob aplikaciji. Pripravek je sicer registriran za dve zaporedni aplikaciji po 1250 g/ha. Nanosi so bili izvršeni vedno 2 dni pred dežjem, ko je vremenska napoved kazala, da bi povprečne dnevne temperature lahko presegle 12 °C. Prvi nanos smo izvedli, ko je bilo odprtih 20 % cvetov, drugega, ko je bilo odprtih 50 % cvetov in tretjega, ko je bilo odprtih 75 do 85 % cvetov. Poskusa sta bila zasnovana v naključnih blokih v 4 ponovitvah. Posamezna parcelica je bila velika 15 arov. 1.6.1 Poskus jablana sorta Pinova 2 v letu 2008 Preglednica 17: Stopnje učinkovitosti pripravkov (% Učin. Abbot) za preprečevanje cvetnih okužb v letu 2008 (ocena 31. 5.). Izvedene so bile 3 aplikacije pripravkov Blossom Protect, Regalis in Serenade Pripr. / Blossom Protect 3 x 2,5 kg/ha Serenade 3 x 4 kg/ha Regalis 3 x 700 g/ha Učinkovitost (Abb. %) socvetja 83 - 89 % Povpr. 84,7 % 86 - 95 % Povpr. 89,3 % 81 - 83 % Povpr. 82,3 % Statistično značilnih raz ik med pripravki pri uporabi Tukey HSD testa ni bilo. V letu 2008 je bilo na kontrolnih parcelicah okuženih 1,4 % dreves in na okuženih drevesih je bilo med 0,15 in 0,35 % okuženih cvetov in 0,7 do 0,9 % okuženih poganjkov. Napad bolezni je bil premajhen, da bi dobili realen podatek o stopnji učinkovitosti pripravkov. Izračunana učinkovitost pripravkov se je gibala med 87 in 95 %. Statistično značilne razlike med pripravki ni bilo. Iz drugih poskusov vemo, da tako visoke učinkovitosti pripravka Blosssom Protect in Serenade v normalnih infekcijskih razmerah ne moreta doseči. 1.6.2 Poskus jablana sorta Pinova 2 v letu 2009 V letu 2009 razmere za infekcije niso bile bistveno bolj ugodne, kot v letu 2008, imeli pa smo večje izražanje aktivnosti bakterije v latentno okuženih drevesih in tudi pocvetanje je bilo bolj obsežno. Imeli smo nekaj poznih cvetnih okužb konec maja. Mnoga drevesa je v letu 2008 prizadel voluhar. Takšna drevesa so zelo pozno cvetela in v zadnjem tednu maja so bile dobre razmere za razvoj bakterije. Poskus je bil ponovljen v istem sistemu poskusnih parcelic, kot v letu 2008. Stopnja napada v kontrolnih parcelicah je bila nizka. Imeli smo okuženih 0,8 % dreves. Povprečno je bilo pri okuženih drevesih okuženih 0,4 do 0,6 % cvetov in 0,5 do 0,7 % poganjkov. Učinkovitost pripravka Serenade se je ponovno gibala med 80 in 90 %, učinkovitost pripravka Blossom Protect pa je bila precej nižja (40-50 %). Verjetno ima organizem B. subtilis nekaj podaljšano antagonistično delovanje tudi po obdobju cvetenja. Pripravek regalis je bil nekje vmes med obema pripravkoma. V tem letu je bila dobro vidna problematika poznega cvetenja in pocvetanja in zelo poznega pojava bakterije E. amylovora. Konec junija smo lahko opazili tudi nekaj okuženih poganjkov (0,2 do 0,35 %). * Zaradi prenizke stopnje okužbe v letih 2008 in 2009 poskusa v letu 2010 nismo ponovili. V letu 2010 smo imeli izredno majhen odstotek okuženih dreves (pod 0,1 %), čeprav so vremenske razmere med cvetenjem in napovedi sistema Maryblyt kazale na možen pojav cvetnih okužb. V tem nasadu se je pokazalo, da sistema Maryblyt ne moremo uporabljati za zelo pozne okužbe, ker ni bil razvit za tako pozno obdobje napovedovanja okužb. Preglednica 18: Stopnje učinkovitosti pripravkov (% Učin. Abbot) za preprečevanje cvetnih okužb in okužb poganjkov v letu 2009 (ocena 3. 6., 27. 6.). Izvedene so bile 3 aplikacije pripravkov Blossom Protect, Regalis in Serenade Pripr. / Blossom Protect 3 x 2,5 kg/ha Serenade 3 x 4 kg/ha Regalis 3 x 700 g/ha Učinkovitost (Abb. %) socvetja 36 - 49 % Povpr. 43,7 % A 79 - 86 % Povpr. 83,2 % B 40 - 55 % Povpr. 49,3 % A Učinkovitost (Abb. %) poganjki 6 - 9 % Povpr. 7,2 % A 36 - 45 % Povpr. 41,6 % C 21 - 28 % Povpr. 24,5 % B * Statistična primerjava povprečij na podlagi Tukey testa (a=0,05). 1.7 Rezultati poskusov na lokaciji UKC - sorta Gloster V manjšem nasadu sorte Gloster smo imeli v letu 2007 približno 20 % močno okuženih dreves. Zaradi tega smo se v letih 2008 in 2009 odločili, da tam izvedemo poskuse. V osnovi so bili poskusi izvedeni z namenom pridobiti podatke o stopnji učinkovitosti pripravkov za preprečevanje cvetnih okužb. Ker je v letih 2008 in 2009 stopnja okužbe v kontrolnih parcelicah bila prenizka, smo pridobili le zanesljive podatke o stopnji fitotoksičnosti različnih pripravkov za cvetove jablan te sorte (glej podatke na strani 45-46). Podatki o stopnji učinkovitosti niso zanesljivi, ker je bila prenizka stopnja napada (v kontrolnih parcelicah 0,3 % cvetov in 0,1 % poganjkov). Poskusa sta bila zasnovana v naključnih blokih v štirih ponovitvah. Posamezen blok so sestavljale parcelice dolge 15 dreves. Nanos pripravkov smo izvršili z nahrbtnim pršilnikom Stihl pri porabi vode 300 l/ha. Imeli smo drevje z nekoliko večjo zeleno steno (11500 m2). V poskusu smo želeli pridobiti tudi informacijo o tem, ali lahko z dodajanjem kaolina ublažimo fitotoksičnost bakrovih pripravkov za cvetove. Tako smo v poskusu polovico parcelic poškropili samo z bakrovimi pripravki in drugo polovico parcelic z mešanico bakrovih pripravkov in pripravka Cutisan (5 kg/ha). Bakrove pripravke smo nanesli 4 krat in količina pripravka je bila vedno preračunana na način, da smo aplicirali 300 g čistih Cu++ ionov na hektar. 1.7.1 Poskus jablana Gloster v letu 2008 Poskus jablana Gloster 2008 ni uspel, ker smo imeli prenizko stopnjo napada v kontrolnih parcelicah. Ugotovljene in izračunane stopnje učinkovitosti so nerealna. Edin uporaben podatek je razmerje v stopnji učinkovitosti med različnimi vrstami pripravkov. Rezultat je, da so si različni pripravki praktično enakovredni. Preglednica 19: Stopnje učinkovitosti pripravkov (% Učin. Abbot) za preprečevanje cvetnih okužb in okužb poganjkov v letu 2008 (ocena 3. 6., 27. 6.). Izvedene so bile 4 aplikacije bakrovih pripravkov in pripravkov Blossom Protect (2,5 kg/ha), Regalis (3 x 600 g/ha) in Serenade (3 x 4 kg/ha), Aliette (3 x 2 kg/ha) Pripravek: Učinkovitost cvetovi Učinkovitost poganjki Abbot (%) Abbot (%) Cuprablau Z ultra 89,5 a 90,7 b Kupro 190 SC 88,5 a 93,6 b Coptrel 500 93,7 a 93,6 b Labicuper 95,6 a 96,7 b Nordox 75 WG 91,4 a 90,5 b Peptiram 5 90,7 a 93,7 b Copper Protein 94,7 a 96,8 b Serenade 90,3 a 88,5 b Regalis 91,3 a 90,3 b Blossom Protect 88,6 a 78,5 a Aliette 92,6 a 90,5 b * Statistična primerjava povprečij na podlagi Tukey testa (a=0,05). Aktivne snovi pripravkov so vidne v preglednici 14. ** Zaradi prenizke stopnje napada v kontrolnih parcelicah učinkovitosti niso realne. 1.7.2 Poskus jablana Gloster v letu 2009 Poskus je bil izveden na enak način, kot v letu 2008. V letu 2009 je bila stopnja napada tako nizka, da učinkovitosti pripravkov nismo izračunavali. Pridobili smo le podatke o stopnji fitotoksičnosti za cvetove in o vplivu na stopnjo zavezanosti cvetov (glej poglavje o preučevanju fitotoksičnosti). 1.8 Rezultati poskusov na hruškah - lokacija UKC Pohorski dvor 1.8.1 Zasnova poskusov v letu 2010 in 2011 Poskus je bil zasnovan na poskusnem posestvu UKC Pohorski dvor, Fakulteta za kmetijstvo in biosisemske vede Maribor. Izvedli smo ga v nasadu hrušk sorte Viljamovka. Poskus je bil ponovljen v letu 2010 in 2011. Večina preučevanih pripravkov je bila v obeh letih enaka. Enak pripravki so bili v obeh letih naneseni na iste parcelice, ker smo želeli videti učinek delovanja pripravka preko več sezon. Poskusne parcelice so bile dolge 25 metrov in široke eno vrsto hrušk (vsaj 20 dreves) ter razporejene po zasnovi naključnih blokov v štirih ponovitvah. Nanos pripravkov smo izvedli z nahrbtno škropilnico Stihl pri porabi vode 800 l/ha. Pripravke smo nanesli skladno z dinamiko odpiranja cvetov, z analizo vremenske napovedi in glede na prognozo sistema Maryblyt. Če smo predvideli pojav padavin in možnost, da bi povprečna dnevna temperatura bila v območju med 13 in 16 oC smo nanos pripravkov izvedli en dan pred dežjem. Pregled v poskusu uporabljenih pripravkov je viden v preglednici 20. Nekateri podatki o vremenskih razmerah, dinamiki odpiranja cvetov in ocenah, ki jih je podal sistem Maryblyt so vidni v preglednici 21 (leto 2010) in preglednici 24 (leto 2011). 1.8.2 Sistem ocenjevanja stopnje okužbe v poskusih v letu 2010 in 2011 Vsako drevo znotraj tretiranih parcelic smo natančno opazovali in na njem pregledali vsa socvetja in 40 naključno izbranih poganjkov. V poskusu smo imeli majhna drevesa in cvetni nastavek je bil skromen, tako, da smo dejansko lahko prešteli vsa socvetja na drevo. Pri vsakem izbranem poganjku in socvetju smo dali oceno 0 ali 1 (ocena 0 - okužbe ni, ocena 1 -okužba vidna). Ocene stopnje okuženosti poganjkov glede na delež uničene površine poganjka v tem besedilu niso podane. Nato smo izračunali delež okuženih socvetij, oziroma poganjkov. Tako smo na primer na drevesu izmed 20 opazovanih socvetij našli 3 okužena, kar predstavlja 15% okužbo ((3/20) x 100 = 15 %). Odstotek okuženih poganjkov ali socvetij na tretiranih parcelicah smo primerjali z odstotkom na kontrolnih parcelicah in izračunali učinkovitost pripravkov UČ (%) = (((% okuženih tretirano) / (% okuženih kontrolna parcelica)) * 100). Tako smo dobili ocene učinkovitost socvetja in učinkovitost poganjki 1 (glej preglednico 22 in 23). Preglednica 20: Pregled uporabljenih pripravkov in odmerkov v poskusu v letu 2010 in 2011. Pri vsakem nanosu smo pri vseh pripravkih vedno nanesli 300 g Cu++ / ha. Ime pripravka: Kemična oblika bakra: K - kontaktno delovanje S - delno sistemično delovanje Vsebnost Cu ++ g / kg: Odmerek pripravka. g / ha Cuprablau Z Cu-Ca-oksiklorid K 350 855 Kupro Cu-okso-sulfat K 190 1578 Coptrel Cu-oksid-urea kompleks K 330 915 Labicuper Cu-glukonat kompleks S 68 4400 CoperProtein Cu-hidroksid-peptidat kompleks S 28 10715 Aliette Al-fosetil S 800 5000 Atempo ND Cu-oktanoat S 18 16666 Peptiram Cu-sulfat-peptidat kompleks S 50 6000 Gnojilo CC Cu-Ca-oksiklorid- amino kompleks S 27 9375 Serenade Bacillus subtilis / / 4000 BlossomProtect Aureobasidium pullulans / / a 10500 + b 1500 Cutisan Kaolinitna glina K / 5000 Ob ocenjevanju smo takoj izrezali napadena socvetja in poganjke ter vsako odrezano mesto označili z barvo. Oceno okužbe socvetij smo naredili 11. 5 (2010) oz. 19. 5. (2011), oceno okužbe poganjkov pa teden dni pozneje. 21 dni po tem (3. 6. 2010, 7. 6. 2011) smo naredili še oceno hitrosti prodiranja bakterije skozi tkiva poganjkov in vej in vpliv okužb na propadanje poganjkov, ki v času prvega ocenjevanja niso bili okuženi, so pa propadli pozneje. Z metrom smo izmerili dolžino cone, kjer so bile vidne spremembe na tkivih vejic povzročene od bakterije (dolžina od rezne ploskve do meje zdravega tkiva). Podatek relativna hitrost prodiranja bakterije smo dobili tako, da smo dolžino cone delili s 3, ker smo meritve opravili po treh tednih od izrezovanja okuženih delov. Ocenili smo tudi delež stranskih odgnanih poganjkov in poganjkov, ko so bili v neposredni bližini odrezanega mesta, ki so kazali znake okužbe (sušenje, venenje, rjavenje, rumenenje, ^). Delež poganjkov, ki so bili okuženi za odrezanim mestom pri kontrolnih drevesih smo primerjali z deležem pri tretiranih drevesih. Tako smo po enakem sistemu, kot pri oceni učinkovitost poganjki 1, dobili oceno učinkovitost poganjki 2. Preglednica 21: Pregled vremenskih in epidemioloških razmer ter obdobij nanosov pripravkov za preprečevanje okužb z bakterijo E. amylovora v letu 2010. Cu - nanos bakrovih pripravkov, BIO - nanos pripravkov na podlagi B. subtilis in A. pululans, Dpad - količina dnevnih padavin, Dtemp - povprečna dnevna temperatura Datum: Dpad: Dtemp: % odprt. cvetov: Komentar Maryblyt in splošni komentar: 16. 4. 2 mm 10,4 0C 0,5 % tik pred začetkom cvetenja, 1 x Cu 17. 4. 1 mm 10,2 0C 1 % postopno odpiranje cvetov 18. 4. 4 mm 8,0 0C 3 % postopno odpiranje cvetov 19. 4. 0 mm 11,9 0C 15 % degree days diseases clock 15 20. 4. 0 mm 14,8 0C 35 % degree days diseases clock 20 21. 4. 8 mm 13,2 0C 50 % Polovično cvetenje, 2 x Cu, 1 x BIO 22. 4. 2 mm 7,8 0C 60 % canker margin symptoms 15 % 23. 4. 0 mm 9,4 0C 80 % canker margin symptoms 15 % 24. 4. 0 mm 13,7 0C 85 % canker margin symptoms 20 % 25. 4. 0 mm 16,2 0C 90 % canker margin symptoms 20 % 26. 4. 0 mm 16,5 0C 90 % 3 x Cu, 2 x BIO, infection risk medium 27. 4. 0 mm 16,3 0C 85 % blossom infection risk medium 28. 4. 0 mm 15,3 0C 40 % blossom infection risk medium 29. 4. 0 mm 15,0 0C 30 % blossom infection risk medium 30. 4. 0 mm 18,8 0C 15 % 4 x Cu, 3 x BIO, infection risk high, treatment recommended 1. 5. 2 mm 18,4 0C 10 % blossom infection risk high 2. 5. 0 mm 17,0 0C 3 % blossom infection risk high 3. 5. 0 mm 15,3 0C 3 % blossom infection 0-1 % done 4. 5 4 mm 13,4 0C 3 % blossom infection 1-4 % done 5. 5. 19 mm 12,9 0C 2 % blossom infection 1-7 % done 6. 5. 6 mm 13,6 0C 2 % blossom infection risk medium 7. 5. 2 mm 13,6 0C 2 % blossom infection 1-15 % done 8. 5. 4 mm 11,6 0C 1 % blossom infection risk low 9. 5. 10 mm 14,0 0C 1 % blossom infection risk medium 10. 5. 0 mm 15,4 0C 0 % blossom infection 25 % done 11. 5. 0 mm 15,4 0C 0 % prva ocena, izrezovanje okuženih socvetij 1.8.3 Poskus hruška UKC 2010 - rezultati Rezultati poskusa v letu 2010 so vidni v preglednici 22. Glede učinkovitosti za preprečevanje okužb cvetov so si bili preizkušani pripravki dokaj enakovredni in med njimi ni bilo večjih razlik. Pri aplikaciji poskusnega standarda (Aliette) smo dosegli nekaj nižjo učinkovitost (42 %), kot smo pričakovali. Učinkovitost bakrovih pripravkov je bila nekaj višja od učinkovitosti biotičnih pripravkov (Blossom (43,7 %) in Serenade (47,1 %)). Razmere za razvoj bolezni so bile srednje ugodne. V kontrolnih parcelicah smo imeli od 5 do 17 % okuženih socvetij. Podatki glede učinkovitosti preprečevanja okužb poganjkov kažejo na nekoliko večje razlike med pripravki. Učinkovitost obeh biotičnih pripravkov je bila pričakovano nizka, saj vemo, da sta mikroorganizma, ki jih pripravka vsebujeta namenjena predvsem antagoni stičnemu preprečevanju razvoja bakterij na cvetnih organih in manj na površju poganjkov. Podatki kažejo, da imajo delno sistemično delujoče formulacije listnih bakrovih gnojil (npr. Labicuper, CoperProtein, Gnojilo CC) nekaj višjo učinkovitost, kot klasične oblike bakrovih pripravkov (Cuprablau in Kupro). To je možno pojasniti s tem, da v komplekse vezani bakrovi ioni v večjem obsegu prodrejo v notranjost poganjkov in delno ovirajo razvoj bakterij v prevodnem sistemu vejic. To je mehanizem delovanja, ki ga pričakujemo tudi pri Al-fosetilu (Aliette). Zaradi omenjenega sistemičnega učinka smo pričakovali, da bo relativna hitrost prodiranja bakterije skozi tkiva vejic in poganjkov pri uporabi sistemično delujočih pripravkov manjša, kot pri ostalih pripravkih. Rezultati kažejo v to smer, vendar razlike med pripravki niso bile statistično značilne. Preglednica 22: Stopnja učinkovitosti pripravkov za preprečevanje okužb cvetov in poganjkov hruške z bakterijo E. amylovora v letu 2010 Pripravek: Učinkovitost Učinkovitost Relativna hitrost Učinkovitost socvetja poganjki 1 prodiranja bakterije poganjki 2 (%): (%): cm / teden (%): Cuprablau Z 46,6 ab 35,3 b 11,6 a 12,5 abc Kupro 47,5 ab 36,8 b 11,4 a 14,7 abcd Coptrel 49,8 ab 30,6 b 13,4 a 15,3 abcd Labicuper 57,7 b 63,8 d 6,6 a 40,1 f CoperProtein 50,7 ab 57,0 cd 8,9 a 32,9 def Aliette 42,0 a 51,7 c 9,0 a 31,2 ef Atempo 48,2 ab 49,3 c 10,1 a 17,7 bcd Peptiram 44,6 a 50,3 c 9,4 a 21,3 cde Gnojilo CC 50,7 ab 53,7 c 9,3 a 24,9 de Serenade 47,1 ab 15,4 a 14,1 a 8,3 ab BlossomProtect 43,7 a 10,8 a 13,4 a 4,6 a Cutisan 38,1 a 19,6 a 11,5 a 3,9 a Kontrola / / 13,1 a / Povprečja znotraj posameznega sto pca označena z enakimi črkami se ne razlikujejo statistično značilno glede na rezultate Tukey testa (a = 0,05). Pri ocenjevanju stopnje okužbe poganjkov se srečujemo s težavo, kako ločiti poganjke, ki so bili okuženi po poti površinskega prodora bakterije v poganjek, od poganjkov, ki so propadli zaradi notranje sistemične infekcije. Pri poganjkih, ki se razvijajo na latentno okuženih vejah in se okužijo od znotraj ne moremo pričakovati, da bi pripravki, ki se nahajajo zunaj na površju imeli kakršen koli merljiv učinek na bakterije v notranjosti. Latentne okužbe dreves so v naših razmerah precej podcenjena nevarnost. 1z izkušenj pridobljenih v obdobju od 2003 do 2010 vemo, da imamo v nižinskih nasadih (200 do 400 m n.m.v) le redko idealne razmere za okužbe cvetov. Vzrok so nizke temperature v času cvetenja (tako pri jablani, kot pri hruški). Opazili pa smo, obsežen pojav bolezni v poletnem času v višjih legah (500 do 800 m n.m.v). To je povezano z bistveno poznejšim cvetenjem in z obsežnim pocvetanjem. Zaradi pocvetanja se v nižinskih nasadih pojavijo pozne cvetne okužbe, ki jih navadno spregledamo. Razvoj bakterije je počasen in bakterija preide v poganjek, kjer se zelo počasi razvija brez pojavov obsežnega sušenja vejic. Tako se nam v nasadu postopoma, skoraj neopazno, povečuje delež latentno okuženih dreves. V njih bakterija životari več let, do neke sezone, ko se pojavijo idealne razmere za cvetne okužbe. V naših nižinskih nasadih je to enkrat do dvakrat v desetih letih. Ce si pogledamo rezultate dosežene pri drugem ocenjevanju stopnje okužbe poganjkov (desni del preglednice 22) vidimo bolj očitne razlike med delno sistemično delujočimi in klasičnimi formulacijami bakrovih pripravkov. Morda bi lahko z uporabo sistemičnih bakrovih formulacij v obdobju dva do tri tedne po zaključku cvetenja zmanjšali možnosti za pojave poznih poletnih latentnih okužb cvetov in poganjkov. Slika 1: Zelo hitro prodiranje bakterije skozi vejo hruške. Bakterija je izvršila okužbo cvetov. Okuženi deli so bili izrezani 14 dni po okužbi, vendar že prepozno, da bi preprečili hitro prodiranje bakterije skozi prevodna tkiva. Slika 2: Okužen del je bil izrezan pravočasno in bakterija ni prodrla daleč po prevodnih tkivih. Speče oko je odgnalo in poganjek je videti zdrav. 1.8.4 Poskus hruška UKC 2011 - rezultati Preglednica 23: Stopnja učinkovitosti pripravkov za preprečevanje okužb cvetov in poganjkov hruške z bakterijo E. amylovora v letu 2011 Pripravek: Učinkovitost Učinkovitost Relativna hitrost Učinkovitost socvetja poganjki 1 prodiranja bakterije poganjki 2 (%): 20. maj (%): cm / teden (%): Cuprablau Z 41,3 b 31,2 c 15,6 c 14,5 d Kupro 38,2 ab 28,3 c 28,3 f 12,7 cd Coptrel 40,5 b 30,1 c 17,3 cd 10,3 c Labicuper 60,3 c 55,8 f 8,6 a 43,5 h CoperProtein 58,2 c 54,3 f 8,2 a 45,7 h Aliette 50,3 bc 47,3 de 13,4 b 27,5 f Atempo 45,8 b 44,5 d 12,1 b 22,3 e Peptiram 50,7 bc 49,5 e 8,7 a 40,5 gh Gnojilo CC 47,0 b 46,5 d 10,6 ab 37,6 g Serenade 44,6 b 12,1 b 18,9 d 5,3 b BlossomProtect 45,7 b 7,8 a 22,4 e 2,3 a Cutisan 26,8 a 10,2 b 23,7 e 1,9 a Kontrola / / 24,3 e / Povprečja znotraj posameznega sto pca označena z enakimi črkami se ne razlikujejo statistično značilno glede na rezultate Tukey testa (a = 0,05). V letu 2011 smo dobili primerljive rezultate, kot v letu 2010. Bolj očitna razlika se je pojavila med kontaktno in sistemično delujočimi bakrovimi pripravki pri učinkovitosti za oviranje razvoja bakterije na poganjkih (desni del preglednice 20). Upoštevati moramo, da so bile parcelice z enakimi pripravki poškropljene že drugo leto zapored. Pri sistemično delujočih pripravkih se je videlo, da je bil nekoliko manjši napad, predvsem na poganjkih. To kaže, da so sistemični pripravki verjetno nekoliko zmanjšali populacijo bakterij znotraj tkiv dreves in je zato začetni inokulum v naslednji sezoni (2011) bil zaradi tega nekaj manjši. Zato so potem bila ta drevesa v izhodišču manj okužena in je tudi učinkovitost bila višja. Zgleda, kot, da je bila hitrost prodiranja bakterije skozi tkiva poganjkov v letu 2011 večja, kot v letu 2010. Poganjki so propadali hitreje in v večjem obsegu. To kaže na progresiven razvoj bolezni skozi leta, ki se stopnjuje. Povečuje se delež latentno okuženih dreves, katerih obstoj je ogrožen, ker se bakterija v srednjem delu poletja v njihovi notranjosti hitro razvija in pri mnogih povzroči popolno uničenje prevodnih tkiv. Prav zaradi takšnega razvoja bolezni je pomembno, da bi imeli na razpolago sistemične pripravke s katerimi bi lahko upočasnili razvoj bakterije po cvetenju. Ko med cvetenjem ni pogojev za razvoj bakterije in sadjar ne opazi cvetnih okužb dobi občutek, da bakterija ne ogroža njegovega nasada, ker ni nič videti. Ne opazi prikritega razvoja bolezni. Za nasade, kjer se je bakterija ugnezdila je priporočljivo v času odcvenatnja in kmalu po cvetenju uporabiti sistemično delujoče pripravke, kljub temu, da ni bilo cvetnih okužb. Na tak način bistveno upočasnimo latenten potek bolezni in postopno slabitev latentno okuženih dreves. Preglednica 24: Pregled vremenskih in epidemioloških razmer ter obdobij nanosov pripravkov za preprečevanje okužb z bakterijo E. amylovora v letu 2011. Cu - nanos bakrovih pripravkov, BIO - nanos pripravkov na podlagi B. subtilis in A. pululans, Dpad - količina dnevnih padavin, Dtemp - povprečna dnevna temperatura Datum: Dpad: Dtemp: % odprt. cvetov: Komentar Maryblyt in splošni komentar: 31. 3. 0 mm 11,2 0 % pred začetkom cvetenja 1. 4. 0 mm 11,1 0 % pred začetkom cvetenja, 1 x Cu 2. 4.-5.4. 0 mm 11,2 3 % pričetek odpiranja cvetov 5.4.-7.4. 0 mm 11,6 14-18 % Intenzivno odpiranje cvetov 8. 4. 0 mm 13,9 0C 25 % degree days diseases clock 25 9. 4. 0 mm 15,8 0C 40 % degree days diseases clock 35 10. 4. 0 mm 16,2 0C 50 % Polovično cvetenje, canker margin symptoms 70 % 11. 4. 0 mm 15,4 0C 60 % Polovično cvetenje, 2 x Cu, 1 x BIO canker margin symptoms 80 % 12. 4. 3 mm 15,5 0C 80 % infection risk low 13. 4. 4 mm 14,3 0C 70 % blossom infection risk low - začetek odcvetanja cvetov 14. 4. 5 mm 12,3 0C 40 % blossom infection risk low 15. 4. 2 mm 11,2 0C 30 % blossom infection risk low 3 x Cu, 2 x BIO 16.4.-17.4. 3 mm 10,8 15 % blossom infection risk low 18. 4. 0 mm 16,0 0C 10% no blossom infection risk 19. 4. 0 mm 17,3 0C 5 % blossom infection 0-3 % done 20. 4. 0 mm 17,1 0C 3 % blossom infection 3-20 % done 21. 4. 0 mm 15,3 0C 3 % Ni pogojev za infekcije 22. 4. 0 mm 15,3 0C 3 % Ni pogojev za infekcije 4 x Cu, 3 x BIO 23. 4. 0 mm 14,6 0C 2 % blossom infection 1-15 % done 24. 4. 0 mm 15,6 0C 2 % blossom infection 20-35 % done 25. 4. 10 mm 14,0 0C 2 % blossom infection risk low 26. 4. 8 mm 15,4 0C 1 % blossom infection 15 % done 27. 4. 12 mm 14,9 0C 1 % blossom infection 30 % done 28. 4. 10 mm 14,3 0C 1 % blossom infection 40 % done 29. 4. 14 mm 13,9 0C 1 % blossom infection 40 % done, low risk 30. 4. 15 mm 15,1 0C 1 % blossom infection 50 % done, low risk 1. 5. 8 mm 15,4 0C 0,5 % blossom infection risk low, toča 2. 5. 3 mm 14,8 0C 0,2 % blossom infection 70 % done, low risk 3. 5. 4 mm 14,6 0C 0,2 % blossom infection 75 % done, low risk 5 x Cu, 4 x BIO 4.5.-12.5. 0 mm 16,1 0C 0 % twig infection 13.5. 0 mm 16,2 0C 0 % twig infection, 6 x Cu + 5 x BIO 15.5. 14 mm 16,7 0C 0 % twig infection 1.6. 0 17,1 0C 0 % twig infection, 7 x Cu 21.6. 0 17,4 0C 0 % twig infection, 8 x Cu 2. Rezultati preizkušanja učinkov pripravkov za zatiranje hruševega ožiga na oplodnjo jablan in hrušk ter rezultati preučevanja stopnje fitotoksičnosti pripravkov za plodiče Najpomembnejše obdobje aktivnega kemičnega zatiranja Bakterije povzročiteljice hruševega ožiga je obdobje cvetenja. Takrat moramo večkrat nanesti pripravke, ki lahko vplivajo tudi na opraševanje, razvoj cvetov in tudi na zgodnji razvoj plodičev. Kar v Sloveniji ne želimo uporabljati antibiotike in ker so biotični pripravki za pridelovalce zelo dragi, so bakrovi pripravki ena od uporabnih opcij za zatiranje hruševega ožiga tudi v času cvetenja. Iz tega razloga smo se odločili, da natančneje preučimo vpliv uporabe bakrovih pripravkov na oplodnjo in mladostni razvoj plodičev hrušk in jablan. Kemična industrija v preteklosti ni vložila veliko truda, da bi preučila vpliv bakra na cvetenje jablan. Da bi se izognili tveganjem zaradi pojavov fitotoksičnosti so raje uporabo bakra med cvetenjem popolnoma odsvetovali. Stopnjo fitotoksičnosti pripravkov za cvetove in plodiče smo preučevali v 10 poskusih. V tem poglavju so združeni rezultati teh poskusov. Navedbe o poskusnih zasnovah so pri nekaterih poskusih vezane na poskuse, katerih poskusne zasnove so že opisane v predhodnem besedilu (preizkušanje učinkovitosti), pri nekaterih pa je poskusni protokol predstavljen v tem poglavju. Osnovna ugotovitev je, da nekateri pripravki lahko nekoliko zmanjšajo oplodnjo in tudi nekoliko povečajo delež plodov z deformacijami, vendar so izgube količine in kakovosti pridelka dokaj majhne, gledano relativno proti izgubam, ki nastanejo, če okužb cvetov ne uspemo preprečiti. 2.1 Način ocenjevanje fitotoksičnosti za cvetove in plodove Učinek pripravkov na oplodnjo smo določali tako, da smo v času cvetenja na različnih točkah po drevesu izbrali cvetne šope in jih označili z barvnimi trakovi. S pomočjo barve traku smo podali informacijo o tem, koliko cvetov je sestavljalo posamezno socvetje. V času zaključka junijskega trebljenja smo prešteli število plodičev, ki se je razvilo iz določenega števila cvetov. Tako smo dobili podatek o odstotku cvetov, ki so se uspeli razviti v plodiče, ki so prešli v razvojno fazo zavezanih plodov. Iz fotografije 3 spodaj je viden primer označenega socvetja. Različna barva traku predstavlja različno število cvetov. Na fotografiji 4 se vidi število plodičev, ki so ostali po junijskem trebljenju. Slika 3: Način označevanja števila cvetov v socvetju z barvnimi trakovi. Slika 4: Po naravnem trebljenju je število plodov v šopu bistevno manjše, kot je bilo število cvetov. Slika 5: Primer močne fitotoksičnosti povzročene z uporabo bakrovih pripravkov v času cvetenja in kmalu po njem pri hruški in jablani. 2.2 Poskus jablana zbirka sort 2008/I Namen poskusa 2008/I zbirka sort: - ocena stopnje fitotoksičnosti bakrovih formulacij na cvetovih - vpliv na stopnjo zavezanosti - ocena stopnje fitotoksičnosti bakrovih formulacij na jabolkih Lokacija: Poskusno posestvo UKC - Pohorski dvor (poskusni nasad - zbirka sort) Nasad 7 sort jablan (idared, jonagold, zlati delišes, braeburn, fuji, elstar, gala) Značilnosti dreves: starost 6 let, gojitvena oblika zelo ozko vreteno, 5500 dreves / ha, TRV 9500 m3, sajenje 0,7 m x 2 m Uporabljene formulacije bakrovih pripravkov: prikaz v preglednici 25. Nanos pripravkov: Nanos izvršen s škropljenjem s poskusno škropilnico na električni pogon, poraba vode 250 l/ha. Nasad ni bil škropljen z nobenim drugim fitofarmacevtskim sredstvom. Statistična zasnova: Poljski poskus v naključnih blokih v 4 ponovitvah. Za testiranje povprečij poskusnih variant smo zmeraj uporabili Tukey HSD test (a=0,05). Posamezna povprečja prikazana v tabelah se med seboj ne razlikujejo, če so označena z enako črko. Metode ocenjevanja: - določanje stopnje fitotoksičnosti bakrovih formulacij na cvetovih s pomočjo analize stopnje naravnega redčenja plodov pri junijskem trebljenju pri socvetjih z znanim izhodiščnim številom razvitih cvetov - vizualno ocenjevanje stopnje fitotoksičnosti (vizualna določitev odstotka površine plodov s poškodbami in spremembami) na listju in na plodovih dvakrat v rastni dobi (posamezna parcelica 100 do 200 opazovanih enot po naključnem izboru v vseh regijah dreves). Podatki o izvedbi škropljenj v poskusu JABLANA 2008/I: Pri vsakem škropljenju je bilo naneseno 200 g Cu2+ - ionov/ ha. Pri vseh pripravkih smo opravili preračun vsebnosti in določili odmerek pripravka, ki je bil potreben za nanos 200 g Cu2+ - ionov/ha. Nanosi so bili izvršeni: 16. april, 22. april. 26. april, 29. april, 8. maj, 14. maj, 19. maj in 2. junij (skupno do 2. junija 1600 g Cu2+ - ionov/ ha). Preglednica 25: Formulacije bakrovih pripravkov testirane v poskusu JABLANA 2008/I Pripravek: Oblika bakra (Cu) v pripravku Delež C u (v %) Odmerek Cu2+-ionov/ha Cuprablau Z Ultra Cu -Ca-oksiklorid 35,0 200 Cuprablau Z Cu - Ca-oksiklorid 35,0 200 Cinkarna MIX Cu - Ca-oksiklorid - EDTA- kompleks 3,2 200 Peptiram 5 Cu - sulfat pentahidrat - prot. kompleks 5,0 200 Coptrel Cu - oksid (urea kompleks) 33,0 200 Protex Cu Cu- sulfat 6,0 200 Kupro 190 SC Cu- oksisulfat 19,0 200 Copper Protein Cu - hidroksid - proteinski kompleks 1,8 200 Preglednica 26: Zavezanje plodov (Fruit set) (% cvetov, ki so se razvili v plodove in so plodovi ostali na drevesu po zaključenem junijskem trebljenju). Ida - Iadred, Jon - Jonagold, G.del - Golden delicious, Gal - Gala, Bra- Braeburn, Fuj - Fuji Preparat: Ida Jon G.del Els Gal Bra Fuj Povprečje: Cuprablau Z Ultra 13,3aa 14,5aab 16,7aa 12,7ac 16,6aa 11,5ab 13,7aa 14,2AB Copper Protein 12,1aa 12,6aab 15,0aa 16,2ab 13,2ab 22,5aa 12,3aa 14,8AB Cinkarna MIX 12,8aa 14,0aab 14,6aab 22,9aa 14,0aab 11,7ab 10,1aa 14,3AB Peptiram 14,2aa 12,5aab 17,4aa 13,5abc 18,9aa 14,0ab 12,3aa 14,7AB Coptrel 12,5aa 12,7aab 18,2ab 16,6ab 14,1aab 10,5ab 10,9aa 13,6AB Protex Cu 12,1aa 8,8ab 9,2ab 14,4ac 20,7aa 11,7ab 13,1aa 12,8B Neškropljeno 14,5aa 17,4aa 18,4aa 24,4aa 17,9aa 17,7aa 15,6aa 17,9 A Povprečje: 13,1A 13,2A 15,6A 17,2A 16,5A 14,3A 12,6A 14,6 * Statistične primerjave na podlagi Tukey testa (a=0,05). Male črke primerjava znotraj pripravka, male krepko tiskane črke primerjava znotraj ene sorte med pripravki. 2.2.1 KOMENTAR REZULTATOV POSKUSA JABLANA 2008/I - STOPNJA ZAVEZANOSTI: Največji negativni vpliv na zavezanje plodov je imel pripravek Protex in nato pripravek Coptrel. Razlog osipa cvetov je nizka vrednost pH pripravka Protex. Močno kisla brozga je verjetno povzročila hitro ožiganje cvetnih organov, bistveno bolj, kot pri drugih formulacijah. Učinek poskusne formulacije Cinakarna Mix je povsem primerljiv z učinkom pripravka Cuprablau Z Ultra. Pri vseh pripravkih smo zabeležili več kot 10 % zmanjšanje zavezanosti plodov. To pri velikem cvetnem nastavku ni tako pomembno, ker na drevju še ostane dovolj plodov za formiranje pridelka. Preglednica 27: Ocena stopnje mrežavosti plodov. Mrežavost površine plodov (% površine plodov s spremembami) ocenitev (9. 6. 2008). Ida - Iadred, Jon - Jonagold, Z.del - Golden delicious, Gal - Gala, Bra- Braeburn, Fuj - Fuji Pripravek: Ida Jon Z.del Els Gal Bra Fuj Povprečje: Cuprablau Z Ulta 4.1cb 11.3bbc 23.2aa 9.8bab 2.4cb 3.2cab 3.6cb 8.2B Copper Protein 23.5aa 30.4aa 32.7aa 14.8ba 11.2ba 6.7ca 9.6ba 18.4C Cinkarna MIX 2.6ab 2.2ac 1.3ab 5.3ab 4.6ab 2.3ab 2.5ab 2.9A Peptiram 23.2aa 28.3aa 30.4aa 19.6ba 13.8ba 5.4cab 10.8bca 18.8C Coptrel 1.7ab 4.4aab 1.9ab 2.4ab 0.9bab 1.5abb 1.1abc 2.0A Protex Cu 16.5aab 11.5abb 4.7bb 10.1 aba 8.8aba 8.4aba 9.8aba 10.1B Neškropljeno 1.1ab 1.2ac 1.6ab 0.9ac 1.4ab 1.4ab 1.2ac 1.2A Povprečje: 10.4BC 12.8C 13.7C 9.1BC 6.2AB 4.1A 5.5 AB 14.6 * Statistične primerjave na podlagi Tukey testa (a=0,05). Male črke primerjava znotraj pripravka, male krepko tiskane črke primerjava znotraj ene sorte med pripravki. 2.2.2 KOMENTAR REZULTATOV POSKUSA JABLANA 2008/I - STOPNJA MREZAVOST1: Uporaba bakrovih pripravkov skozi obdobje odganjanja, cvetenja in mladostnega razvoja plodov je povzročila vidno mrežavost plodov, ki je bila merljivo večja, kot pri neškropljenih jabolkih. Pričakovali smo, da bodo sistemično delujoče formulacije imele najvišjo stopnjo fitotoksičnosti, pa ni bilo povsem tako. Razlike med sortami jablan so bile precejšne. Ni možno povsem natančno razložiti, zakaj je imel najvišjo fitotoksičnost pripravek Cuprabalu Z Ultra. Morda zaradi vsebnosti dela nano formulacije. Najmanjšo fitotoksičnost v poskusu v letu 2008 sta imela pripravka Coptrel in Cinkarna Mix (EDTA kompleks). 1mata povsem drugačno kemično strukturno ozadje, kot pripravek Cuprablau Z ultra. Nekaj odstotkov plodov z znaki mrežavosti je še ekonomsko sprejemljivo, če upoštevamo, da se borimo proti nevarni bolezni, ki lahko povzroči velike izgube pridelka. Najnižji delež plodov s poškodbami smo zabeležili pri dokaj netopni formulaciji Coptrel (Cu-oksid). Največji delež plodov s poškodbami pa pri sistemično delujočih formulacijah Copper Protein in Peptiram. To potrjuje pričakovanja, da s stopnjo sistemičnosti narašča fitotoksičnost za plodove. 2.3 Poskus jablana sorta Pinova 2008/II Namen: - ocena biotične učinkovitosti bakrovih formulacij za zatiranje hruševega ožiga * - ocena stopnje fitotoksičnosti bakrovih formulacij na cvetovih - stopnja zavezanosti plodov - ocena stopnje fitotoksičnosti bakrovih formulacij na jabolkih Lokacija: Poskusno posestvo UKC - Pohorski dvor (poskusni nasad - P1NOVA precepljeno) Značilnosti dreves: starost 6 let, gojitvena oblika zelo ozko vreteno, 3600 dreves / ha, TRV 9 000 m3, sajenje 0,7 m x 3 m Uporabljene formulacije: prikaz v preglednici 28. Nanos pripravkov: Nanos izvršen s traktorskim pršilnikom Unigreen, poraba vode 250 l/ha, kapljice z VMD 120 do 170 ^m. Statistična zasnova: Poljski poskus v naključnih blokih v 4 ponovitvah. Za testiranje povprečij poskusnih variant smo zmeraj uporabili Tukey HSD test (a=0,05). Posamezna povprečja prikazana v tabelah se med seboj ne razlikujejo, če so označena z enako črko. Metode ocenjevanja: - vizualno ocenjevanje stopnje fitotoksičnosti (vizualna določitev odstotka površine plodov s poškodbami in spremembami) na listju in na plodovih dvakrat v rastni dobi (posamezna parcelica 100 do 200 opazovanih enot po naključnem izboru v vseh regijah dreves). Metodološke posebnosti: V poskusu smo v škropilnem programu imeli tudi variante, kjer smo škropili z biotično delujočima pripravkoma Serenade in Blossom protect, ki smo jima dodali pripravka na podlagi kalijevega karbonata (Salukarb) in kaolinitne gline (Cutisan). Celoten poskus je bil vse leto škropljen tudi s pripravki integriranega škropilnega programa, zato je rezultat glede mrežavosti interaktiven učinek med vplivi bakrovih pripravkov in vplivi integriranega škropilnega programa. Podatki o izvedbi škropljenj v poskusu JABLANA 2008/II: Pri vsakem škropljenju je bilo naneseno 200 g Cu2+ - ioni/ha. Nanosi pripravkov so bili izvršeni: 22. aprila, 25. aprila (BL, SE), 29. aprila (BL, SE), 8. maja (BL, Se), 14. maja (BL, SE), 23. maja in 2. junija. Skupna nanesena količina bakra do 2. junija je bila 1400 g Cu2+ -ioni/ha. (BL, SE) - datumi nanosov pripravkov Blossom protect in Serenade. Pri variantah, kjer smo uporabili BL in SE smo pri zadnjih dveh škropljenjih uporabili še mešanico pripravkov Salukarb 3 kg/ha in Cutisana 5 kg/ha. Poskus smo vso sezono škropili tudi z fungicidi proti škrlupu. Vse parcelice so bile škropljenje enako in pri vseh so imeli uporabljeni pripravki enak stranski učinek. Veliko pripravki uporabljeni proti škrlupu pri stopnji mrežavosti niso prispevali. Preglednica 28: Formulacije bakrovih pripravkov testirane v poskusu JABLANA 2008/11 Pripravek: Oblika bakra (Cu) v pripravku Delež Cu (v %) Odmerek Cu2+- ionov/ha Cuprablau Z Ultra Cu - Ca-oksiklorid 35,0 200 Cuprablau Z stari Cu - Ca-oksiklorid 35,0 200 Cinkarna MIX Cu - Ca-oksiklorid - EDTA- kompleks 3,2 200 Peptiram 5 Cu - sulfat pentahidrat - prot. kompleks 5,0 200 Coptrel Cu - oksid (urea kompleks) 33,0 200 Protex Cu Cu - sulfat 6,0 200 KUPRO 190 SC Cu - oksisulfat 19,0 200 Copper Protein Cu - hidroksid - prot. kompleks 1,8 200 Blossom Protect Aureobasidium pululans 4x A 10,5 + B 1,5 kg/ha Serenade Bacillus subtilis 4x 4 kg/ha Cutisan Kaolinitne gline 8x 5 kg / ha Salukarb Kalijevhidrogenkarbonat (47% K20) 6x 3 kg/ha Preglednica 29: Stopnja zavezanosti plodov sorte Pinova glede na uporabo bakrovih pripravkov (7 x 200 g Cu2+ - ionov/ha v sezoni). Ocena 15. junij 2008 JABLANA 2008/II Pripravek: Stopnja zavezanosti (%) Redukcija stopnje z. (%) Cuprablau Z ultra 19,3 c 13,8 b Cuprablau Z stari 19,3 c 13,8 b Cinkarna MIX 19,5 c 12,9 b Peptiram 5 16,7 bc 25,4 d Coptrel 18,5 c 17,4 c Protex Cu 12,4 a 44,6 f KUPRO 190 SC 19,5 c 12,9 b Copper Protein 15,5 b 30,8 e Serenade cv+ Cutisan 5 kg 20,3 d 9,4 b Blossm P. cv+ Salukarb 3 kg 22,1 d 1,3 a Kontrola 22,4 d Integriran škropilni program 0,0 * Statistične primerjave na podlagi Tukey testa (a=0,05). Uporabljeni pripravki so imeli značilen vpliv na stopnjo zavezanosti. Na drevesih je bilo veliko plodov in naravno trebljenje je bilo dokaj močno. Pri kontrolnih parcelicah smo imeli približno 22 % stopnjo zavezanosti (iz 5 cvetov se je popolnoma razvil 1 plod). Največjo stopnjo redukcije zavezanosti smo ugotovili pri pripravku Protex, ki ima zelo nizek pH in lahko dobesedno ožge cvetove. Zelo velika redukcija stopnje zavezanosti je bila opažena tudi pri sistemično delujočih pripravkih Peptiram in Copper Protein. Ostali pripravki so stopnjo zavezanosti zmanjšali za manj, kot 20 %, kar je pri velikem cvetnem nastavku še pogojno sprejemljivo. Rezultati kažejo, da imajo sistemično delujoči pripravki nekaj večjo fitotoksičnost za cvetove, kot kontaktno delujoči pripravki. Preglednica 30: Stopnja mrežavosti plodov sorte Pinova zaradi uporabe bakrovih pripravkov (7 x 200 g Cu2+ - ionov/ha do ocenjevanja I) JABLANA 2008/II PREPARAT: Ocena stopnje mrežavosti plodov (% delež mrežave površine plodu po vizualnem ocenjevanju): I. ocena (PL 35-40 mm) II. ocena (PL 60-70 mm) 27. junij 20. avgust Cuprablau Z ultra 2,72 B 3,80 A Cuprablau Z stari 1,03 A 4,40 A Cinkarna MIX 2,07 AB 5,02 A Peptiram 5 10,20 F 13,22 B Coptrel 8,35 E 4,05 A Protex Cu 6,77 CD 4,95 A KUPRO 190 SC 2,77 B 6,05 A Copper Protein 7,90 DE 14,35 B Serenade cv+ Cutisan 5 kg 6,00 C 5,62 A Blossm P. cv+ Salukarb 3 kg 1,92 AB 4,75 A Kontrola 1,87 AB 3,57 A Integriran škropilni program * Statistične primerjave na podlagi Tukey testa (a=0,05). 2.3.1 KOMENTAR REZULTATOV POSKUS JABLANA 2008/II: - Od bakrovih pripravkov sta imela poleg fungicida Cuprablau Z Ultra najnižjo stopnjo mrežavosti preparat Blossom protect (biotični pripravek A. pululans) in CC-Mix (1,9 % in 2,1 % mrežavost). - Pri prvem ocenjevanju je Cuprablau Z povzročil nekaj manjšo fitotoksičnost od Cuprabalu Z Ultra in od Cinkarne poskusni Mix - vendar razlike niso bile statistično značilne. To ponovno kaže, da nano delci morda nekoliko povečajo fitotoksičnost. - Bakrove formulacije na osnovi oksiklorida, oksida in hidroksida povzročajo pri sorti Pinova nižjo stopnjo mrežavosti v primerjavi s preparati, ki temeljijo na sulfatnih oblikah. - Pri drugem ocenjevanju med pripravkoma Cuprablau Z in CC-Mix ni bilo statistično značilnih razlik glede stopnje mrežavosti. - Teoretično moramo upoštevati tudi, da je tretjina mrežavosti bila povzročena od izvajanja normalnega škropilnega programa, ki je potekal preko vseh poskusnih parcelic. - Tudi pri sorti Pinova se je potrdilo pričakovanje, da s stopnjo sistemičnosti narašča stopnja fitotoksičnosti. - Sorta Pinova spada med sorte, ki so manj občutljive za pojave mrežavosti. Ugotovljen obseg mrežavosti je bil ekonomsko sprejemljiv. - Rezultati glede vpliva pripravkov na stopnjo zavezanja kažejo na to, da so sistemi čno delujoči pripravki nekaj bolj fitotoksični od klasičnih bakrovih pripravkih. Stopnja fitotoksičnosti pri sistemičnih (Protex, Peptiram, Copper Protein) je gospodarsko gledano neseprejemljiva saj presega 25 %. Pri takšni redukciji števila plodičev lahko pride do občutnega zmanjšanja pridelka. - Pri biotičnih pripravkih ne pričakujemo večje redukcije stopnje zavezanosti plodov. Slika 6: Različne stopnje fitotoksičnosti zaradi uporabe bakrovih pripravkov v obdobju po cvetenju pri sorti Pinova. Sorta Pinova je tolerantna glede uporabe visokih odmerkov bakrovih pripravkov. Plod zgoraj levo se ja razvil na kontrolni parcelici, ostali plodovi so s parcelic, kjer smo nanseli različne formulacije bakrovih pripravkov. Opazno je, da bakrovi pripravki zavirajo razvoj barve. 2.4 Poskus jablana 2008/III Namen: - ocena biotične učinkovitosti bakrovih formulacij za zatiranje hruševega ožiga* - ocena stopnje fitotoksičnosti bakrovih formulacij na jabolkih v primeru pozne uporabe bakrovih pripravkov, po izrezovanju okuženih poganjkov v maju Lokacija: Poskusno posestvo UKC - Pohorski dvor (poskusni nasad - sorta zlati delišes) Značilnosti dreves: starost 12 let, gojitvena oblika vitko vreteno, 3200 dreves / ha, TRV 12 000 m3, sajenje 0,9 m x 3 m Uporabljene formulacije: prikaz v preglednici 10. Nanos pripravkov: Nanos izvršen s traktorskim pršilnikom Unigreen, poraba vode 250 l/ha, kapljice z VMD 120 do 170 ^m. Statistična zasnova: Poljski poskus v naključnih blokih v 4 ponovitvah. Za testiranje povprečij poskusnih variant smo zmeraj uporabili Tukey HSD test (a=0,05). Posamezna povprečja prikazana v tabelah se med seboj ne razlikujejo, če so označena z enako črko. Metode ocenjevanja: - vizualno ocenjevanje stopnje fitotoksičnosti (vizualna določitev odstotka površine plodov s poškodbami in spremembami) na listju in na plodovih dvakrat v rastni dobi (posamezna parcelica 100 do 200 opazovanih enot po naključnem izboru v vseh regijah dreves) Metodološke posebnosti: Celoten poskus je bil vse leto škropljen tudi s pripravki integriranega škropilnega programa zato je rezultat glede mrežavosti interaktiven učinek med vplivi bakrovih pripravkov in vplivi integriranega škropilnega programa. Različnim formulacijam bakrovih pripravkov smo dodali omočilo Nu-Film in Pro-net-alfa ter kaolinitno glino Cutisan, da bi videli, ali imajo ti dodatki vpliv na stopnjo fitotoksičnosti formulacij bakrovih pripravkov. Nu-Film in Pro-net se uporabljata tudi v ekološkem kmetijstvu za povečevanje obstojnosti ekoloških pripravkov. Cutisan se v vseh oblikah pridelave jabolk uporabja tako za zatiranje škodljivih organizmov, kot za zmanjševanje stopnje fitotoksičnosti različnih pripravkov. Preglednica 31: Formulacije pripravkov uporabljenih v poskusu JABLANA 2008/nI Pripravek: Oblika bakra (Cu) v pripravku Delež Cu (v %) Odmerek Cu2+ - ionov/ha Cuprablau Z Ultra Cu - Ca-oksilorid 35,0 250 Cuprablau Z Cu - Ca-oksilorid 35,0 250 Cinkarna MIX Cu - Ca-oksilorid - EDTA- kompleks 3,2 250 Peptiram 5 Cu - sulfat pentahidrat - prot. kompleks 5,0 250 Coptrel Cu - oksid (urea kompleks) 33,0 250 Protex Cu Cu - sulfat 6,0 250 KUPRO 190 SC Cu - oksisulfat 19,0 250 Copper Protein Cu - hidroksid - prot. kompleks 1,8 250 Nu- FILM Stabilizirane smole iglavcev 8x 150 g/ha Cutisan Kaolinitne gline 8x 5 kg / ha Pro-net-alfa Hidrolizirane mlečne beljakovine 8x 0,5 l/ha Podatki o izvedbi škropljenj v poskusu JABLANA 2008/III: Pri vsakem škropljenju je bilo naneseno 250 g Cu2+ - ionov skozi 8 aplikacij. Skupna letna nanesena količina bakra 1600 g Cu++/ha. ŠKROPLJENJE POSKUS ZLATI DELIŠES 2008 (JABLANA 2008/111): 23. maj - prvič škropljenje zlati delišes (plodovi premer 24-27 mm) 2. junij - drugič škropljenje zlati delišes (plodovi premer 30-33 mm) 10. junij - tretje škropljenje zlati delišes (plodovi premer 35-40 mm) 20. junij - četrto škropljenje zlati delišes (plodovi premer 40-45 mm) 27. junij - peto škropljenj zlati delišes (plodovi premer 50-55 mm) 7. julij - škropljenje zlati delišes šestič (plodovi premer 50-55 mm) 29. julij - škropljenje zlati delišes sedmič (plodovi premer 55-60 mm) 5. avgust - škropljenje zlati delišes osmič (plodovi premer 60-65 mm) Preglednica 32: Ocena stopnje fitotoksičnosti bakrovih formulacij za jabolka sorte Zlati delišes - poskus jablana 2008/III PREPARAT: Mrežavost plodov (% delež pokrite površine z mrežavostjo po vizualnem ocenjevanju) (ocena 21. 8. 08) Brez dodatkov Nu-film Cutisan Pro-net-alfa Povprečje Cuprablau Z ultra 1,99 A 1,42 A 1,71 A 6,29 B 2,85 a Cinkarna MIX 2,23 A 1,77 A 2,00 A 4,09 A 2,52 a Peptiram 5 9,22 C 5,83 B 1,78 A 9,41 C 6,72 c Coptrel 5,54 B 4,97 AB 2,42 A 5,35 B 4,57 b Protex CU 4,03 AB 3,59 A 2,84 A 5,05 B 4,01 b KUPRO 190 SC 3,26 B 3,45 B 1,88 A 3,24 B 2,96 a Copper Protein 9,02 B 7,75 A 6,88 A 9,25 B 8,17 d SKUPAJ POVPREČNO 5,04 C 4,11 B 2,78 A 6,09 D Kontrola brez Cu: 2,6 0,8 0,6 1,1 A - velike črke so za prikaz statistični h razlik v vrsti med dodatki; male črke med preparati. 2.4.1 KOMENTAR REZULTATOV V POSKUSU JABLANA 2008/III: Sorta Zlati delišes spada med najbolj občutljive sorte za mrežavost plodov. V posameznih letih pri določenih klonih in legah imamo pri slabem vremenu obsežno mrežavost, tudi če dreves ne škropimo. Največjo stopnjo mrežavosti sta povzročila pripravka Copper Protein in Peptiram. Obsežno fitototoksičnost smo pričakovali tudi pri pripravku Protex, vendar je bila manjša od pričakovane. Cuprablau Z ultra je imel zelo nizko stopnjo fitotoksičnosti, ki se je ob dodatku Pro-net izrazito povečala. Dodatek Cutisan je najbolj ublažil mrežavost, delno tudi Nu-film, Pro-net alfa pa je mrežavost celo nekoliko povečal. Učinek Cutisana je bil pri pripravku Cuprablau Z precej drugačen, kot pri poskusni formulaciji Cinkarna-Mix. To kaže, da imajo različni dodatki različne učinke pri različnih formulacijah. Poskus kaže, da je verjetno za blažitev mrežavosti najbolj uporaben in nevtralen pripravek Cutisan. Cutisan za te namene v praksi uporabljajo že dolga leta. Zgleda da upravičeno, saj je tudi pri kontrolnih parcelicah, ki niso bile škropljene z bakrovimi formulacijami zmanjšal stopnjo mrežavosti. Nu-film in Pro-net alfa sta manj primerna. Pri njuni uporabi lahko pride do manjših reakcij pri mešanju z nekaterimi formulacijami bakra. 2.5 Poskus jablana 2009/I Namen: - ocena stopnje fitotoksičnosti bakrovih formulacij na cvetovih - ocena stopnje fitotoksičnosti bakrovih formulacij na jabolkih Lokacija: Poskusno posestvo UKC - Pohorski dvor (poskusni nasad - zbirka sort) Nasad 7 sort jablan (idared, jonagold, zlati delišes, braeburn, fuji, elstar, gala) Značilnosti dreves: starost 7 let, gojitvena oblika zelo ozko vreteno, 5500 dreves / ha, TRV 10500 m3, sajenje 0,7 m x 2 m Uporabljene formulacije: prikaz v preglednici 33. Nanos pripravkov: Nanos izvršen s škropljenjem s poskusno škropilnico na električni pogon, poraba vode 250 l/ha. Statistična zasnova: Poljski poskus v naključnih blokih v 4 ponovitvah. Za testiranje povprečij poskusnih variant smo zmeraj uporabili Tukey HSD test (a=0,05). Posamezna povprečja prikazana v tabelah se med seboj ne razlikujejo, če so označena z enako črko. Metode ocenjevanja: - določanje stopnje fitotoksičnosti bakrovih formulacij na cvetovih s pomočjo analize stopnje naravnega redčenja plodov pri junijskem trebljenju pri socvetjih z znanim izhodiščnim številom razvitih cvetov - vizualno ocenjevanje stopnje fitotoksičnosti (vizualna določitev odstotka površine plodov s poškodbami in spremembami), na listju in na plodovih dvakrat v rastni dobi (posamezna parcelica 100 do 200 opazovanih enot po naključnem izboru v vseh regijah dreves) Preglednica 33: Formulacije bakrovih pripravkov testirane v poskusu JABLANA 2009/I Formulacija: ionov Proizvajalec: Kemičo stanje bakra: g Cu2+ - Cuprablau Z Ultra Cinkarna d.d. SLO Cu-kaljicev oksiklorid (dodatek nano delcev ) 350.0 Cinkarna titan Cinkarna d.d. SLO Cu- Ca oksiklorid - titan (mikroniziran) amino kompleks 27.0 Cinkarna EDTA Cinkarna d.d. SLO Cu-Ca oksiklorid - EDTA kelat (delno kelatirano) 39.3 Cinkarna amino Cinkarna d.d. SLO Cu-Ca oksiklorid amino compleks 27.5 Coptrel 500 Yara Vita TM GB Cu-oksid + urea compleks 330.0 Copper Protein Nova Prot GmbH DE Cu-hidroksid - protein kompleks 18.0 Labicuper Macasa S.L. ES Cu-gluconat kompleks 65.0 Peptiram 5 Sicit 2000 S.p.a. I Cu-sulfat-peptid kompleks 50.0 Protex-Cu Ares Europe BV NL vodotopen Cu-sulfat 60.0 Preglednica 34: Škropljenja v letu 2009 v poskusu jablana 2009/1 Datum: Cu prip. 1NTEGR1RAN1 PROGRAM EKOLOSK1 PROGRAM 6. 4. (400 g Cu2+ - ionov/ha; Cuprablau Z Ultra) (400 g Cu2+ - ionov/ha; Cuprablau Z Ultra) 10.4. 200 G 240 g thiram/ha; Tiram 80 (200 g Cu2+ - ionov/ha; Cuprablau Z Ultra) 15.4. 200 G 1500 g kalijev hidrogen karbonata/ha; SaluKarb + 1600 g žvepla /ha; Cosan 19.4. 200 G 200 g ciprodinil/ha; Chorus 75 WG Bacillus subtilis, 4 kg /ha; Serenade 21.4. 1600 g žvepla /ha; Cosan + 200 g Cu++/ha; Cuprablau Z Ultra 24.4. 200 G 75 g difenkonazol/ha; Score 250 EC + 400 g dodin/ha; Syllit 400 1500 g kalijev hidrogen karbonata/ha; SaluKarb + 1600 g žveplo /ha; Cosan 28.4. 200 G 1600 g žveplo/ha; Cosan + 2000 g caolin glina/ha; Cutisan (200 g Cu2+ - ionov/ha; Cuprablau Z Ultra) 30.4. 75 g triflokstrobin/ha; Zato 50 WG + 240 g tiram/ha; Tiram 80 8.5. 14. 5. 200 G 200 G 75 g difenkonazol /ha; Score 250 EC+ 400 g dodin /ha; Syllit 400 8 kg kisli glineni minerali/ha; Ulmasud + 1600 g žvepla /ha; Cosan 18.5. 21. 5. 200 G 75 g flukvinkonazol/ha; Clarinet + 75 g krezoksim-metil /ha; Stroby 1500 g kalijev hidrogen karbonata/ha; SaluKarb+1600 g žveplo /ha; Cosan 26.5. 200 G 525 g ditianon/ha; Delan 700 WG 1600 g žveplo/ha; Cosan + 2000 g caolin glina/ha; Cutisan 4.6. 200 G 75 g difenkonazol/ha; Score 250 EC + 400 g dodin/ha; Syllit 400 1500 g kalijev hidrogen karbonata/ha;SaluKarb + 1600 g žveplo /ha; Cosan * Cu prip. - pripravki na podlagi bakra. Preglednica 35: Zavezanje plodov (Fruit set) (% cvetov, ki so se razvili v plodove in so plodovi ostali na drevju po zaključenem junijskem trebljenju). 1da - 1adred, Jon - Jonagold, Z.del - Zlati delišes, Gal - Gala, Bra- Braeburn, Fuj - Fuji Preparat: 1da Jon Z.del Els Gal Bra Fuj Povprečje: Cuprablau Z Ultra 15.6bb 17.1bb 20.1aa 14.7bab 20.1aa 13.0cab 16.1bab 16.7AB Cinkarna titan 14.8aab 16.5aab 17.3aab 10.7ab 16.4aab 13.3aab 14.0aab 14.7AB Cinkarna EDTA 14.5bab 14.7bb 22.2aa 19.9aa 16.6bab 11.7cb 12.2bcb 16.5AB Cinkarna amino 16.8aa 18.2aa 21.3aa 14.9bab 15.5bab 20.4aa 16.7aa 17.7AB Copper Protein 11.3ab 11.3ab 11.3ab 11.3ab 11.3ab 13.1aab 11.3ab 15.5AB Labicuper 13.7aa 9.2ab 9.8.3ab 16.7aa 15.2aab 13.3aab 15.2aab 13.4B Coptrel 16.7ba 14.4bab 15.1bab 15.7bb 23.2aa 16.5ba 14.1bb 16.5AB Neškropljeno 17.2aa 21.1aa 22.5aa 18.7aa 21.8aa 21.6aa 18.7aa 20.2A EKO program 19.0aa 19.5aa 18.2aa 17.0aa 20.8aa 19.6aa 19.0aa 19.1A 1ntegr. program 18.1aa 17.3aa 19.7aa 18.1aa 18.6aa 20.4aa 19.9aa 18.9AB Povprečje:_16.1A 16.3A 18.4A 16.7A 18.3A 16.3A 16.0A 16.9 Do ocenjevanja naneseno 2000 g Cu2+- ionov/ha. V času cvetenja naneseno 800 g Cu2 - ionov. Povprečja označena z enakimi črkami se med seboj ne razlikujejo statistično značilno glede na rezultate Tukey HSD testa (a = 0,05). Poudarjen tisk (horizontalne primerjave), običajen tisk (vertikalne primerjave znotraj ene sorte). 2.5.1 KOMENTAR POSKUS JABLANA 2009/I - stopnja zavezanosti plodov: - med sortami v stopnji zavezanosti plodov ni bilo razlik - obsežne stopnje redukcije zavezanosti so bile ugotovljene pri pripravkih Labicuper, Copper protein in Cinkarna titan amino kompleks - najhujše posledice so bile pri pripravku Protex (agresivna kisla formulacija z nizkim pH), ki povzroča močne ožige - ugotovljene stopnje redukcije zavezanosti pri velikem cvetnem nastavku verjetno ne vplivajo na končno količino pridelka. V letih z izmenično rodnostjo je vpliv morda značilen in bi imel za posledico negativne ekonomske učinke - tudi pripravki v ekološki in v integrirani pridelavi nekoliko zmanjšajo stopnjo zavezanosti. Tudi nekateri običajni fungicidi ovirajo oplodnjo jablan. Preglednica 36: Mrežavost površine plodov (% površine plodov s spremembami) (9. 6. 09). Ida - Iadred, Jon - Jonagold, Z.del - Zlati delišes, Gal - Gala, Bra- Braeburn, Fuj - Fuji. Pripravek: Ida Jon Z.del Els Gal Bra Fuj Povprečje: Cuprablau Z Ultra 4.9ba 10.4aa 10.7ab 7.4aa 2.9bab 4.2ba 2.5ba 6.1C Cinkarna titan 3.3bab 3.8bb 12.7ab 8.9aa 1.6bab 3.3ba 1.7bab 5.1BC Cinkarna EDTA 4.7aba 9.0aa 14.4ab 10.2aa 4.4aba 1.5bb 2.6ba 6.7C Cinkarna amino 3.3bab 3.2bb 7.3ac 7.1aa 0.8bb 1.5bb 1.3bb 3.5ABC Copper Protein 2.0bb 3.5ab 7.3ac 6.9aa 3.6aba 4.6aba 3.4aba 4.5ABC Labicuper 6.3ba 18.5aa 27.8aa 7.5ba 3.4ca 2.4ca 1.6cab 9.7D Coptrel 6.3aa 4.5ab 5.1acd 4.4aab 3.6aa 1.8bab 2.8aa 4.1ABC Neškropljeno 0.7bb 2.6abc 1.5ac 1.4ac 1.8aab 1.5ab 2.0aa 1.6A EKO program 1.8ab 1.5ac 1.8ad 2.1abc 1.7aab 1.2ab 2.3aa 1.8AB Integr. program 2.9ab 1.8bb 3.7acd 3.3ab 3.1aa 2.7aa 2.3aa 2.8ABC Povprečje: 3.6A 5.9B 9.4C 5.9B 2.7AB 2.5A 2.2A 16.9 Povprečja označena z enakimi črkami se med seboj ne razlikujejo statistično značilno glede na rezultate Tukey HSD testa (a = 0,05). Poudarjen tisk (horizontalne primerjave), običajen tisk (vertikalne primerjave znotraj ene sorte). 2.5.2 KOMENTAR - stopnja mrežavosti plodov poskus 2009/I: - Največjo stopnjo mrežavosti je povzročil sistemično delujoči Labicuper. Naslednji najbolj agresiven pripravek je bil EDTA kompleks CC, kar kaže na verjetno delno sistemičnost tega kompleksa. - Cuprablau Z Ultra povzroči primerljivo mrežavost, kot v letu 2008. Zanimivo, da višjo od amino kompleksa CC. Morda amino in Ca kompleksi blažijo fitotoksičnost. - Statistično značilne razlike med različnimi formulacijami CC ni bilo. - Pripravki v integriranem škropilnem programu so povzročili pol toliko mrežavosti, kot bakrovi pripravki. Pomembno dejstvo pa je, da tudi ti pripravki povzročajo mrežavost. To je predvsem zaradi vsebujočih agresivnih organskih topil. - Dodajanje titana v amino formulacijo ni povečalo stopnje fitotoksičnosti. Preglednica 37: Delež plodov s poškodbami (%). Ida - Iadred, Jon - Jonagold, Z.del - Zlati delišes, Gal - Gala, Bra- Braeburn, Fuj - Fuji Preparation: Ida Jon G.del Els Gal Bra Fuj Povprečje: Cuprablau ZUltra 9.0abb 18.5aa 16.2aa 11.5ab 7.2bb 8.0bb 8.5aba 11.2 B Cinkarna titan 11.7abb 13.5ab 16.5aa 12.2ab 9.5bb 10.7aba 9.0ba 11.8 B Cinkarna EDTA 12.2abb 11.0bb 15.7aa 15.7aa 4.4cc 14.5aa 9.2ba 12.7 B Cinkarna amino 11.2ab 14.5ab 14.0aa 14.5aa 8.0cb 8.0cb 9.5aba 11.3 B Copper Protein 7.5bb 8.7bbc 14.2aa 17.2aa 15.0aa 10.5ab 11.0aba 12.3 B Labicuper 16.0aa 19.5aa 19.7aa 18.7aa 12.2aab 15.2aa 9.7ba 15.8 C Coptrel 10.0abb 12.0ab 13.5ab 14.5aa 9.5bab 10.5aba 11.0aba 11.6 B Neškropljeno 4.0ac 4.0ac 3.5ac 5.0ac 3.5ac 3.0ac 3.5ac 3.8 A EKO program 3.5abc 3.5abc 4.5ac 4.0ac 2.0bc 3.5abc 5.0ac 3.7 A Integr. program 4.5abc 6.5ac 6.0ac 4.0bc 6.5ac 8.0ac 7.0ac 6.1 A Povprečje: 8.9AB 11.2BC 12.4C 11.7C 8.8A 8.7A 8.3A 16.9 Do ocenjevanja naneseno 2000 g Cu2+ - ionov/ha. V času cvetenja naneseno 800 g Cu2+ - ionov/ha. Povprečja označena z enakimi črkami se med seboj ne razlikujejo statistično značilno glede na rezultate Tukey HSD testa (a = 0,05). Poudarjen tisk (horizontalne primerjave), običajen tisk (vertikalne primerjave znotraj ene sorte). 2.5.3 KOMENTAR POSKUS JABLANA 2009/I - delež deformiranih plodov: - V povprečju smo imeli nekaj manjši delež plodov s spremembami, kot v letu 2008, kljub temu, da smo nanesli še nekaj več Cu2+ - ionov/ha. - Najbolj agresivna sta bila Labicuper in Copper protein, kar kaže na to, da je fitotoksičnost zanesljivo povezana s stopnjo sistemičnosti. - Nove formulacije Cinkarne niso bile značilno bolj fitotoksične od pripravka Cuprablau Z Ultra. - Opazne so manjše, vendar ne posebej velike razlike med sortami. - Delež plodov s poškodbami v času ocenjevanja, ni povsem enak deležu plodov s poškodbami ob obiranju. Če pozneje bakra ne uporabljamo, je delež plodov s poškodbami ob obiranju lahko manjši, ker plodovi sanirajo poškodbe. Delno si povrhnica opomore in se povrne v normalno stanje. Slika 7: Fitotoksičnost na cvetovih 3 dni po aplikaciji pripravkov. 2.6 Poskus jablana 2010/I Namen: - Ocena stopnje fitotoksičnosti bakrovih formulacij na jabolkih - Ocena prodiranja bakrovih formulacij v jabolka in analiza vsebnosti bakra v jabolkih ob obiranju Lokacija: Poskusno posestvo UKC - Pohorski dvor (poskusni nasad - zbirka sort) Nasad 7 sort jablan (idared, jonagold, zlati delišes, braeburn, fuji, elstar, gala) Značilnosti dreves: starost 8 let, gojitvena oblika zelo ozko vreteno, 5500 dreves / ha, TRV 11500 m3, razdalja sajenje 0,7 m x 2 m Uporabljene formulacije: prikaz v preglednici 33 in 38. Nanos pripravkov: Nanos izvršen z ročnim škropljenjem s poskusno škropilnico na električni pogon, poraba vode 250 l/ha. Statistična zasnova: Poljski poskus v naključnih blokih v 4 ponovitvah. Za testiranje povprečij poskusnih variant smo zmeraj uporabili Tukey HSD test (a=0,05). Posamezna povprečja prikazana v tabelah se med seboj ne razlikujejo, če so označena z enako črko. Metode ocenjevanja: - vizualno ocenjevanje stopnje fitotoksičnosti (vizualna določitev odstotka površine plodov s poškodbami in spremembami) na plodovih dvakrat v rastni dobi (posamezna parcelica 100 do 200 opazovanih enot po naključnem izboru v vseh regijah dreves) Metodološke posebnosti: V poskus smo vključili tudi integriran škropilni program in ekološki škropilni program, da bi lahko opravili primerjavo stopnje fitotoksičnosti med bakrovimi pripravki in druge vrste pripravki, ki jih pogosto uporabljamo v nasadih jablan. Podatki o nanosih pripravkov v poskusu JABLANA 2010: Izvedeno je bilo 18 škropljenj - vsakič 200 g Cu2+ - ionov/ha. (skupna letna količina 3600 g Cu/ha). Datumi izvedbe škropljenje: 2. 4., 9. 4., 16. 4., 23. 4., 29. 4., 4. 5., 10. 5., 17. 5., 24. 5., 29. 5., 3. 6., 11. 6., 18. 6., 28. 6., 9. 7., 19. 7., 27. 7., 4. 8. Prvo ocenjevanje: 24. 6. 10 Drugo ocenjevanje 2. 9. 10 Preglednica 38: Formulacije bakrovih pripravkov uporabljenih v poskusu JABLANA 2010/I Formulacija: Proizvajalec: Kemičo stanje bakra: g Cu/ kg Cuprablau Z Ultra Cinkarna d.d. SLO Cu-kaljicev oksiklorid (dodatek nano delcev ) 350.0 Cuprablau Z Cinkarna d.d. SLO Cu-kaljicev oksiklorid 350.0 Cinkarna UF titan Cinkarna d.d. SLO Cu- Ca oksiklorid -titan dioksid amino kompleks 32.0 Coptrel 500 Yara Vita TM GB Cu-oksid in urea kompleks 330.0 Atempo Cueva Nidorf DE Cu-oktanoat kompleks 18.0 Kupro 190 SC Agro Ruše SLO Cu-sulfat 190.0 Preglednica 39: Skropljenja v 2010 - VARIANTE INTEGRIRANA PRIDELAVA (SKUPNO 1050 g Cu2+ - ionov/ ha/ letno) DATUM: INTEGRIRANI PROGRAM ODMERKI 1 2. 4. Cuprablau Z Ultra 1500 g/ha = 525 g Cu2+- ionov /ha 2 9.4. Sylit + Cosan 1,5 l/ha + 2 kg/ha 3 16.4. Delan + Cosan + Cuprablau Z Ultra 0,75 kg/ha + 2 kg/ha + 1,5 kg/ha 4 23.4. Syilit + Chorus 75 WG 1,3 kgha + 0,40 kg/ha 5 29. 4. Chorus + Stroby 0,40 kg/ha + 0,2 kg/ha 6 4. 5. Score + Sylit 0,3 l/ha + 1 kg/ha 7 10. 5. Tercel + Cosan 2,5 kg/ha + 1 kg/ha 8 17. 5. Stroby + Delan 0,2 kg/ha + 0,75 kg/ha 9 24. 5. Zato + Cosan 0,15 kg/ha + 2 kg/ha 10 1. 6. Score + Merpan 0,3 l/ha + 2,5 kg/ha Slika 7: Primerjava pripravljenih škropilnih brozg različnih formulacij bakrovih pripravkov. Preglednica 40: Škropljenja v 2010 - VARIANTE EKOLOŠKA PRIDELAVA DATUM: EKOLOŠKI PROGRAM BREZ BAKRA EKOLOŠKI PROGRAM Z UPORABO BAKRA 1925 g Cu2+ - ionov/ ha / letno 1 2. 4. Zvepleno apnena brozga 80 l/ha Cuprablau Z Ultra 1,5 kg/ha + Zvepleno apnena brozga 30 l/ha 2 9.4. Zvepleno apnena brozga 60 l/ha Cuprablau Z Ultra 1,0 kg/ha + Zvepleno apnena brozga 30 l/ha 3 16.4. Ulmasud 10 kg/ha + Cosan 3 kg/ha Ulmasud 10 kg/ha + Cosan 3 kg/ha 4 23.4. Salukarb 8 kg/ha + Cutisan 5 kg/ha Salukarb 8 kg/ha + Cutisan 5 kg/ha + Cuprablau Z Ultra 1,0 kg/ha 5 29. 4. Mycosin 5 kg/ha + Cosan 3 kg/ha Mycosin 5 kg/ha + Cosan 3 kg/ha 6 4. 5. Vitisan 10 kg/ha + cosan 2 kg/ha + Cutisan 2 kg/ha Vitisan 10 kg/ha + Cuprablau Z 1 kg/ha + Cutisan 3 kg/ha 7 10. 5. Vitisan 10 kg/ha + cosan 2 kg/ha + Cutisan 2 kg/ha Vitisan 10 kg/ha + Cuprablau Z Ultra 1 kg/ha + Cutisan 3 kg/ha 8 17. 5. Serenade 3 kg/ha + Cosan 2 kg/ha Serenade 3 kg/ha + Cosan 2 kg/ha 9 24. 5. Mycosin 5 kg/ha + Cosan 3 kg/ha Mycosin 5 kg/ha + Cosan 3 kg/ha 10 1. 6. Ulmasud 10 kg/ha + Cosan 3 kg/ha Ulmasud 10 kg/ha + Cosan 3 kg/ha + Cuprablau Z Ultra 1 kg/ha 11 11. 6. Vitisan 10 kg/ha + cosan 2 kg/ha + Cutisan 4 kg/ha Vitisan 10 kg/ha + cosan 2 kg/ha + Cutisan 4 kg/ha Dodatki v škropilnem programu 2010 -EKO: ŽVEPLO - Cosan in žvepleno apnena brozga Kisle gline - Mycosin in Ulmasud Kalijevi karbonati - Salukarb in Vitisan Serenade - Bacilllus subtilis Cutisan - kaolinitna glina Salukarb in Vitisan - kalijev hidrogen karbonat Slika 8: Izrazita fitotoksičnost pripravka Salukarb na listju sorte Gala pri varianti z ekološkim škropilnim programom. Nekatera sredstva iz ekološkega škropilnega programa lahko povzročijo še večji obseg fitotoksičnosti, kot bakrovi pripravki. Preglednica 41: Prva ocena stopnje fitotoksičnosti na plodovih (% površine ploda) Preparat: Ida Jon Zl.d. Els Gal Bra Fuj Povprečje: Cuprablau Z Ultra 5,72 1,66 9,32 4,42 0,37 1,66 0,92 3,44 BC Cuprablau Z 6,96 1,76 8,19 3,46 0,22 0,66 1,05 3,19 ABC Cinkarna UFTitan 12,26 4,25 14,87 15,5 4,79 0,87 0,72 7,61 E Kupro 190 5,62 5,44 10,57 6,11 1,4 0,75 1,54 4,49 CD Coptrel 7,89 3,51 15,37 10,8 2,04 1,7 1,24 6,08 DE Cueva 20,74 13,74 25,8 22,87 6,74 7,39 7,06 14,9 F Bio z bakrom 3,15 1,96 12,4 4,61 1,97 1,06 3,22 4,05 CD Bio brez bakra 0,75 0,24 4,49 0,99 1,32 0,49 1,56 1,4 AB Integriran p. 0,62 0,4 5,46 0,94 0,95 0,05 0,5 1,27 AB Kontrola 0,7 0,39 4,25 0,35 0,3 0,07 0,27 0,9 A Povprečje: 6,44 B 3,33 A 11,07 C 7,0 B 2,01 A 1,47 A 1,81 A Preglednica 42: Prva ocena - delež (% plodov s pojavi fitotoksičnosti Preparat: Ida Jon Zl.d. Els Gal Bra Fuj Povprečje: Cuprablau ZUltra 35,7 21,7 44,8 25,9 7,0 15,4 9,8 22,9 DE Cuprablau Z 44,1 21,7 37,8 32,2 7,0 14,0 16,1 24,7 CD Cinkarna UFTitan 53,2 35,0 53,2 50,4 42,7 16,1 16,8 38,2 H Kupro 190 42,7 35,0 45,5 37,1 21,0 14,0 17,5 30,4 FG Coptrel 44,1 33,6 51,1 47,6 30,1 20,3 16,8 34,8 HG Cueva 53,2 51,8 55,3 51,8 47,6 40,6 44,8 49,3 I Bio z bakrom 27,3 23,1 42,0 37,1 23,8 21,0 30,8 29,3 EF Bio brez bakra 15,4 6,3 37,1 16,8 18,2 11,9 20,3 18,3 BC Integriran p. 10,5 7,0 40,6 14,7 16,1 1,40 13,3 14,8 AB Kontrola 7,6 5,4 19,3 4,0 5,4 2,7 3,6 6,9 A Povprečje: 33,4 D 24,0 C 42,7 D 31,8 D 21,9 BC 15,7 A 19,0 AB 2.6.1 KOMENTAR POSKUS JABLANA FITOTOKSICNOST 2010/I: Pri prvi oceni stopnje fitotoksičnosti smo že opazili, da bomo v letu 2010 imeli zelo izraženo fitotoksičnost - gledano absolutno (delež površine plodov s spremembami). Odstotek plodov s pojavi fitotoksičnosti je bil zelo visok, višji, kot smo ga bili navajeni v prejšnjih letih. Pri zlatem delišesu smo sredi junija že imeli 50 % plodov z znamenji fitotoksičnosti. Vzrok je bil večje število škropljenj in verjetno več deževnih dni z obilno vlago, meglo in nižjimi nočnimi temperaturami. Upoštevati moramo, da smo do prvega ocenjevanja baker nanesli že 10 krat (skupno 2500 g Cu2+- ionov/ha). Plodov z znaki fitotoksičnosti pri uporabi bakrovih pripravkov je bilo skoraj trikrat več, kot pri integrirani pridelavi. Dobro je vidna tudi razlika pri bio programu med programom z in brez bakra. Pri bio programu so fitotoksičnost povzročali tudi karbonatni pripravki (Salukarb), ki so se z nekaterimi drugimi pripravki težko mešali (glej sliko na prejšnji strani). Preglednica 43: Zavezanje plodov (Fruit set) (% cvetov, ki so se razvili v plodove in so plodovi ostali na drevju po zaključenem junijskem trebljenju). Ida - Iadred, Jon - Jonagold, Z.del - Zlati delišes, Gal - Gala, Bra- Braeburn, Fuj - Fuji. (Poskus 2010/I) Preparat: Ida Jon Z.del Els Gal Bra Fuj Povprečje: Cuprablau Z Ultra 15.6bb 17.1bb 20.1aa 14.7bab 20.1aa 13.0cab 16.1bab 16.7AB Cinkarna titan 14.8aab 16.5aab 17.3aab 10.7ab 16.4aab 13.3aab 14.0aab 14.7AB Cinkarna EDTA 14.5bab 14.7bb 22.2aa 19.9aa 16.6bab 11.7cb 12.2bcb 16.5AB Cinkarna amino 16.8aa 18.2aa 21.3aa 14.9bab 15.5bab 20.4aa 16.7aa 17.7AB Copper Protein 11.3ab 11.3ab 11.3ab 11.3ab 11.3ab 13.1aab 11.3ab 15.5AB Labicuper 13.7aa 9.2ab 9.8.3ab 16.7aa 15.2aab 13.3aab 15.2aab 13.4B Coptrel 16.7ba 14.4bab 15.1bab 15.7bb 23.2aa 16.5ba 14.1bb 16.5AB Neškropljeno 17.2aa 21.1aa 22.5aa 18.7aa 21.8aa 21.6aa 18.7aa 20.2A EKO program 19.0aa 19.5aa 18.2aa 17.0aa 20.8aa 19.6aa 19.0aa 19.1A Integr. program 18.1aa 17.3aa 19.7aa 18.1aa 18.6aa 20.4aa 19.9aa 18.9AB Povprečje: 16.1A 16.3A 18.4A 16.7A 18.3A 16.3A 16.0A 16.9 Do ocenjevanja naneseno 2000 g Cu2+- ionov/ha. V času cvetenja naneseno 800 g Cu2 - ionov. Povprečja označena z enakimi črkami se med seboj ne razlikujejo statistično značilno glede na rezultate Tukey HSD testa (a = 0,05). Poudarjen tisk (horizontalne primerjave), običajen tisk vertikalne primerjave znotraj ene sorte). Večina uporabljenih pripravkov je povzročila vsaj 10% znižanje stopnje zavezanosti plodov. V letih z manjšim rodnim nastavkom bi bila stopnja zmanjšanja zavezanosti nesprejemljiva. Največja redukcija stopnje zavezanosti je bila opazna pri pripravku Labicuper. V povprečju sistemično delujoči bakrovi pripravki povzročijo nekaj večjo redukcijo stopnje zavezanosti, kot kontaktno delujoči pripravki. Pomembno je tudi, da lahko 10% zmanjšanje stopnje zavezanosti povzročijo tudi pripravki, ki jih v času cvetenja uporabljamo v integrirani in ekološki pridelavi. Tudi mnogi fungi cidi, ki jih uporabljamo proti škrlupu lahko občutno zmanjšajo stopnjo zavezanosti plodov. Slika 9: Z dodajanjem kaolinitnih glin (vsaj 5 kg/ha) lahko značilno zmanjšamo obseg fitotoksičnosti bakrovih pripravkov. 2.7 Poskus jablana sorta Gloster 2009-210 - fitotoksičnost Preglednica 44: V poskusu Gloster 2009 in 2010 preizkušani pripravki Formulacija: Proizvajalec: Oblika bakra: g Cu++ / kg Cuprablau Z ultra Cinkarna d.o.o. SLO Cu-Ca-oksiklorid (nano delci) 350.0 CC Cu-TiO2 Cinkarna d.o.o. SLO Cu-Ca-oksiklorid -titan dioksid amino kompleks 27.0 CC Cu-EDTA Cinkarna d.o.o. SLO Cu-Ca- oksiklorid-EDTA kelat (delno kelatirano) 39.3 CC Cu-AMINO Cinkarna d.o.o. SLO Cu-Ca-oksiklorid amino kompleks 27.5 Coptrel 500 Yara Vita TM GB Cu-oksid-urea kompleks 330.0 Copper Protein Nova Prot GmbH DE Cu-hidroksid-protein kompleks 18.0 Funguran OH 50 Spiess-Urania DE Cu-hidroksid 500.0 Kupro 190 SC Agroruše d.o.o SLO Cu-okso-sulfat 190.0 Labicuper Macasa S.L. ES Cu-glukonat kompleks 68.0 Labimethyl Macasa S.L. ES Cu-glukonat kompleks 30.0 Nordox 75 WG Nordox Industrier NO Cu-oksid 750.0 Peptiram 5 Sicit 2000 S.p.a. I Cu-sulfat-protein kompleks 50.0 Protex-CU Ares Europe BV NL visokotopni Cu-sulfat 60.0 2.7.1 KOMENTAR REZULTATOV GLOSTER 2009 IN 2010 FITOTOKSIČNOST V preglednici 45 so vidni rezultati preučevanja fitotoksičnih učinkov bakrovih pripravkov na cvetove in plodiče pri sorti Gloster v letu 2009. Za leto 2010 so podatki prikazani v preglednici 46. Pripravke smo nanesli v štirih nanosih v razmeroma veliki koncentraciji zato se je fitotoksičnost dalo opaziti prav pri vseh variantah. Pri sistemično delujočih bakrovih pripravkih je bila redukcija stopnje zavezanosti nekaj višja, kot pri kontaktno delujočih. Vendar so bile tudi izjeme, kot sta Kuproxat in Protex, kjer ni visokega nivoja sistemičnosti, je pa bila hitra sprostitev velike količine bakrovih ionov v kratkem času. Delež plodov z deformacijami se je v letu 2009 gibal med 3 in 6 %. V letu 2010 je bil ta odstotek občutno večji (do 8 %). Morda so na to vplivali vremenski vzorci. V 2010 je bilo v času cvetenja nekaj več padavin in nekoliko nižje nočne temperature. Padavin ni bilo toliko, da bi povsem izprale oblogo bakra, bilo pa jih je dovolj, da so povzročale dolgotrajno sproščanje bakra iz obloge. Več kot 3 % plodov z jasno izraženimi znaki fitotoksičnosti je težko sprejemljivo pri presoji rezultatov ob prodaji jabolk. Zgleda, da je sorta Gloster dokaj občutljiva za neugodno delovanje bakrovih pripravkov. 4 aplikacije bakra v odmerku po 300 g Cu++/ha vsakič, je verjetno neka kompromisna meja med stopnjo učinkovitosti zatiranja bolezni in stopnjo fitotoksičnosti. Z nadaljnjim povečevanjem odmerka verjetno nebi več bistveno povečali učinkovitosti, bi pa se zelo verjetno izrazito povečala stopnja fitotoksičnosti. Dodajanje kaolina (cutisan, glej sliko na prejšnji strani in oznako CM v preglednicah 45 in 46) značilno zmanjša stopnjo fitotoksičnosti pripravkov. Preglednica 45: Stopnja zavezanosti (FS %), zmanjšanje stopnje zavezanosti (RFS %) in odstotek plodov z znaki fitotoksičnosti (%DF) v povezavi z apliciranimi bakrovimi pripravki (4 x 300 g Cu++/ha) med cvetenjem. CM- bakrovim pripravkom dodan Cutisan (kaolin). Gloster 2009. Pripravek: FS (%) RFS (%) %DF Cuprablau 17.0 defghij -8.6 abcdefgh 4.3 abcdefg Cuprablau + CM 17.1 defghij -7.7 abcdefgh 4.1 abcdef Funguran 14.2 abcde -23.0 ghijk 5.1 bcdefg Funguran + CM 15.7 bcdefghij -15.5 abcdefghij 4.1 abcdef Cuproxat 13.8 abcd -25.4 hijk 5.7 defg Cuproxat + CM 14.5 abcdefg -21.6 efghijk 3.8 abcdef Protex 12.2 a -34.0 k 6.5 g Protex + CM 14.0 abcde -24.3 ghijk 4.0 abcdef Nordox 14.8 abcdefghi -20.2 cdefghijk 4.8 abcdefg Nordox + CM 15.6 bcdefghij -15.1 abcdefghij 4.0 abcdef Coptrel 15.3 abcdefghij -17.5 abcdefghijk 4.6 abcdefg Coptrel + CM 16.4 cdefghij -11.0 abcdefghi 3.5 abcd CC Cu-EDTA 15.2 abcdefgh -21.0 defghijk 4.8 abcdefg CC Cu-EDTA + CM 15.8 bcdefghij -14.6 abcdefghij 4.0 abcdef CC Cu-AM1NO 16.2 cdefghij -12.5 abcdefghi 5.2 abcdef CC Cu-AM1NO + CM 16.3 cdefghij -11.7 abcdefghi 4.1 abcdef CC Cu-TiO2 16.0 bcdefghij -14.8 abcdefghij 5.0 abcdefg CC Cu-TiO2 + CM 16.2 cdefghij -12.4 abcdefghi 4.0 abcdef Peptiram 14.9 abcdefghi -19.2 cdefghijk 5.1 bcdefg Peptiram + CM 15.7 bcdefghij -15.2 abcdefghij 4.1 abcdef Copper-Protein 14.2 abc -27.0 ijk 6.0 fg Copper-Protein + CM 15.0 abcdefghi -18.6 bcdefghijk 4.2 abcdefg Labicuper 14.4 abcdef -22.3 fghijk 5.5 cdefg Labicuper + CM 15.6 bcdefghij -15.5 abcdefghij 4.4 abcdefg Labimethil 12.7 ab -31.1 jk 5.8 efg Labimethil + CM 13.4 abc -27.6 ijk 3.9 abcdef Serenade 17.8 ghij -3.8 abcde 3.7 abcdef Serenade + CM 17.9 hij -3.5 abcd 3.4 abcd Blossom Protect 17.7 fghij -4.3 abcde 4.4 abcdefg Blossom Protect + CM 18.4 j -0.8 ab 2.7 a Organic 16.5 cdefghij -10.8 abcdefghi 3.8 abcdef Organic + CM 17.2 efghij -7.1 abcdefg 3.7 abcde 1ntegrated 17.1 defghij -7.9 abcdefgh 4.3 abcdefg 1ntegrated + CM 17.6 fghij -5.0 abcdef 3.5 abc Cutisan 18.1 ij -2.2 abc 3.1 ab Kontrola (čista voda) 18.5 j 0.0 a 3.2 abcd Tukey HSD (0.05) 3.3 17.9 2.3 Povprečje 1 6.9 b -16,9 b 4.9 b Povprečje 2 + CM 16.1 b -12.7 a 3.8 a Tukey HSD (0.05) 0.38 2.1 0.27 * Povprečja označena z enakimi črkami znotraj posameznega stolpca se med seboj ne razlikujejo statistično značilno glede na Tukey's HSD test (a=0.05). DF% - deformirani plodovi (kakršna koli vizualno opazna oblika sprememb na plodovih, ki jo je možno pripisati poškodbammod kemikalij). Preglednica 46: Stopnja zavezanosti (FS %), zmanjšanje stopnje zavezanosti (RFS %) in odstotek plodov z znaki fitotoksičnosti (%DF) v povezavi z apliciranimi bakrovimi pripravki (4 x 300 g Cu++/ha) med cvetenjem. CM- bakrovim pripravkom dodan Cutisan (kaolin). Gloster 2010. Pripravek: FS (%) RFS (%) %DF Cuprablau 21.3 a -33.4 d 7.6 a Cuprablau + CM 26.7 abc -16.6 bc 4.3 a Nordox 21.7 a -32.2 d 7.0 a Nordox + CM 23.5 abc -26.6 cd 6.3 a Cuproxat 23.9 abc -25.3 cd 8.8 a Cuproxat + CM 25.4 abc -20.6 c 4.8 a Protex 22.1 a -30.9 cd 8.4 a Protex + CM 22.3 abc -30.3 d 4.2 a Kocide 22.2 abc -30.6 d 8.3 a Kocide + CM 23.2 abc -27.5 cd 7.1 a Coptrel 22.8 abc -28.8 cd 8.1 a Coptrel + CM 23.9 abc -25.3 c 7.3 a CC Cu-EDTA 24.4 abc -23.8 c 7.3 a CC Cu-EDTA + CM 25.4 abc -20.6 c 7.1 a CC Cu-AMINO 25.3 abc -20.9 c 7.9 a CC Cu-AMINO + CM 25.8 abc -19.4 bc 7.4 a CC Cu-TiO2 23.4 abc -26.9 cd 8.9 a CC Cu-TiO2 + CM 24.8 abc -22.5 c 4.0 a Peptiram 21.8 ab -31.9 d 10,5 a Peptiram + CM 22.5 abc -29.7 cd 4.1 a Copper-Protein 23.4 ab -26.9 cd 10.2 ab Copper-Protein + CM 15.0 abc -53.1 e 8.2 a Labicuper 22.4 abc -30.0 d 10.8 ab Labicuper + CM 23.3 abc -27.2 cd 4.4 a Labimethil 21.9 ab -31.6 d 12,3 b Labimethil + CM 22.3 abc -30.3 d 3.9 a Serenade 29.3 abc -8,4 ab 6.5 a Serenade + CM 31.6 bc -1.3 a 4.7 a Blossom Protect 29.4 abc -8,1 ab 6.9 a Blossom Protect + CM 28.4 abc -9.8 b 2.7 a Organic 26.3 abc -17.8 bc 7.5 a Organic + CM 25.5 abc -20.3 c 6.4 a Integrated 26.8 abc -16.3 bc 7.4 a Integrated + CM 27.9 abc -12.8 b 6.1 a Cutisan 29.5 abc -7.8 a 3.3 a Kontrola (čista voda) 32.0 c 0.0 3.9 a Tukey HSD (0.05) 8.3 6.7 5.77 Povprečje 1 24.31 a -29,18 b 8.20 b Povprečje 2 + CM 24.41 a -19.80 a 5.38 a Tukey HSD (0.05) 0.19 6.1 2.27 * Povprečja označena z enakimi črkami znotraj posameznega stolpca se med seboj ne razlikujejo statistično značilno glede na Tukey's HSD test (a=0.05). DF% - deformirani plodovi (kakršna koli vizulano opazna oblika sprememb na plodovih, ki jo je možno pripisati poškodbam od kemikalij). Slika 10: Pospešeno propadanje plodičev v zgodnjih stadijih zaradi velikega odmerka sistemičnega bakrovega pripravka CopperProtein (propad 7 od 9 plodičev). 2.8 Poskus hruška UKC 2010 - vpliv pripravkov na oplodnjo in razvoj plodičev Metodologija izvedbe poskusa je opisana na straneh 18-19 in na strani 23. V času polnega cvetenja so bili pripravki uporabljeni trikrat. Vedno so bili uporabljeni v odmerku 300 g Cu++/ha. Preglednica 47: Vpliv uporabe pripravkov za zatiranje hruševega ožiga na stopnjo zavezanosti plodov in na delež površine plodov z opaznimi znaki fitotoksičnosti (UKC hruška 2010) Pripravek: Stopnja zavezanosti (%) Redukcija stopnje zavezanosti (%) Delež površine plodov s spremembami (%) Cuprablau Z 15,6 bc 7,7 b 3,6 ab Kupro 14,4 b 14,8 d 4,8 b Coptrel 15,9 bc 5,9 ab 3,5 ab Labicuper 15,3 bc 9,5 bc 8,7 c CoperProtein 15,2 bc 10,1 c 16,3 e Aliette 16,3 c 3,6 a 6,4 c Atempo 16,1 c 4,7 a 9,8 d Peptiram 13,8 a 18,3 e 17,6 e Gnojilo CC 14,6 b 13,6 d 4,6 b Serenade 15,9 bc 5,9 ab 2,3 a BlossomProtect 16,2 c 4,1 a 6,2 bc Cutisan 16,2 c 4,1 a 1,8 a Kontrola 16,9 c 0,0 1,9 a * Povprečja znotraj posameznega stolpca označena z enakimi črkami se ne razlikujejo statistično značilno glede na rezultate Tukey testa (a = 0,05). Stopnja zavezanosti plodov je bila dokaj nizka (pod 20 %), ker so bila drevesa dokaj slabo prehranjena. Pripravki so povzročili zmerno redukcijo stopnje zavezanosti. Tudi pri hruški se je pokazalo, da lahko imajo sistemi čno delujoči pripravki višjo stopnjo fitotoksičnosti od klasičnih kontaktno delujočih. To velja tako za oplodijo, kot za fitotoksičnost pozneje na plodi čih. Pri hruškah imamo z oplodnjo več težav, kot pri jablanah, zato je še sprejemljiva stopnja redukcije oplodnje s strani bakrovih pripravkov nekaj nižja, kot pri jablani. Vsi pripravki, ki za več kot 5 % zmanjšajo stopnjo zavezanosti, že lahko negativno vplivajo na končno količino pridelka. Glede na količino uporabljenega bakra lahko rečemo, da stopnja mrežavosti plodov ni bila visoka. Dokaj visoka je bila tudi pri pripravku Blossom. Plodiči hruške so očitno občutljivi na delovanje citronske kisline, ki je sestavni del formulacije. Po pričakovanjih sta imela najvišjo stopnjo fitotoksičnosti sistemično delujoča pripravka CopperProtein in Atempo. Pri hruškah je mrežavost pri trženju nekaj manj pomembna napaka, pa kljub temu verjetno nebi smeli občutno povečati količine bakra, ki jo lahko nanesemo v času polnega cvetenja, ker bi hitro presegli mejo 20 % mrežave površine. 2.9 Poskus hruška UKC 2011 - vpliv pripravkov na oplodnjo in razvoj plodičev Metodologija izvedbe poskusa je opisana na straneh 18-19 in na strani 23 in je bila enaka, kot v letu 2010. V času cvetenja so bili pripravki uporabljeni trikrat. Vedno so bili uporabljeni v odmerku 300 g Cu++/ha. Preglednica 48: Vpliv uporabe pripravkov za zatiranje hruševega ožiga na stopnjo zavezanosti plodov in na delež površine plodov z opaznimi znaki fitotoksičnosti (UKC hruška 2011) Pripravek: Stopnja zavezanosti (%) Redukcija stopnje zavezanosti (%) Delež površine plodov s spremembami (%) Cuprablau Z 17,9 ab 10,1 ab 2,2 a Kupro 17,5 ab 12,1 b 4,3 b Coptrel 17,9 ab 10,1 ab 3,8 ab Labicuper 16,8 a 15,6 c 4,9 b CoperProtein 17,2 ab 13,6 bc 5,4 b Aliette 18,3 b 8,0 a 2,0 a Atempo 17,1 ab 14,1 bc 3,2 ab Peptiram 16,5 a 17,1 c 5,3 b Gnojilo CC 16,3 a 18,1 c 4,1 ab Serenade 18,9 b 5,0 a 2,0 a BlossomProtect 18,4 ab 7,5 a 3,8 ab Cutisan 17,2 ab 13,6 bc 1,0 a Kontrola 19,9 bc 0 1,6 a Povprečja znotraj posameznega stolpca označena z enakimi črkami se ne razlikujejo statistično značilno glede na rezultate Tukey testa (a = 0,05). Vremenske razmere v 2011 so bile nekoliko drugačne od tistih v letu 2010. Imeli smo neko povprečno vreme, tako v pogledu količine padavin, kot v pogledu temperatur. Na splošno je bila stopnja fitotoksičnosti nekaj nižja, kot v letu 2010. Redukcija stopnje zavezanosti je bila dokaj podobna. Med pripravki ni bilo zelo vlekih razlik. Podobno, kot v letu 2010 je bilo največ plodov z najvišjo stopnjo mrežavosti možno opaziti pri sistemično delujočih pripravkih CopperProtein, Peptiram in Labicuper. Tudi v letu 2011 je biološki pripravek BlossomProtect povzročil nekaj večjo fitotoksičnost, kot pripravek Serenade. 2.10 Poskus hruška Selnica 2009 - fitotoksičnost Preglednica 49: Vpliv uporabe pripravkov za zatiranje hruševega ožiga na stopnjo zavezanosti plodov in na delež površine plodov, ki kaže znake fitotoksičnosti (Hruška Conference Selnica 2009). Vsebnost snovi v pripravkih je vidna v preglednici 7 na strani 8. Pripravek: Stopnja zavezanosti (%) Redukcija stopnje zavezanosti (%) Delež površine plodov s spremembami (%) Cuprablau Z 14,2 a 26,4 c 36,8 b Regalis 18,3 b 5,2 a 22,3 a Coptrel 12,4 a 35,8 d 38,9 b Naturam 10,3 a 46,6 e 56,7 d Gnojilo CC Urea 17,2 b 10,9 b 45,3 c Gnojilo CC EDTA 16,9 b 12,4 b 44,8 c Serenade 16,6 ab 14,0 b 29,6 a BlossomProtect 16,4 ab 15,0 b 33,2 b Kontrola 19,3 b / 27,5 a Povprečja znotraj posameznega stolpca označena z enakimi črkami se ne razlikujejo statistično značilno glede na rezultate Tukey testa (a = 0,05). Sorta Conference je izredno dovzetna za porjavenje kožice in tudi za motnje v oplodnji. Porjavitve se lahko zgodijo že zaradi slabega vremena, brez, da bi uporabili pripravke. Zelo veliko redukcijo stopnje zavezanosti plodov smo zabeležili pri pripravkih Coptrel in Naturam. Takšen obseg je nesprejemljiv. Zanimivo, da je do prejšnje redukcije prišlo tudi pri pripravkih Serenade in Blossom, kar težko razložimo. 2.11 Poskus hruška Selnica 2010 - fitotoksičnost Preglednica 50: Vpliv uporabe pripravkov za zatiranje hruševega ožiga na stopnjo zavezanosti plodov in na delež površine plodov, ki kaže znake fitotoksičnosti (Hruška Conference Selnica 2010). Vsebnost snovi v pripravkih je vidna v preglednici 8 na strani 10. Pripravek: Stopnja zavezanosti (%) Redukcija stopnje zavezanosti (%) Delež površine plodov s spremembami (%) Serenade WP 23,4 c 0,0 a 26,8 a Blossom protect 20,5 b 9,3 b 31,5 ab Cuprablau Z 19,5 ab 13,7 c 42,5 b Kupro 190 17,5 a 22,6 d 55,3 bc Coptrel 500 16,9 a 25,2 d 60,3 c Aliette flash 20,8 b 8,0 b 25,4 a Nordox 75 WG 19,2 ab 10,42 b 31,7 ab Regalis 21,2 b 6,2 b 27,5 a Kontrola 22,6 bc / 23,6 a Povprečja znotraj posameznega stolpca označena z enakimi črkami se ne razlikujejo statistično značilno glede na rezultate Tukey testa (a = 0,05). V letu 2010 smo nanesli nekaj manj bakra in to se je odrazilo tudi v nekaj zmanjšani stopnji fitotoksičnosti. Največjo redukcijo stopnje zavezanosti plodov sta povzročila pripravka Kupro in Coptrel. Kljub manjši porabi bakra so bili plodovi še vedno zelo mrežavi, tako, da ni bilo bistvene razlike do leta 2009. Zgleda, kot, da so plodiči hruške bolj občutljivi za fitotoksične učinke bakra, kot plodiči jablan. 3. Ekonomski vidiki zatiranja hruševega ožiga v času cvetenja in kmalu po cvetenju z uporabo kemičnih in biotičnih pripravkov ter izrezovanje okuženih delov po cvetenju Iz izkušenj drugih sadjarjev po svetu je povsem jasno, da je hrušev ožig izredno nevarna bolezen, ki lahko pripelje do propada nasadov. Iz tega razloga so ekonomske posledice razvoja bolezni velike. Vemo, da strošek naprave novih sodobnih nasadov jablan lahko preseže vrednost 15000-20000 evrov na hektar. Stroške za zatiranje bolezni moramo preko »cost-benefit« primerjav gledati večplastno in pri tem upoštevati izgube pridelka v letu pojava bolezni, izgube pridelka v letih po pojavu bolezni zaradi oslabelosti dreves, vpliv pojava bolezni na intenziteto in frekvenco pojava bolezni v naslednjih letih, vplive izgube rodnega lesa na razvoj dreves in na kakovost plodov več let po obsežnem pojavu bolezni in še mnoge druge dejavnike. Ocena tega, koliko ekonomsko smiselni so zatiralni ukrepi, ni preprosta. V začetku pojava bolezni, ko se bolezen šele prične pojavljati v nasadih na novo, je v strategiji preventivnega varstva ekonomsko smiseln prav vsak preventiven ukrep, skoraj ne glede na stroške. Preventivni ukrepi so navadno stroškovno bistveno manj zahtevni od kurativnih, ko se bolezen že ustali v nasadu. Z uspešno preprečitvijo prve večje epidemije se izognemo velikim kasnejšim stroškom, ko se moramo spoprijeti z boleznijo v razmerah epidemije. Ekonomska učinkovitost preventivnih ukrepov je zelo visoka, ne glede na to, ali gre za kemične ukrepe, ali pa za mehanske in druge ukrepe. Pomembno je tudi razumevanje, da uspešno preprečevanje okužb med cvetenjem, pripelje do prihrankov za zatiranje pozneje po cvetenju. Po neuspešnem zatiranju med cvetenjem so potrebna intenzivna izrezovanja okuženih delov, ki v nasadih z večjim rodnim volumnom zahtevajo veliko delovnih ur. Ker je danes pri nas cena delovne sile relativno zelo visoka, to predstavlja velik strošek, ki lahko preseže strošek zatiranja med cvetenjem. Za eno intenzivno izrezovanje okuženih poganjkov v nasadu s približno 10000 kubičnimi metri zelene stene potrebujemo vsaj 120 ur dela. Pri strošku 5 evrov na uro je to strošek 600 evrov na hektar, kar je primerljivo strošku za trikratno škropljenje z biotičnim pripravkom in dvakratnemu škropljenju z antibiotiki v tujini. V večini primerov ima povprečno intenziven razvoj bolezni v enem letu posledice za razvoj dreves še vsaj v dveh naslednjih sezonah. Posledice so tem hujše, bolj zgodaj v razvoju dreves se bolezen pojavi. Pojav v prvih dveh letih lahko povzroči intenzivno odstranjevanje lesa, kar upočasni formiranje drevesa. Vendar to ni edina težava. Velika težava je nezmožnost ocene, kolikšen delež dreves je latentno okuženih in, kakšen je vpliv določenega deleža latentno okuženih dreves na intenziteto pojava bolezni v nadaljnjih letih. Pridemo v dvome o tem, ali je smiselno nasad dalje vzdrževati, ali ga je zaradi visokega deleža latentno okuženih dreves, bolje uničiti in napraviti novega. Za tovrstne odločitve nimamo izdelanih ustreznih odločitvenih vzorcev. Če se nam zgodi, da imamo v drugem letu razvoja nasada, več kot 30 % latentno okuženih dreves, je po našem mnenju smiselno uničenje celotnega nasada. V tem primeru lahko s precejšnjo verjetnostjo pričakujemo obsežne epidemije vsaj vsake tri leta. Razmišljanje o ekonomičnosti izvajanja ukrepov je povezano tudi z oceno, kako pogosto se pojavijo dobri pogoji za razvoj bolezni? Če se dobri pogoji pojavijo v intervalih več kot 3 leta si drevje lahko med dvema okužbama dobro opomore. Ob takšnih pričakovanjih lahko v varstvo investirano nekaj manj, kot v primeru, da ocenjujemo, da se dobri pogoji za razvoj bolezni pojavljajo pogosteje, kot v triletnih intervalih. V takšnem primeru, drevje nima na voljo dovolj časa, da se regenerira in tudi pomen deleža latentno okuženih dreves zelo naraste. Latentno okužena drevesa omogočajo množično epidemijo, kadar so dobri pogoji za razvoj bakterije med cvetenjem. To pomeni, bolj pogosto, kot se pojavijo leta z ugodnimi razmerami za cvetne okužbe, manj latentno okuženih dreves si lahko privoščimo imeti v nasadih. Težava pri latentno okuženih drevesih je tudi v tem, da se v mladih nasadih v poletnem času dogaja prenos bakterij iz drevesa na drevo, še posebej, če je veliko neurij in če imamo bujno rast dreves. To se dogaja skoraj neopazno, delež latentno okuženih dreves pa vztrajno narašča. Če se v takem nasadu pojavlja tudi množično pocvetanje latentno okuženih dreves je še veliko slabše. Glede na gibanje cen pripravkov, ki so na voljo pri nas (baker, Aliette, Regalis, Blossom in Serenade) ter glede na stroške 3 do 4 kratne aplikacije med cvetenjem in eno do dvakratne aplikacije po cvetenju, v primerjavi z izgubami, ki jih bolezen lahko povzroči lahko rečemo, da so vlaganja v času cvetenja, nekje do višine 800 evrov na hektar smiselna, če je bolezen že prisotna v nasadu ali v bližnjih nasadih. Za opazovaje učinka različne intenzitete izrezovanja okuženega lesa smo naredili večletni poskus v nasadu jablan sorte Pinova, ki je bil v letu 2007 dokaj močno okužen. Okuženih je bilo 35 % vseh dreves. Večina okuženih dreves je imela okuženih med 10 in 25 % poganjkov. V letu 2007 je bil nasad star 4 leta in je bil v obdobju bujne rasti. TRV je znašal približno 7000 kubičnih metrov. Drevesa so bila vzdrževana v sistemu zelo vitko vreteno z rodnimi nosilci dolgimi približno 30 cm. Večina rodnih nosilcev v začetku poskusa je imela starost 2 leti. Poskus je bil zasnovan v naključnih blokih v 4 ponovitvah. Posamezno parcelico je sestavljalo 20 dreves. Tri leta zapored smo na istih označenih drevesih ugotavljali delež okuženih socvetij, delež okuženih poganjkov in ocenili delež rodnega lesa, ki ga je bilo potrebno izrezati (in smo ga izrezali), ker so bile vidne okužbe od bakterije. Delež izrezanega rodnega lesa smo ugotovili tako, da smo na drevesih prešteli število nosilcev rodnega lesa in rodnih šib, ter število rodnih šib in nosilcev, ki smo jih izrezali. Potem smo ugotovili, koliko je bilo pridelka, delež plodov prvega razreda in določili izgube pridelka pri okuženih drevesih, v primerjavi z neokuženimi drevesi. Pri variantah, kjer smo izvajali varstvo proti bakteriji smo vsako leto aplicirali 3 krat 300 g Cu++/ha (Cuprablau Z ultra) in dvakrat 4 kg pripravka Serenade tekom cvetenja, tako, da so bila drevesa varovana v celotnem obdobju cvetenja 3 tedne. Poskus smo zasnovali tako, da smo imeli 4 načine vzdrževanja dreves. 3.1 Rezultati večletnega poskusa Pinova UKC 2007-2011 Manjši učinki, razlike zaradi različnih pristopov pri urejanje krošnje dreves in uporabe kemičnih sredstev za zatiranje bakterije, so se poznali predvsem v letu 2008, ko smo imeli zmeren pojav bolezni - pozne okužbe konec maja. V letu 2008 so se pojavile manjše razlike, ki pa jih ne moremo opredeliti, kot zares značilne. Tako delež okuženih cvetov, kot delež okuženih poganjkov je bil pri drevesih, kjer v letu 2007 nismo opravili izrezovanja okuženih delov nekaj večji, vendar ne občutno večji. Bolj občutna je bila razlika pri deležu okuženih poganjkov. To je posledica notranje okužbe, ne pa okužb skozi poškodbe od zunaj. To je pričakovan rezultat, če ne izrežemo okuženih delov dreves. Razlike med sistemoma C in D ni bilo. To pomeni, da se učinek kemičnega zatiranja v letu 2007 (C) v letu 2008 ni odrazil. Rezultat bi bil verjetno precej drugačen, če bi imeli bolj ugodne razmere za razvoj bolezni. Pri variantah C in D je bilo potrebno izrezati nekaj več lesa (2 do 3 rodne šibe ali krajše veje na drevo), vendar to ni imelo velikega vpliva na oblikovanje pridelka in na izgube pridelka. Smo pa pri variantah C in D smo imeli nekaj večjo izgubo pridelka. Sorta Pinova ima srednje izraženo sposobnost kompenziranja pridelka preko povečanja deleža zelo debelih plodov (premer nad 80 mm). Pri analizi pridelka skozi leta moramo upoštevati, da smo imeli nasad z hitrim mladostnim razvojem, kjer se je hitro povečeval obseg rodnega lesa in to je povzročilo povečevanje pridelka skozi leta. Pregled poskusnih variant Pinova UKC 2007-2011 - povezano z rezultati v preglednici 51. A - intenzivno izrezovanje okuženih poganjkov v sezoni 2007 in intenzivno zatiranje ožiga v naslednjih letih z večkratno uporabo pripravkov B - intenzivno izrezovanje okuženih poganjkov v sezoni 2007 in brez zatiranje ožiga v naslednjih letih C - popolnoma brez izrezovanja okuženih poganjkov v sezoni 2007 in intenzivno zatiranje ožiga v naslednjih letih z večkratno uporabo pripravkov D - popolnoma brez izrezovanja okuženih poganjkov v sezoni 2007 in popolnoma brez zatiranja ožiga v naslednjih letih. V letih 2008, 2009 in 2010 smo opravili analizo pojava bolezni in analizo količine in kakovosti pridelka. V teh treh letih se je izvajala običajna pridelava, med drugim tudi vsakoletna gojitvena zimska rez in poletna rez za uravnavanje rasti in rodnosti dreves. V letu 2007 smo z barvnim sprejem označili 180 močno okuženih dreves, za katera smo pričakovali, da je bakteriji uspelo prodreti v večletni les in so ta drevesa postala latentno okužena drevesa, pomemben vir za dolgoročno ohranjanje bakterije v nasadu. Pri teh drevesih smo naredilo primerjavo pridelka z drevesi, kjer nobeno leto ni bilo nobenih znakov okužb. Preglednica 51: Rezultati poskusa Pinova UKC 2007-2011 o vplivu intenzitete izrezovanja okuženih poganjkov v sezoni 2007 na obseg pojava bolezni v nadaljnjih letih Sistem gojitve: Delež okuženih cvetov Delež okuženih poganjkov Delež izrezanega rod.lesa Pridelek jabolk * t/ha Delež plodov I. razreda Izguba pridelka (%)* A 2007 12,4 a C 23,2 a C 16,4 b C 24,2 ab A 67,2 b A 18,5 a C B 2007 11,8 a C 26,2 a C 15,5 b C 25,3 b A 69,4 b A 19,4 a C C 2007 13,5 a C 22,1 a C 0,0 a 22,3 ab A 54,5 a A 22,5 ab B D 2007 14,3 a C 19,9 a C 0,0 a 21,7 a A 57,1 a A 24,6 b C A 2008 0,25 a B 0,73 a B 2,0 a B 36,3 b B 83,1 a B 1,2 1 b B B 2008 0,27 a B 0,62 a B 2,2 a B 35,9 ab B 84,4 a B 0,95 a A C 2008 0,36 a B 1,90 b B 3,6 b B 34,9 a B 81,7 a C 2,26 c AB D 2008 0,39 a B 1,93 b B 3,5 b B 34,7 a B 82,1 a C 2,43 c B A 2009 0,15 a A 0,25 a B 0,5 a A 39,5 a C 84,3 a B 1,25 a B B 2009 0,10 a A 0,17 a A 0,5 a A 38,9 a C 83,8 a B 2,05 a B C 2009 0,12 a A 0,19 a A 0,5 a A 38,4 a C 82,9 a C 2,10 a AB D 2009 0,17 a A 0,27 a A 0,5 a A 38,3 a C 82,7 a C 1,88 a AB A 2010 0,01 a A 0,12 a A 0,3 a A 45,3 a D 82,1 a B 0,50 a A B 2010 0,01 a A 0,15 a A 0,3 a A 46,3 a D 80,9 a B 1,20 a A C 2010 0,05 a A 0,17 a A 0,3 a A 45,8 a D 79,5 a B 1,45 a A D 2010 0,07 a A 0,19 a A 0,3 a A 45,6 a D 76,6 a B 1,10 a A * - izguba pridelka pri okuženih drevesih v primerjavi z drevesi, ki niso pokazala nobenih znakov okužb v letu 2007 in v nobenem od naslednjih let. Majhne črke služijo za statistične primerjave znotraj posameznega leta (med sistemi A, B, C, D), velike črke za primerjave med leti 2008, 2009 in 2010 (znotraj enega sistema). Za ugotavljanje statistične značilnosti razlik med povprečji uporabljen Tuky HSD test (a=0,05). V letih 2009 in 2010 praktično nismo uspeli ugotoviti razlik med drevesi, ki so bila v letu 2007 močno okužena in tistimi, ki v letu 2007 niso bila okužena. To pomeni, da so si drevesa dobro opomogla in kompenzirala izgube rodnega lesa iz leta 2007. Dokaj presenetljiv je bil rezultat, da pri drevesih, kjer v letu 2007 nismo opravili nobenega izrezovanja okuženih delov, v letih 2009 in 2010 ni bilo statistično večjega pojava bolezni in ni bilo statistično značilno manjšega pridelka, ne glede na to, če smo po letu 2007 bolezen zatirali ali ne. Osnovni vzrok za tak rezultat je dejstvo, da po letu 2007 nikoli nismo imeli ugodnih razmer za cvetne okužbe in drevesa so se uspela popolnoma regenerirati po močnih okužbah iz 2007. Ce bi v obdobju po letu 2007 imeli vsaj eno obdobje z ugodnimi razmerami za razvoj bakterij bi rezultati verjetno bili precej drugačni. Ce pogledamo skozi vsa leta poskusa, vidimo, da je razvoj bolezni v letu 2007 imel neke posledice v nadaljnjih letih in da so latentno okužena drevesa imele nekaj manjši pridelek (1 -2 %). To je relativno majhen odstotek, vendar v finančnem smislu to ni tako malo. 1 % od pridelka 40 000 kg/ha je 400 kg jabolk. Ce se jabolka sorte Pinova prodajajo pod 0,45 evrov za kilogram pomeni finančno gledano izguba 1 % med 160 do 220 evrov/ha izgube, v primeru 2 % izgube pridelka pa med 320 in 440 evrov izgube na hektar. V drugem primeru znaša izguba skoraj toliko, kolikor je povprečni strošek kemičnega zatiranja med cvetenjem. Dodatno utrpimo še nekaj izgub zaradi zmanjšanja deleža plodov 1 razreda. Tako na primer padec iz 85 % na 80 % 1 razreda pomeni dodatno izgubo v višini 100 do 150 evrov na hektar. Rezultati kažejo, da se učinki bolezni kažejo v obliki neugodnih finančnih posledicah več let zapored, kljub temu, da si drevje skoraj popolnoma opomore. Kljub temu, da bolezni v nasadu skoraj ni opaziti imamo jasno določljive finančne posledice. V praksi je kar nekaj skeptikov glede tega, kako intenzivno se naj izrezujejo okuženi organi dreves. Pri opazovanju mnogih, predvsem nekaj starejših in bolj bujno rastočih dreves lahko večkrat opazimo, da intenzivno izrezovanje obolelega lesa ne ustavi bolezni, temveč jo lahko celo nekoliko pospeši. To je še posebej očitno, če izvajamo pozno izrezovanje, pri katerem ne moremo dobro določiti, kako daleč je bakterija prodrla v starejši les. Ce ne odrežemo dovolj, ne uspemo odstraniti vseh delov lesa z bakterijami v notranjosti. 1ntenzivna rez povzroči odganjanje latentnih očes ob čepih in reznikih. Tam se prične razvoj bujnih poganjkov, ki pa jih bakterija okuži od znotraj, s pomočjo latentne populacije, ki se nahaja v lesu (slika 11 desno). Vsi mladi bujno rastoči poganjki so uničeni, hkrati pa se populacija bakterij v notranjosti dreves zelo poveča. To povečanje lahko potem konec rastne dobe, ali ob odganjanju v začetku naslednje sezone, povzroči popoln propad dreves, kar se pokaže, kot neke vrste kap s spremembami v floemskih tkivih (slika 12 desno). V nekaterih nasadih je takšne kapi več pri drevju, ki je bilo močno obrezano, kot pri drevju, ki smo ga obrezali le malo, ali celo nič. Kljub zgoraj omenjenemu je priporočilo za mlad nasad, kot smo ga obravnavali v našem poskusu, da se vidno okužene dele temeljito izreže čim bolj zgodaj, kar je možno. To pomeni, da je med cvetenjem potrebno spremljati razmere za razvoj bolezni in v času odcvetanja izrezati vsak cvetni šop, ki kaže sumljive znake. To je včasih težko, ker smo pričeli uporabljati nove snovi za kemično redčenje cvetov, ki socvetja kemično požgejo na poseben način in znaki delovanja kemikalij so lahko zelo sorodni venenju po okužbi socvetij s strani bakterije E. amylovora. Odločilnega pomena je, da organe, ki kažejo kakršne koli znake venenja odstranimo čim bolj zgodaj. Sadjar mora v času odcvetanja opraviti vsaj dva ogleda na teden, posebej, če je prognostična služba podala podatke, da so bile okužbe, glede na vremenske vzorce, možne. Slika 11: Latentne sistemične okužbe so velika ovira za uspešno obvladovanje bolezni, ker le redki pripravki delujejo tudi notranje. Levo propadlo socvetje hruške, desno propadel poganjek, ki je odgnal iz čepa oblikovanega eno rastno dobo prej ob izrezovanju okuženih vej. Slika 12: Rezultat nesistematičnega obrezovanja je pogosto izredno veliko število bujno rastočih poganjkov, ki so ugoden substrat za bakterijo, ki jih naseli od znotraj iz latentno okuženih prevodnih tkiv. Sledi obsežen pojav bolezni, tudi če vremenske razmere niso ugodne za cvetne okužbe. Slika 13: Prepoznavanje znakov skritih latentnih okužb je pomembno, da lahko ocenimo aktivnost bakterije v letih, ko ni opaznih značilnih okužb socvetij. Levo zgoraj notranje latentno okužen poganjek. Sredina zgoraj latentno okužena vejica z eksudatom. Desno zgoraj propadel brst zaradi delovanja bakterij, ki so bile v brstu še od prejšnje rastne dobe. Levo spodaj dobro vidne posledice razvoja bakterije v lubju - populacija bakterij v mirovanju. Sredina spodaj - izločanje eksudata iz latentno okuženega debla. Desno spodaj - spremembe v lubju - začetek aktivnosti latentne populacije bakterij. 3.2 Povezava med obsegom okužb drevja z bakterijo E. amylovora in izgubo pridelka V literaturi je izredno malo podatkov o tem, kakšna je izguba pridelka v odvisnosti od stopnje napada od bakterije na socvetjih in na poganjkih. V glavnem je bolezen označena, kot izredno nevarna in da lahko postopoma povzroči popoln propad dreves. Tukaj so predstavljeni nekateri podatki o predvidenem obsegu izgub pridelka glede na obseg okužb socvetij in poganjkov. Podatki so okvirni in so rezultat naših opazovanj posameznih dreves skozi obdobje več let. Tekom projekta nismo uspeli zbrati dovolj podatkov, da bi lahko razvili dober in natančen model. Variabilnost pojava obsega izgub je zelo velika in je odvisna od fiziološke kondicije dreves, gojitvene oblike, vremenskih razmer, temeljitosti zatiranja bolezni in kakovosti izvedbe zatiralnih ukrepov. Seveda ima velik pomen tudi odziv sorte jablane in hruške. Naša opazovanja kažejo, da so posledice podobne stopnje okužbe dreves pri intenzivnih nasadih jablan nekaj manjše, kot pri hruškah. Regeneracija hrušk po okužbah je nekaj slabša od regeneracije jablan. Podatki v preglednici 52 so teoretični za nek profesionalno vzdrževan nasad jablan (star 5-10 let) z gostoto približno 3500 dreves na hektar (npr. 0,9 x 3 m) z rodnim volumnom približno 11 000 m3 in z gojitveno obliko zelo vitko vreteno. Predviden obseg izgub je obseg, ki se pojavi, če ne izvedemo nikakršnih zatiralnih metod v času cvetenja in če relativno pozno izrežemo le najbolj propadle veje. Predstavljamo primer za povprečno občutljive sorte (npr. Idared, Zlati delišes, Jonagold, Fuji, ^). Predpostavljamo tudi, da drevje ni v večjem obsegu izpostavljeno naravnim ujmam (toča, mraz, suša, ^). Podatki so prikazni tako, da so prikazane izgube v času 1-4 leta po pojavu bolezni in kaj se zgodi, če se enak obseg okužbe ponovi v času 1-4 po prvi okužbi. Preglednica 52: Predviden obseg izgube pridelka jabolk (v %) glede na različno stopnjo okužbe v letu pojava bolezni in glede na časovni interval ponovnega pojava bolezni. (% Cv - odstotek okuženih socvetij, % pog - odstotek okuženih poganjkov). *Leta (nadaljnje rastne dobe) po okužbi v nekem letu. Model za drevje v starosti med 5 in 10 let v optimalno profesionalno vzdrževanem intenzivnem nasadu. Stopnja okužbe v 1.letu Ponoven pojav enakega obsega bolezni: po 4 letih po 3 letih po 2 letih po 1 letu 5 % Cv 7 % pog 1* 0-2,5 0-2,5 0-2,5 0-2,5 2* 0-0,5 0-0,5 0-0,5 2-4 3* 0-0,1 0-0,1 2-3 1-3 4* 0 0,5-2,0 1-2,5 1-2 5* 0-2,5 0-0,8 1-2 0,5-1 10 % Cv 15 % pog 1* 3-7 3-7 3-7 3-7 2* 2-3,5 2-3,5 2-3,5 5-14 3* 0-1,5 0-1,5 4-12 4-12 4* 0,2-0,5 4-10 4-10 3-8 5* 4-9 3-9 3-6 2-6 25 % Cv 25 % pog 1* 10-25 10-25 10-25 10-25 2* 8-12 8-12 8-12 15-45 3* 2-5 2-5 12-35 10-25 4* 0-2 15-40 10-20 5-15 5* 10-30 10-20 10-15 3-8 40 % Cv 50 % pog 1* 25-60 25-60 25-60 25-60 2* 20-30 20-30 20-30 25-60 3* 5-10 5-10 30-60 20-50 4* 3-5 25-60 30-50 20-30 5* 25-60 20-60 20-30 20-30 Preglednica 53: Predviden obseg finančne izgube (vrednost izgubljenega pridelka v evrih/ha, 1 kg jabolk 0,35 evrov) glede na različno stopnjo okužbe v letu pojava bolezni in glede na časovni interval ponovnega pojava bolezni. (% Cv - odstotek okuženih socvetij, % pog - odstotek okuženih poganjkov). *Leta (nadaljnje rastne dobe) po okužbi v nekem letu. Model za drevje v starosti med 5 in 10 let v optimalno profesionalno vzdrževanem intenzivnem nasadu in pri pričakovanem povprečnem pridelku 45 000 kg/ha. Stopnja okužbe v 1. letu Ponoven pojav enakega obsega bolezni: po 4 letih po 3 letih po 2 letih po 1 letu 5 % Cv 7 % pog 1* 0-394 0-394 0-394 0-394 2* 0-79 0-79 0-79 315-630 3* 0-16 0-16 315-473 158-473 4* 0 79-315 158-394 158-315 5* 0-394 0-126 158-315 79-158 10 % Cv 15 % pog 1* 473-1103 473-1103 473-1103 473-1103 2* 315-551 315-551 315-551 788-2205 3* 0-236 0-236 630-1890 630-1890 4* 32-79 630-1575 630-1575 473-1260 5* 630-1418 473-1418 473-945 315-945 25 % Cv 25 % pog 1* 1575-3938 1575-3938 1575-3938 1575-3938 2* 1260-1890 1260-1890 1260-1890 2363-7088 3* 315-788 315-788 1890-5513 1575-3938 4* 0-315 2363-6300 1575-3150 788-2363 5* 1575-4725 1575-3150 1575-2363 473-1260 40 % Cv 50 % pog 1* 3938-9450 3938-9450 3938-9450 3938-9450 2* 3150-4725 3150-4725 3150-4725 3938-9450 3* 788-1575 788-1575 4725-9450 3150-7875 4* 473-788 3938-9450 4725-7875 3150-4725 5* 3938-9450 3150-9450 3150-4725 3150-4725 Preglednica 52 kaže, kako narašča izguba pridelka v odvisnosti od obsega okužb socvetij in poganjkov ter glede na obdobje, ko pride do ponovne okužbe. Prikazali smo 4 različne obsege okužb. Prva dva obsega sta dokaj pogosta in za drevje ne predstavljata večje nevarnosti. Če se ponovna okužba pojavi v času več kot dve leti si drevje opomore in ponovno vzpostavi rodnostni potencial. Model je narejen za vitalna drevesa v starosti med 5 do 10 let. Vidi se, da se obseg izgub ob ponovnih okužbah poveča, čim krajši čas je potekel od predhodne okužbe. Pri zadnjih dveh obsegih okužb gre za velik obseg okužb pri katerem drevje utrpi večjo škodo in je potrebno izrezati veliko rodnega lesa. V takšnih razmerah so izgube pridelka velike več let zapored. V preglednici 53 je prikazano enako razmerje, le da je namesto izgube pridelka prikazana vrednost izgube pridelka v evrih na hektar za hipotetični sadovnjak, kjer pričakujemo pridelek 45 000 kg/ha in ceno 0,35 evrov za kilogram jabolk. Vidi se, da pri prvih dveh stopnjah okužb izgube znašajo nekaj sto evrov na hektar, če se bolezen ne pojavi kmalu po prvotnem pojavu. Če se okužbe ponovijo kmalu, izguba lahko znaša tudi 1000 do 2000 evrov na hektar. Pri stopnjah okužb 3 in 4 se vidi, da vrednost izgub skokovito naraste na več tisoč evrov po hektarju. Tako lahko izgube pri scenariju 4, če se bolezen ponovi v kratkem obdobju po prvem pojavu, znašajo tudi več kot 4000 evrov na hektar več let zapored. To je tako velik nivo izgub, da se zagotovo izplačajo zelo intenzivni zatiralni ukrepi. Preglednica 54: Prikaz razlike med vložkom za preventivne ukrepe 500 evrov na hektar in predvideno finančno izgubo zaradi izgube pridelka. Predviden obseg finančne izgube (vrednost izgubljenega pridelka v evrih/ha, 1 kg jabolk 0,35 evrov) glede na različno stopnjo okužbe v letu pojava bolezni in glede na časovni interval ponovnega pojava bolezni. (% Cv - odstotek okuženih socvetij, % pog - odstotek okuženih poganjkov). *Leta (nadaljnje rastne dobe) po okužbi v nekem letu. Model za drevje v starosti med 5 in 10 let v optimalno profesionalno vzdrževanem intenzivnem nasadu in pričakovanim povprečnim pridelkom 45 000 kg/ha. ** = 500 - vrednost izgube. Stopnja okužbe v 1.letu Ponoven pojav enakega obsega bolezni: po 4 letih ** po 3 letih ** po 2 letih ** po 1 letu ** 5 % Cv 7 % pog 1* 500-106 500-106 500-106 500-106 2* 500-421 500-421 500-421 185-130 3* 500-484 500-486 185-27 342-27 4* 500 421-185 342-106 342-185 5* 500-106 500-374 342-185 421-315 5 let skupaj -(1383-2500) -(928-2500) -(845-1842) -(503-710) 10 % Cv 15 % pog 1* 27-603 27-603 27-603 27-603 2* 185-51 185-51 185-51 288-1075 3* 500-264 500-264 130-1390 130-1390 4* 478-421 130-1075 130-1075 27-760 5* 130-918 27-918 27-445 185-445 5 let skupaj -1341/ + 887 - 1891 / + 2383 + 21 - +1064 +179 - + 4273 25 % Cv 25 % pog 1* 575-3438 575-3438 575-3438 575-3438 2* 760-1390 760-1390 760-1390 1863-6588 3* 185-288 185-288 1390-5013 1075-3438 4* 500-185 1863-5800 1075-2650 288-1863 5* 1075-4225 1075-2650 1075-1863 27-760 5 let skupaj + 1725 - + 9156 +4088 - +12315 +4875 - +14399 +3774 - +16087 40 % Cv 50 % pog 1* 3438-8950 3438-8950 3438-8950 3438-8950 2* 2650-4225 2650-4225 2650-4225 3938-8950 3* 288-1075 288-1075 4225-8950 2650-7375 4* 27-288 3438-8950 4225-7275 26550-4225 5* 3438-8950 2650-8950 2650-4225 2650-4225 5 let skupaj +9787 - +23488 +12464 - +32150 +17188 - +33625 +15326 - +33725 V preglednici 54 smo prikazali primerjavo med preventivnimi stroški zatiranja bolezni 500 evrov na hektar vsako leto, ne glede na to, če se bo bolezen pojavila ali pa ne, proti vrednosti teoretične izgube pri štirih različnih stopnjah okužbe dreves. Vidno je, za koliko lahko v obdobju 5 let izgube presegajo stroške zatiranja, ali obratno (poudarjen tisk). Tako na primer številka -(1383-2500) pomeni, da lahko stroški preventivnih ukrepov v petih letih za 1383 do 2500 evrov na hektar presegajo vrednost izgube pridelka, če bi za preventivne ukrepe vsako leto namenili 500 evrov po hektarju. Vložek 500 evrov na hektar se ne izplača, če imamo obseg okužb manjši, kot 10% okuženih cvetov in manj, kot 15 % okuženih poganjkov (glej drugo stopnjo okužb siva polja). To je teoretično res, vendar na tak način, ne smemo razmišljati, ker bi bistveno znižanje stroškov preventivnih ukrepov lahko po nekaj letih pripeljalo do velike epidemije, ki lahko ogrozi obstoj sadovnjaka. Vidi se tudi, kako pomembna je dobra prognoza bolezni, ki omogoča varčevanje v letih, ko smo zanesljivo prepričani, da ni pogojev za obsežen pojav bolezni. Tako podatek + 21 - +1064 (siva polja) pomeni, da so teoretične izgube v 5 letih za 21 do 1064 evrov na hektar presegale stroške preventivnih ukrepov. To pomeni, da bi bili preventivni ukrepi upravičeni. Če imamo vsakih nekaj let pojav bolezni v obsegu vsaj 10 % okuženih socvetij in prav toliko okuženih poganjkov, je vsakoleten strošek za izvedbo preventivnih ukrepov med 400 in 500 evrov na hektar gotovo upravičen. Ko se bolezen enkrat pojavi v nasadu in imamo nekaj odstotkov latentno okuženih dreves je vsakoleten strošek za preventivne ukrepe praktično neizbežen, če ne želimo tvegati, da nas nekega dne bolezen preseneti in povzroči opustošenje nasada. 4. SKLEPI RAZISKAVE: Glede na obstoječe gojitvene tehnike pečkarjev v Sloveniji in glede na vremenske vzorce v zadnjem desetletju je uspešno, dolgotrajno in stroškovno znosno varstvo pečkarjev pred obsežnejšimi izbruhi hruševega ožiga možno pod naslednjimi pogoji: - da imamo pomotehnično dobro urejene nasade z umirjeno rastjo, - da izvajamo vse preventivne karantenske in gojitvene ukrepe, - da ustrezno prilagodimo sistem zimske in poletne rezi, - da v popolnosti izrabimo možnosti, ki nam jih dajejo bakrovi pripravki uporabljeni v dobi od brstenja do konca cvetenja in tudi pozneje (uvajanje novih sistemično delujočih bakrovih pripravkov), - da izvajamo regulacijo rasti bujnih sort z uporabo regulatorjev (npr. REGALIS), - da uvedemo in dovolimo uporabo antagonistov in kompetitorjev (npr. BLOSSOM PROTECT in SERENADE) ter drugih biotičnih sredstev, - da povečamo profesionalnost izvajanja prognoze na mikro-lokalnem nivoju nasadov, - da prilagodimo izbor sort lokalnim razmeram za pojav hruševega ožiga, - da izboljšamo sodelovanje med pridelovalci, kemično industrijo, raziskovalnimi ustanovami in državno administracijo na način, da lahko pridelovalci čim hitreje uporabijo nove pripravke in nove metode napovedovanja bolezni. 4.1 Uporaba bakrovih pripravkov Glede na doseženo stopnjo učinkovitosti, cenenost in zmerno stopnjo fitotoksičnosti se bakrovi pripravki kažejo, kot najbolj uporabno sredstvo za kemično zatiranje bakterije povzročiteljice hruševega ožiga v razmerah Slovenije. Večina sort jablan in hrušk v času polnega cvetenja prenese aplikacijo 3 do 4 odmerkov bakrovih pripravkov v koncentraciji 200 do 400 g Cu++/ha. Znižanje stopnje zavezanosti cvetov in delež plodov z znaki fitotoksičnosti je pri omenjeni koncentraciji še sprejemljiv, gledano relativno proti izgubam, ki jih lahko povzroči obsežen pojav bolezni. Pripravka Serenade in Blossom Protect sta odvisno od strokovnosti uporabe in po učinkovitosti enakovredna bakrovim pripravkom, vendar sta bistveno dražja. 4.2 Ekonomičnost zatiranja Po osnovnem pristopu je zatiranje bolezni ekonomsko smiselno, kadar so stroški za zatiranje precej manjši od vrednosti izgubljenega pridelka. Običajni ekonomski pragovi škodljivosti, kot jih poznamo pri mnogih glivičnih boleznih niso primerni pri zatiranju hruševega ožiga. Vsi preventivni ukrepi se ekonomsko izplačajo, če gojimo občutljive sorte in vremenski vzorci omogočajo vsaj občasen razvoj bolezni. V premeru, da je že prišlo do okužb nasada ima zelo pomembno vlogo starost nasada in ocena pogostosti pojava vremenskih razmer, ki lahko omogočijo hiter razvoj bakterije. Mlajši kot je nasad in večja, kot je verjetnost pogostega pojava ugodnih razmera za razvoj bakterije, več sredstev je smiselno vložiti v zatiranje bolezni. Glede na približno 10 letno pojavljene bolezni pri nas ocenjujemo, da je v okuženih intenzivnih nasadih modernih gojitvenih oblik, kjer v povprečju pričakujemo več kot 45 000 kg pridelka na hektar, smiselno, vsaj v letih s povprečnim tveganjem za pojav bolezni, za varstvo pred okužbami z bakterijo porabiti vsaj 600 evrov na hektar. Povprečne stroške je možno znižati, če povečamo zanesljivost prognoze in če, vzdržujemo nasad v stanju, da imamo manj kot 10 % latentno okuženih dreves. 4.3 Delovanje napovedovanega modela Maryblyt Poskuse, ki smo jih izvajali z namenom ugotavljanja učinkovitosti pripravkov smo spremljali tudi v povezavi z napovedmi prognostičnega modela Maryblyt. Analiza skladnosti napovedi in dejanskega pojavljanja bolezni kaže na zelo dobro ujemanje. Ni bilo primerov, da bi se bolezen pojavila, prognostični sistem, pa bi napovedal, da možnosti za okužbe in razvoj bolezni ni. Ugotavljamo, da je prognostični model Maryblyt primeren za naše razmere, le dokaj malo ga pridelovalci uporabljajo, oziroma zelo malo uporabljajo napovedi, ki jih nudi napovedovalna služba pri odločitvah, kdaj bodo izvedli kemične ali biotične zatiralne metode. Pri večini poskusov je model napovedal, da ni možnosti za hiter in obsežen razvoj bolezni in dejansko se bolezen nikoli ni razvila v večjem obsegu. Morda je model nekoliko manj primeren za napovedovanje zelo poznih okužb cvetov, ki se odprejo, ko je glavno cvetenje že mimo, na primer v obdobju juniju. 5. ZAHVALA Za financiranje raziskovalnih aktivnosti se zahvaljujemo Ministrstvu RS za kmetijstvo gozdarstvo in prehrano in Agenciji RS za raziskovalno dejavnost. Prav tako se zahvaljujemo vsem podjetjem in privatnim sadjarjem, ki so dovolili, da smo poskuse izvajali v njihovih sadovnjakih in pri tem povzročili nekaj gospodarske škode. Zahvala velja tudi vsem podjetjem, ki so brezplačno podarila pripravke za izvedbo poskusov, še posebej podjetju Cinkarna Celje d.d., ki je sodelovalo tudi z nudenjem brezplačnih laboratorijskih uslug.