dvig zapornic Elektro-Slovenija, d.o.o. UREDNI[TVO Glavni in odgovorni urednik: Brane Janji} Novinarja: Minka Skubic, Miro Jakomin Adrema: Toma` Sajevic Lektorica: Darinka Lempl Naslov: NA[ STIK, Hajdrihova 2, 1000 Ljubljana, tel. (01) 474 30 00 faks: (01) 474 25 02 e-mail:brane.janjicdeles.si predsednik Ervin Kos (DEM), podpredsednica Ida Novak Jerele (NEK), Majda Kova~i~ (El. Gorenjska), Nata{a Toni (TE-TOL), Jana Babi~ (SEL), Jadranka Lu`nik (SENG), Gorazd Pozvek (TEB), Franc @galin (TET), mag. Violeta Irgl (El. Ljubljana), Danica Mirnik (El. Celje), Jelka Oro`im Kop{e (El. Maribor), Neva Tabaj (El. Primorska), Nino Maleti~ (EGS-RI Maribor), Drago Skorn{ek (TE[), Janez Zadravec (ELES), Marko Smole (IBE), Danila Bartol (EIMV), Jo{ko Zabavnik (Informatika), Drago Papler (predstavnik stalnih dopisnikov). Po{tnina pla~ana pri po{ti 1102 Ljubljana Peter @ebre MAXILINE d.o.o. Ljubljana TISK DELO TISKARNA d.d., Ljubljana [ STIK je vpisan v register ~asopisov pri RSI pod{t. 746. Po mnenju urada za informiranje {t. 23/92 {teje NA[ STIK med izdelke informativnega zna~aja. NA[ STIK je brezpla~en. Naklada 7.500 izvodov Prihodnja {evilka Na{ega stika izide 31. maja 2001. Prispevke zanjo lahko po{ljete najpozneje do 18. maja 2001. po {tev o vseh zapletih in razpletih ter {tevilnih ugibanjih, ali odprtje do-ma~ega trga z elektri~no energijo spomladi sploh bo, se je 15. aprila vendarle zgodilo. Le tri dni pred tem je vlada namre~ sprejela {e tiste temeljne podzakonske akte in uredbe, ki so nujne za za~etek delovanja trga, in s tem tudi pri`gala zeleno lu~ za za~etek novega obdobja v slovenski elektroenergetski zgodovini. Elektrogospodarstvo je torej stopilo na pot, ki je doslej ni poznalo, elektri~na energija pa dobila status, ki si ga je pravzaprav `e dolgo `elela, in tako tudi sama postala tr`no blago. Pri~akovanja, povezana z odprtjem trga, so precej razli~na. Tako porabniki pri~akujejo zlasti zni`anje cen in s tem stro{kov poslovanja ter pove~anje lastne konkuren~nosti, elektroenergetska podjetja pa predvsem zagotovitev razmer za normalno poslovanje in poslovna poro~ila brez izgub. Za uresni~itev pri~akovanj tako prvih kot drugih pa bo treba {e marsikaj postoriti. ^e namre~ upo{tevamo nekatera znana dejstva in {tevilke iz tujine, bodo porabniki s prihodom trga prej spoznali, da je bila elektri~na energija pri nas pravzaprav `e doslej poceni in da bodo morali svoje ukrepe za zni`anje stro{kov bolj usmeriti v u~inkovito rabo energije. Na drugi strani pa se bodo morala zaradi zunanjih pritiskov {e dodatno racionalizirati in tr`iti tudi doma~a elektroenergetska podjetja, dru-ga~e s pozitivnimi poslovnimi rezultati ne bo ni~. Trg ima namre~ svoja neusmiljena pravila delovanja in ~e ga `elimo resni~no uveljaviti, jih bo treba tudi v celoti spo{tovati. Prav tako bo morala v naslednjih mesecih o svoji lastnini bolj odlo~no spregovoriti tudi dr`ava, ki se doslej z nekaterimi aktualnimi energetskimi vpra{anji, med katerimi gre predvsem poudariti finan~no prestrukturiranje sektorja, sploh ni hotela ali `elela ukvarjati. Skratka, 15. aprila se je tudi v elektroenergetskem sektorju za~el proces, s katerim so se druga gospodarska po-dro~ja sre~ala `e pred leti. Bogata preteklost, tudi v mednarodnih okvirih potrjeno strokovno znanje in poslovanje po evropskih standardih kakovosti pa vlivajo upanje, da bo tudi slovensko elektrogospodarstvo stopalo po poti uspe{nih. Foto Peter @ebre www.eles.si ISSN 1408-9548 / tema meseca Energetika v objemu okolja Soodvisnost okolja in energetike postaja vse bolj o~itna, saj gre za podro~ji, ki se sre~ujeta pri {tevilnih vpra{anjih - one-sna`evanju, poseganju v prostor, pa tudi prizadevanjih za ohranjanje narave. Ukrepi za u~inkovitej{o rabo energije lahko prinesejo tudi velike prihranke. Vj 2 Portoro`u so 5. in 6. aprila potekali `e tretji dnevi energetikov, na katerih je bila tokrat osrednja tema namenjena okoljskim vidikom rabe energije in vlogi energetskega sektorja pri zmanj{evanju emisij toplogrednih plinov. Sre~anja se je udele`ilo ve~ kot 180 energetskih mened`erjev iz raz-li~nih slovenskih podjetij, samo sre~anje pa je minilo tudi v znamenju podelitve tradicionalnih priznanj za energetsko u~inkovito podjetje, energetsko u~inkovit projekt, energetskega mened`erja in energetskega projektanta. Kot je uvodoma dejal eden glavnih pobudnikov tovrstnega dru-`enja slovenskih energetskih me-ned`erjev direktor Agencije za u~in-kovito rabo energije Franc Beravs, imamo v Sloveniji postavljene ambiciozne cilje glede zmanj{evanja energetske intenzivnosti, ki smo jih zapisali `e v Resolucijo o strategiji in oskrbi Slovenije z energijo leta 1996 in so bili delno ponovljeni tudi v Strategiji in kratkoro~nem na~rtu zmanj-{evanja emisij toplogrednih plinov. Pri tem je vloga u~inkovite rabe energije nedvomno velika, pri ~emer je jasno, da zastavljenih ciljev ne bo mo-go~e uresni~iti brez razli~nih spodbujevalnih mehanizmov, med katere sodijo tudi razli~ne dr`avne spodbude iz prora~una. Ravno na tem podro~ju pa `al ni mogo~e govoriti o napredku, saj lani zaradi te`av pri izvajanju prora~una in var~evalnih ukrepov za izvajanje nekaterih ukrepov u~inkovi-te rabe energije ni bilo razporejenih kar 90 milijonov tolarjev in je moralo tako precej podjetij svoje namere o izvedbi energetskih pregledov in na-lo`be v ukrepe u~inkovitej{e rabe energije odlo`iti za nedolo~en ~as. Prav tako pa ni ni~ kaj spodbuden tudi predlog leto{njega prora~una, saj predvidena sredstva ostajajo na ravni lani porabljenih sredstev. Seveda pa to ne {e ne pomeni, je poudaril Franc Beravs, da dr`ava dviguje roke od tega podro~ja. Ravno nasprotno, napovedane spremembe o premestitvi energetike pod pristojnost Ministrstva za okolje in prostor, dajejo upanje, da bomo lahko vlaganja v u~in-kovito rabo energije in s tem izvajanje aktivne politike zmanj{evanja to-plogrednih plinov v prihodnjih letih {e okrepili. Sicer pa je Agencija za u~inkovito rabo energije kljub omenjenim denarnim te`avam lani izpeljala vrsto projektov, med katerimi gre {e posebej poudariti projekt Uvajanja k porabnikom usmerjenega upravljanja v podjetjih za distribucijo elektri~ne energije in zemeljskega plina, ki je potekla v okviru programa Phare. Omenjeni projekt namre~ od- pira nove mo`nosti v slovenskih distribucijskih podjetjih v obdobju, ko tudi pri nas odpiramo trg z elektri~no energijo, in podjetjem omogo~a, da postopoma zamenjajo filozofijo zgolj dobavitelja energije v dobavitelja energetskih storitev. Podobne projekte bo sku{ala agencija v ~im ve~ji meri izpeljati tudi letos, pri ~emer naj bi od predvidenih 200 milijonov tolarjev prora~unskih sredstev pribli`no 80 milijonov bilo namenjenih svetovanju, ki ob odobrenih precej skromnih namenskih sredstvih {e naprej ostaja hrbtenica uvajanja ukrepov u~in-kovite rabe energije tako v gospodarstvu kot v gospodinjstvih. ZMANJ[EVANJE EMISIJ TOPLOGREDNIH PLINOV Marjan Vezjak iz Ministrstva za okolje in prostor je predstavil strategijo zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov in mo`nih na~inov za njeno udejanjanje. Uvodoma je podal vsebinski okvir in nato pojasnil, kak{ne so obveznosti zmanj{evanja emisij toplo-grednih plinov. Z odlo~itvijo o za~et-ku procesa priklju~itve Evropski uniji se je Slovenija odlo~ila za sprejem in uveljavitev pravnega reda in uskladitev s strategijo EU tudi na po-dro~ju zmanj{evanja emisij toplo-grednih plinov. @e v pripravljalnem obdobju pred podpisom protokola v Kyotu je v okviru predpristopnega procesa Slovenija z drugimi kandidatkami za vstop v EU odlo~no podprla zmanj{evanje emisij toplogred-nih plinov, kot eno izmed okoljskih in razvojnih prioritet EU in pri-dru`enih ~lanic. Ratifikacija Kyotske-ga protokola, sprejetje ustreznega nacionalnega predpisa o nadzoru nad emisijami toplogrednih plinov, vzpostavitev sistema nadzora nad emisijami toplogrednih plinov in izdelava dolgoro~ne strategije zmanj{evanja emisij toplogrednih plinov je tudi del kratkoro~nih prioritet in pogajalskega izhodi{~a Slovenije. ^eprav se Slovenija zaveda te`avnosti izpolnitve zavez o zmanj{evanju emisij toplogrednih plinov, saj so emisije izhodi{~nega leta `e prese`ene, hkrati pa se zaradi relativno hitrega ekonomskega razvoja soo~amo z njihovo strmo rastjo, pa vidi v teh ukrepih tudi prilo`nost za uskladitev razvojnih prioritet dr`ave, integracijo okoljskih vsebin v najpomembnej{e gospodarske in razvojne sektorje ter predvsem brez varovalke priložnost za hitrejši tehnološki razvoj v smeri trajnostno naravnane post-industrijske družbe. Slovenija si prizadeva za oblikovanje skupne politike in inštrumentov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v EU. Pri izbiri in uveljavljanju ukrepov za doseganje ciljev Kyotske-ga protokola mora Slovenija natančno proučiti njihove makroekonomske posledice, predvsem glede rasti bruto domačega proizvoda, plačil-no-bilančnega in javno-finančnega ravnovesja ter ekonomsko politične sprejemljivosti ukrepov s stališča kon-vergenčnega programa, ki ga mora Slovenija izvajati po sporazumu z EU. Poleg mehanizmov na podlagi Kyotskega protokola, kot so trgovanje z emisijami, skupno izvajanje in mehanizem čistega razvoja, je v državi na voljo predvsem širok nabor ekonomsko političnih inštrumentov, od direktnih državnih intervencij ali tržnih omejitev, ki so v skladu s politiko EU, do posrednih ukrepov, s katerimi ekonomska politika dosega družbene cilje, še posebej glede kon-kurečnosti gospodarstva in trga dela. Prerazporeditev javno-finančnih sredstev mora slediti razvojnim prioritetam, določenim v strategiji gospodarskega razvoja Slovenije in v državnem razvojnem programu, ki bosta upoštevala tudi ukrepe za doseganje ciljev Kyotskega protokola. Proces vključevanja v EU pa je hkrati priložnost Slovenije, da v okviru oblikovanja skupne politike ekonomske in socialne kohezije iz evropskih skladov pridobi dodatna sredstva tudi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov ter s tem še pospeši lasten gospodarski in tehnološki razvoj na določenih področjih. EMISIJE SO POVEZANE PREDVSEM S PROIZVODNJO Ob tem je Marjan Vezjak pojasnil, da zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zahteva drugačen pristop kot reševanje večine drugih okoljskih problemov. Vzrok temu je, da za zmanjševanje emisij ni na razpolago čistilnih naprav, ki bi omogočale njihovo učinkovito zmanjševanje po načelu »end of pipe«, kot je to na primer mogoče pri emisijah žveplovega dioksida, ki so še nedavno dominira-le kot osrednji okoljski problem. Emisije toplogrednih plinov je mogoče zmanjševati zlasti z zamenjavo tehnologij, zamenjavo goriv in surovin ter z zmanjšanjem obsega ali opustitvijo nekaterih dejavnosti. Emisije toplogrednih plinov so povezane predvsem z obsegom in načinom proizvodnje in porabe energije. Prav naraščanje porabe energije je v preteklosti omogočalo gospodarski razvoj in višanje življenjskega standarda. Znaten delež emisij toplogrednih plinov imajo tudi nekateri industrijski procesi, kmetijstvo in ravnanje z odpadki, kar še povečuje kompleksnost problematike. Dodatna značilnost je velika razpršenost virov neposrednih in posrednih emisij, tako da je njihovo zmanjševanje odvisno od množice odločitev individualnih porabnikov. Zmanjševanje emisij toplogrednih plinov zahteva korenitejše posege v način produkcije in porabe. Zmanjševanje emisij je tesno povezano z gospodarskim razvojem, ki določa način oskrbe z energijo ter njeno porabo v industriji in storitvenem sektorju, ter na drugi strani z načinom zadovoljevanja življenjskih potreb, ki so močno odvisne tudi od sistema vrednot. Strateško pomembno je, da ustrezno in pravočasno prepoznamo spremembo pogojev gospodarskega razvoja, ki jih prinašajo zahteve po zmanjševanju emisij toplogrednih plinov. Namen strategije je tako tudi pripraviti temeljne usmeritve ekonomsko uspešnega razvoja, ki bo omogočal zmanjševanje emisij toplogrednih plinov v skladu s Kyot-skim protokolom. Glavni cilj strategije je priprava temeljev za zadostitev določilom Kyotskega protokola za zmanjšanje emisij toplogrednih plinov v prvem ciljnem obdobju, od leta 2008 do 2012, ter usmeritev, ki bodo omogočile učinkovito obvladovanje emisij toplogrednih plinov tudi po tem obdobju. Zmanjšanje emisij je treba doseči na način, ki bo narodno gospodarsko najučinkovitejši. Hkrati je treba izkoristiti sinergistične učinke zmanjševanja emisij. Ukrepi za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov lahko pripomorejo k hitrejšemu prestrukturiranju gospodarstva, in sicer v učinkovitejše in strukturno bolj prilagojene izzive prihodnosti. Posebej pomembna je povezava zmanjševanja emisij toplogrednih plinov z drugimi vidiki varstva okolja. Večina ukrepov za zmanjševanje emisij toplogrednih plinov prispeva tudi > Energija, OKOLJE INETOS n . ' a dnevih energetikov seje pokazalo, da energetiki čutijo željo, da bi se čim prej prebili iz lupine zgodovinsko že preseženihpojmovanj o zgolj ekstenzivni in porabniški vlogi energije in se spopadli z realnimi izzivi na področju energije in okolja. Pomembno je, daje kljub oviram dosežen premik v razlikovanju med količinskim in kakovostnim pojmovanjem energije v luči zahtev Kyotskega protokola. Energetiki se torej zavedajo, da ne gre samo za problem obsega energetske proizvodnje in porabe, temveč je pomembno tudi vprašanje, kako s čim manjšimi stroški proizvajati ekonomično in okolju prijazno. Postopoma se širi in krepi tudi zavest o pomenu okoljske vzgoje, izobraževanja in vključevanja javnosti. Sicer pa so dnevom energetikov dala temeljni pomen in težo predvsem zanimiva razmišljanja o problematiki zmanjševanja emisij toplogrednih plinov, kar je še posebej pomembno z vidika vključevanja Slovenije v EU. Pri zmanjševanju emisij toplogrednih plinov je treba upoštevati celo vrsto narodnogospodarskih, mednarodnih, finančnih in drugih kriterijev. Poleg tega je treba upoštevati tudi kriterije socialne pravičnosti in sprejemljivosti, kot so ohranjanje in povečevanje zaposlenosti, blažitev socialnih razlik in uravnoteženi regionalni razvoj. Ko govorimo o energetski in oko-Ijevarstveni politiki, pa se ne moremo izogniti tudi vprašanju, kako so v teh procesih upoštevane etične norme, saj je vedno navzoča nevarnost takih ali drugačnih zlorab. Prepričani smo, da ob pomanjkanju etosa ostajajo še tako odlični sistemi, strategije in projekti ujeti v mrežah brezčutnega in popredmetenega sveta. Zato bi poleg že omenjenih kriterijev morali bolj upoštevati tudi etična merila. In če gremo v tej smeri še korak naprej: dolžnost države je, da poskrbi za učinkovito usklajevanje različnih gospodarskih, energetskih, okoljevarstvenih, in socialnih interesov ob doslednem spoštovanju etičnih in drugih civilizacijskih vrednot. Za oblikovanje pravičnih razmerij v družbi pa so seveda odgovorna tudi energetska podjetja in še posebej menedžerji. MIRO JAKOMIN tema meseca 4 k zmanj{anju drugih obremenitev okolja. Zmanj{anje lokalnih obremenitev okolja pa je mogo~e dose~i na na~ine, ki imajo razli~ne u~inke na emisije toplogrednih plinov. Zato je treba pri tem zagotoviti usklajeno zmanj{evanje lokalnih in regionalnih obremenitev okolja z zmanj{evanjem emisij toplogrednih plinov kot globalnim vidikom varovanja okolja. Na ta na~in je mogo~e dosegati cilje varstva okolja z manj{imi stro{ki. ZA ZMANJ[ANJE ONESNA@EVANJA NUJNI UKREPI DOBAVITELJEV IN ODJEMALCEV Dejstvo je, da se tudi energetika v povezavi z okoljem postopoma globali-zira in v tej lu~i zapu{~a posamezne dr`avne politike ter postaja vse bolj svetovna politika. Veseli me, da sodi Slovenija med tiste dr`ave, ki so to soodvisnost med omenjenima po-dro~jema spoznale `e pred ~asom in tudi `e za~ele izvajati ukrepe za u~in-kovitej{o rabo energije in s tem manj{e onesna`evanje okolja. S temi besedami je svoje izvajanje za~el glavni svetovalec pri Direkciji za energijo in transport Evropske komisije mag. Jorgen Heninningsen, ki je v nadaljevanju najve~ pozornosti namenil aktualni energetski politiki Evropske unije in direktivam, ki so bile pred kratkim potrjene v razli~nih evropskih dokumentih. V zvezi s tem je {e poudaril, da Evropska unija ne odstopa od Kyotskega protokola, katerega izpolnitev je pod predsedstvom [vedske dobila tudi nove dimenzije, zlasti v pogledu prou~evanja energije in klimatskih sprememb. Pri tem ne gre tudi pozabiti, da je energetska politika v evropskih dr`avah {e vedno zelo `iv in aktiven proces, v okviru katerega i{~ejo predvsem odgovore na vpra{anja hkratnega pove~anja mednarodne konkuren~nosti, zagotovitve zanesljivosti oskrbe in ohranitve `ivljenjskega okolja. Gre namre~ za vpra{anja, ki so medsebojno tesno povezana, pri ~emer naj bi bili v ospredju evropske energetske politike v prihodnjih letih racionalizacija porabe v industriji oziroma {e posebej v prometu, bolj{a izolacija stavb ter ve~ja uporaba obnovljivih in alternativnih virov energije. O precej spremenjenem odnosu industrije do okolja je v nadaljevanju govorila tudi Ja- nja Leban iz Gospodarske zbornice Slovenije, ki je dejala, da se vpliv industrije na okolje v zadnjih letih sicer postopoma zmanj{uje, vendar gre za proces, ki {e zdale~ ni kon~an. Ker je v Evropi prevladalo spoznanje, da je veliko la`je vplivati na proizvodnjo kot na navade potro{nikov, je bila leta 1996 sprejeta direktiva o celovitem prepre~evanju in nadzoru onesna-`evanja, ki uvaja sistem ~asovno omejenih okoljskih dovoljenj in zahteva nenehno izbolj{evanje in prilagajanje industrije najbolj{im razpolo`ljivim tehnikam in tehnolo{kim re{itvam. Omenjena direktiva, ki jo je sprejela tudi Slovenija, je za nove objekte za~ela veljati konec oktobra 1999, obstoje~i objekti pa morajo biti z njo usklajeni do konca oktobra 2007. Zaradi zahtevnosti problematike in z njo povezanimi stro{ki si je Slovenija za nove objekte s pogajanji zagotovila {tiriletno prehodno obdobje, kar pomeni, da naj bi bila direktiva pri nas v celoti uveljavljena do 30. oktobra 2011. Pri tem je direktiva {e zlasti pomembna za prihodnost industrijskih podjetij, saj slednja brez okolj- skih dovoljenj ne bodo mogla ve~ opravljati svoje dejavnosti. Ali povedano druga~e, podjetja bodo morala za pridobitev dovoljenj upo{tevati vse vidike varstva okolja, od vplivov na zrak, vodo, tla, hrup, rabo surovin, nastajanje odpadkov in energetsko u~inkovitost, s ~imer bo pomen energetskih in okoljevarstvenih mened-`erjev v podjetjih zagotovo {e narasel. Na drugi strani pa se bomo sre~evali {e z ve~jim vplivom javnosti, ki po zahtevah direktive mora biti vklju-~ena v postopek pridobivanja in po-dalj{evanja dovoljenj ter imeti dostop do informacij o okoljskem poslovanju podjetij. O ve~jem sodelovanju med dobavitelji in porabniki energije je govoril tudi dr. Miha Tom{i~, in sicer predvsem v lu~i usmerjanja kon~ne rabe energije, ki je v tujini bolj znana pod pojmo demand side managment. Gre za na prvi pogled nasprotujo~e zlitje interesov, ko ponudniki energije oziroma podjetja za oskrbo z energijo skrbijo tudi za manj{anje stro{kov in porabe energije pri odjemalcih, pri ~emer gre za iskanje nekih dolgoro~nih medseboj- L SfOČJrtf? nevi energetikov ^ enprc^lskih mtinLiilzLTfev Slovi?ni|e Sre~anje energetskih menad`erjev je preraslo v tradicionalno in vse bolj obiskano prireditev. nih koristi, bodisi v smeri zmanj{eva-nja porabe, spodbujanja lastne proizvodnje, zamenjave energetskega vira, prilagajanja diagrama odjema in rezanja konic bodisi ponujanja novih dodatnih storitev, kot so energetski pregledi, svetovanje pri izbiri in vgradnji ustreznih merilnih naprav in podobno. Da je na tem podro~ju {e veliko mo`nosti, je pokazal tudi pilotski projekt upravljanja z energijo, ki so ga lani izvedli v Elektro Mariboru in Elektro Ljubljani in ki je potrdil, da gre tudi podro~je svetovanja porabnikov {teti med nove poslovne prilo`nosti. Sicer pa bi lahko rekli, da je bilo rde~a nit vseh razprav spoznanje, da postaja energetika v {ir{em in o`jem pomenu vse bolj vpeta v okolje in bo morala z njim vse bolj iskati tudi mo`nosti za u~inkovito so`itje. BRANE JANJI] MIRO JAKOMIN r ENERGETSKO NAJUČINKOVITEJŠE PODJETJE JUB evija Gospodarski vestnik in Agencija RS za učinkovito rabo energije sta v okviru dnevov energetikov ze petič podelila priznanje za energetsko učinkovito podjetje, ki ga je letos prejelo podjetje JUB, kemična industrija iz Dola pri Ljubljani. Energetski menedzer leta pa je tako postal Stanislav Sraka, ki je v JUB-u tehnični direktor. Poleg omenjenega priznanja so letos drugič podelili tudi priznanje za energetsko učinkovit projekt, in sicer je bil izbran projekt učinkovite rabe energije v šoli, ki ga je pripravilo in izvedlo mariborsko podjetje Menerga. Kot je bilo rečeno na priložnostni tiskovni konferenci, je glavni cilj razpisa za omenjena laskava priznanja spodbujati racionalno izkoriščanje energije med slovenskimi podjetji ter s tem prispevati k zmanjšanju onesnaževanja okolja. Razpis pa naj bi vplival tudi na ustvarjalnost in tekmovalnost v podjetjih in motiviral tiste, ki ze vlagajo v takšen razvoj. Predsednik komisje dr. Peter Novak je v zvezi s tem povedal, da je še zlasti spodbudno, da se na razpise prijavljajo tudi ista podjetja, kar dokazuje, da jim priznanje resnično nekaj pomeni. Se bolj razveseljivo pa je, da gre v veliko primerih za projekte in energetske izboljšave, ki jih je mogoče koristno uporabiti tudi v drugih podjetjih. Letošnji nagrajenec JUB je tako koristno izrabil naravne danosti in za lastne energetske potrebe zgradil dve mali hidroelektrarni, pri čemer presežke električne energije prodaja v omrežje. Hkrati so v podjetju v zadnjih treh letih izpeljali kar devetnajst različnih ukrepov in izboljšav ter tako porabo energije na enoto proizvoda v zadnjih petih letih zmanjšali za 34 odstotkov. Tudi podjetje Menerga je letos ze drugič kandidiralo za najuspešnejši energetski projekt, in sicer z obnovo in dograditvijo osnovne šole Destrnik. Z uporabo sodobnih izolacijskih materialov, izvedbo učinkovitega ogrevanja in prezračevanja so zmanjšali letne stroške za energijo za sedem milijonov tolarjev oziroma so s pravilnikom dovoljenih 146 kilo-vatnih ur porabljene energije na kvadratni meter učinkovito zmanjšali na zgolj 53,7 kilovatne ure. Naj še omenimo, da se je letos za naslov energetsko učinkovito podjetje potegovalo devet podjetij, za energetski projekt pa sedem, pri čemer gre v večini primerov tudi drugače za zelo uspešna podjetja, kot so denimo begunjski Elan, IMP Klima iz Godoviča, cerkniški Brest, Luka Koper ali kranjski Merkur. 5 iz energetskih okolij ELES BORZA SE JE PRIJELA Po prvih nezaupljivih korakih in začetnih preverjanjih so se četrtkovi tržni sestanki za nakup presežkov električne energije dobro prijeli, postopoma pa se veča tudi število sklenjenih poslov in količina prodanih kilovatnih ur električne energije. Tako je bilo na prvih šestih sestankih skupno prodanih nekaj manj kot 16 milijonov kilovatnih ur električne energije, pri čemer se je povprečna cena gibala okrog pet tolarjev za kilovatno uro. Poglavitni namen teh sestankov je bil v prvi vrsti nabiranje izkušenj, na njih pa so sodelovali Elesovo hčerinsko podjetje Borzen kot prodajalec in predstavniki distribucije ter velikih porabnikov kot kupci. Po odprtju notranjega trga z električno energijo naj bi se tej skupni pridružilo še kakih deset trgovcev, ki pa morajo pred tem pridobiti še ustrezne licence. Po ocenah naj bi v prihodnje na tedenskih sestankih prodajali približno dvajset odstotkov vse potrebne električne energije, medtem ko bodo kupci, vsaj če sklepamo po tujih izkušnjah, za osemdeset odstotkov električne energije še vedno raje sklepali dolgoročne pogodbe, ki zagotavljajo zanesljivo in nemoteno dobavo električne energije za daljše obdobje. BRANE JANJI] ZA^ELA SE JE ZADNJA FAZA OBNOVE RTP KLE^E Razdelilno transformatorska postaja 220/110/35 kV Kleče pomeni osnovni 110 kV napajalni objekt za širše območje Ljubljane in njene okolice, saj je elektroenergetsko omrežje v tem delu Slovenije zasnovano tako, da gre večina električne energije, ki napaja prestolnico in njeno okolico, preko tega stikališča. Zaradi konfiguracije omrežja v centralnem delu Slovenije in nedokončanja nekaterih investicij (predvsem 110 kV daljnovoda TE-TOL — Polje — RTP Beričevo, s katerim bi sklenili napajalni obroč) Ljubljana nima zagotovljenega zanesljivega napajanja na 110 kV nivoju. Ker se pretežni del mesta in širše okolice tako napaja iz daljnovodov, ki izhajajo iz RTP Kleče, gre torej za izjemno pomembno napajalno točko, katere obnova se je ravno zaradi pomena, pa tudi velikosti investicije začela etapno že leta 1997- Letos je tako na vrsti še zadnja, peta etapa obnove, ki se bo predvidoma končala do 10. oktobra, v njenem okviru pa bo Eles uredil še 220 kV odvoda proti Divači, zamenjal 220/110 kV transformator in prenovil 110 kV polja Vič L, II. in Logatec L, II. Vrednost del pete etape je ocenjena na 330 milijonov tolarjev, izvajalca pa bosta za gradbena in konstrukcijska dela Gradiš ter za montažna dela podjetje C&G, ki sta sodelovala že v dosedanjih štirih fazah. Zaradi prenovitvenih del bo napajanje porabnikov, ki so vezani na omenjena daljnovodna polja, potekalo s povečanim tveganjem, saj se porabniki napajajo s prevezavami iz sosednjih polj. Sicer pa bomo po 6 koncu del v Ljubljani končno dobili sodobno 110 kV stikali{~e, ~eprav bo za nemoteno in zanesljivej{e napajanje slovenske prestolnice treba po~akati {e na dograditev manjkajo~ega dela 110 kV ljubljanske zanke. BRANE JANJI] ENERGETIKA PREHAJA IZ ENEGA V DRUGO MINISTRSTVO O prenosu energetike iz Ministrstva za gospodarske dejavnosti na Ministrstvo za okolje in prostor je v javnosti precej neznank in ugibanj, med drugim tudi zaradi informacijskih vrzeli. O tem, zakaj je gospodarska ministrica dr. Tea Petrin energetiko prepustila ministrskemu kolegu Janezu Kopa~u, v javnosti ni bilo zaslediti jasne informacije. Vsekakor pa je ta zgodba tesno povezana z zakonom o spremembah zakona o organizaciji in delovnem podro~ju ministrstev. Kaj se v resnici dogaja na tem podro~ju? Kako je z organizacijskimi pripravami? Bo energetika preme{~ena iz enega v drug vladni resor naenkrat ali postopoma? Kak{no mesto bo zavzela v okviru podro~ij Ministrstva za okolje in prostor? V razmerah, ko se pojavljajo take ali druga~ne razlage o upravi~enosti ali neupravi~enosti prenosa energetike v omenjeni vladni re-sor, je seveda najbolj primerna informacija iz prve roke. Ker je energetska javnost zelo zainteresirana za verodostojno seznanitev s to problematiko, smo v za~etku aprila za pojasnilo zaprosili okoljevarstvenega ministra Janeza Kopa~a. Kot so nam kmalu zatem sporo~ili iz slu`be za odnose z javnostmi pri Ministrstvu za okolje in prostor, bo minister na vpra{anja o prenosu energetike odgovoril po sprejetju zakona o spremembah in dopolnitvah zakona o organizaciji in delovnem podro~ju ministrstev. Ob tem naj {e zapi{emo, da je omenjeni zakon, s katerim energetika prehaja v okoljevarstveni resor, dr`avni zbor sprejel po hitrem postopku 12. aprila. Ker v ~asu, ko smo oddajali prispevke pogovora ni bilo mo`no opraviti, se s predstavnico slu`be za odnose z javnostmi pri MOP-u dogovarjamo, da bi intervju opravili za naslednjo {tevilko Na{ega stika. MIRO JAKOMIN Je bila energetika za subtilno gospodarsko ministrico dr. Te o Petrin preve~ trda? ELEKTRO LJUBLJANA PRIPRAVLJENI NA TR@NE IZZIVE Zaposleni v delni{ki dru`bi Elektro Ljubljana se podobno kot v drugih distribucijskih podjetjih nahajajo sredi burnih sprememb na podro~ju odpiranja trga z elektri~no energijo. Kot je ob odprtju nove RTP @ale pojasnil direktor Vincenc Jan{a, so se z uveljavitvijo energetskega zakona in s sprejetjem uredbe o preoblikovanju distribucijskih podjetij lotili reorganizacije podjetja zelo premi{ljeno in sistemati~no. Tudi v prihodnje na-mre~ `elijo ostati zanesljiv in konku-ren~en dobavitelj elektri~ne energije vsem svojim odjemalcem. Na omenjeni podlagi Elektro Ljubljana z novo organizacijo izvaja tri regulirane energetske dejavnosti, kot so upravljanje distribucijskega omre`ja, izvajanje dejavnosti distribucije in dobava tarifnim odjemalcem. Poleg tega opravlja tudi dve tr`ni dejavnosti, in sicer investicijski in`eniring in prodajo upravi~enim odjemalcem. V Elek-tro Ljubljani, kjer so `e doslej imeli visoko strokovno usposobljene kadre, so dali po sprejetju energetskega zakona velik poudarek predvsem strokovnemu in kadrovskemu usposabljanju zaposlenih za poslovanje na odprtem trgu z elektri~no energijo. Prav tako so za~eli {e bolj na~rtno urejati odnose z njihovimi odjemalci elektri~ne energije. Ob tem je Vin-cenc Jan{a povedal, da jih pri ure-sni~evanju vseh zakonsko predpisa- pod medijskim žarometom nih novosti in pri novem načinu poslovanja podjetja spremlja jasna zavest, da je Elektro Ljubljana podjetje s stoletno tradicijo na področju distribucije električne energije, in da za zanesljivo dobavo električne energije skrbi strokovno usposobljen delovni kolektiv z veliko izkušenj. Zavedajo pa se tudi, da je redna in zanesljiva dobava električne energije v razmerah odprtega trga in konkurence tudi pogoj za poslovno uspešnost njihovih odjemalcev. Ne nazadnje pa o urejenosti podjetja priča tudi certifikat kakovosti, ki so ga pridobili že leta 1999. MIRO JAKOMIN JIMliJililiMliliMift LOKACIJE ZA IZRABO VETRA BODO OKOLIŠKO OVREDNOTENE V Novi Gorici je 24. marca potekala mednarodna konferenca o projektu izkoriščanja vetrne energije (WEP), ki vključuje Španijo, Slovenijo, Romunijo, Slovaško in Italijo. Projekt je bil odobren v okviru programa Evropske unije ECOS OUVERTURE in je namenjen razvoju lokalnih skupnosti. Pobudnik in nosilec projekta je španska dežela Navarra, ki ima na področju izrabe vetra bogate izkušnje. Na tem območju, ki obsega približno polovico Slovenije s 600 tisoč prebivalci, so od leta 1994 do danes zgradili 300 mega-vatov elektrarn na veter, kar je skoraj polovica moči NEK. Pri tem projektu gre za prenos španskega znanja in izkušenj na omenjene partnerje, ki trenutno še iščejo možnosti za izrabo vetrne energije, nimajo pa izkušenj. Podlaga za oceno možnosti razvoja je za vsakega partnerja ocena energetskega potenciala, ki se lahko izdela le na podlagi meritev in analize pomembnih parametrov vetra, kot so urna, maksimalna in povprečna hitrost, stalnost, smer vetra in drugo. Poleg dežel in pokrajin v pripravi ocene energetskega potenciala sodelujejo tudi podjetja s področja energetike in razvoja. Iz Navarre je to podjetje Electro Hydraulica de Navarra, ki je največji investitor vetrnih elektrarn v Evropi. Poleg 300 mega-vatov elektrarn v Navarri ima EHN še velike lastniške deleže v drugih delih Španije. Na slovenski strani sta poleg Občine Vipava v ta projekt vključeni še podjetje Elektro Primorska kot potencial- UNIVERZI IN GOSPODARSTVO SLABO SODELUJEJO TUDI MARCA Marca je po izračunih Statističnega urada Republike Slovenije inflacija znašala 1,1 1,1 -ODSTOTNA odstotka. Enaka je bila tudi februarja, januarja pa nekoliko nižja - 0,4-odstotna. V INFLACIJA pivih treh mesecih so se tako cene življenjskih potrebščin v primerjavi z ravnijo cen v lanskem decembru zvišale za 2,6, od marca lani pa za 8,9 odstotka. Najbolj so poskočile cene komunalnih storitev (povprečno za šest odstotkov) in goriv za ogrevanje, ki so se podražila za 2,3 odstotka. Drobnoprodajne cene so narasle v povprečju za 1,2 odstotka, blago je bilo dražje za 1,1, storitve pa za poldrugi odstotek. Industrijska proizvodnja v januarju seje glede na lanski december povišala za kar 7,4 odstotka, februarja pa je bila samo za 1,4 odstotka višja kot januarja. Tudi domači bruto proizvod je po ocenah statističnega urada leta 2000 zrasel, in sicer za 4,8 odstotka v primerjavi z letom 1999, in znaša 2,752.887 tolarjev, povprečna januarska bruto plača pa je bila 207.312 tolarjev, kar je za 3,1 odstotka manj kot decembra 2000. Dnevnik, 31. marec Na svojem prvem sestanku so se člani Podjetniškega foruma, ki ga je gospodarska ministrica dr. Tea Petrin ustanovila kot posvetovalno telo, pogovarjali o tem, kako vzpostaviti večji pretok znanja iz znanstveno-raziskovalnih institucij v gospodarstvo. Pri tem so izhajali iz študije Benchmarking Slovenije, ki vsebuje oceno sposobnosti podjetij v državah OECD in podjetij iz držav osrednje Evrope. Slovenija je po makroekonomskih kazalcih dobro uvrščena -po bruto domačem proizvodu že dosega 70 odstotkov povprečja Evropske unije, zaostaja pa na področju tehnologije. To je po mnenju dr. Petrinove med drugim posledica slabe povezanosti med izobraževanjem in gospodarstvom, zaradi cesarje slednje manj konkurenčno. Zato je podjetnikom predstavila možnosti povezovanja med univerzama in gospodarstvom - na primer prek raziskovalnih inkubatorjev, ki bi mladim poleg študija omogočali prenašanje njihovih izkušenj v gospodarstvo, z raziskovalnim delom v podjetjih, ali pa z ustanovitvijo strokovne komisije, ki bi skrbela za sodelovanje med univerzama, inštituti in raziskovalnimi jedri v gospodarstvu. Večer, 31. marec Čeprav bo Jedrska elektrarna Krško obratovala spolno zmogljivostjo še približno dvajset let, se strokovnjaki že več let pripravljajo na njeno razgradnjo, pri tempa imajo največ težav z zagotavljanjem denarja. Parlament je že leta 1994 sprejel zakon, da mora JEKplačevati prispevek od vsake prodane kWh v poseben sklad za razgradnjo in odlaganje odpadkov. Do leta 1999 tega niso redno izpolnjevali, zato sta sklad in JEK junija lani sklenila nov dogovor za poravnavo starih dolgov in odplačevanje rednih, od 20. junija lani pa te obveznosti tudi v celoti odplačujejo. Skupen dolg je konec lanskega leta znašal skoraj deset milijonov tolarjev, od tega skoraj sedem hrvaškemu elektrogospodarstvu. Leta 2000 je JEK odplačala skoraj štiri milijone dolga, kar presega vplačila iz leta 1999 za kar 74 odstotkov. Letos naj bi vplačala v sklad še redna 2,4 milijona tolarjev in 1,6 milijona iz preteklih obdobij. Sklad, ki upravlja ta denar - v glavnem ga vlaga v različne vrednostne papirje -, naj bi ustvaril 700 milijonov realnih prihodkov in tako do konca leta imel že približno 16 milijard tolarjev. Posavski obzornik, marec 2001 Dobre tri mesece pred iztekom veljavnosti dogovora o politiki plač za obdobje med letoma 1999 in 2001 so se socialni partnerji - vlada, delodajalci in sindikati - le dogovorili o politiki plač v gospodarstvu. Kot je povedal Samo Hribar Milic, podpredsednik GZS, so se strinjati, daje treba do leta 2002 postopno preiti na spremenjeni način usklajevanja plač, ki bo upošteval predvideno rast cen življenjskih stroškov. Tako kot v gospodarstvu bodo tudi v zasebnem sektorju plače prvič uskladili 1. avgusta, in sicer za 90 odstotkov rasti cen, doseženih v prvem polletju 2001, in nato še enkrat januarja 2002, tokrat za 90 odstotkov rasti cen v drugi polovici 2001. Sicer pa se še niso dogovorili, ali pri januarski eskalaciji upoštevati dejansko ali načrtovano inflacijo v drugem polletju. Predlagajo, da bi v sistem vgradili neke vrste varovalko, ki bi delavcem zagotavljala stoodstotno plačo, če bi bila inflacija v tem obdobju višja od načrtovane (6,3 odstotka). Dogovorili so se tudi o višini regresa za letni dopust - ta naj bi letos znašal 117.298 tolarjev. Finance, 5. april PRIPRAVE NA ZAPRTJE ZE TEČEJO KONČNO 0 POLITIKI PLAČ PRIREDILA SIMONA BANDUR 7 91 iz energetskih okolij Mednarodno konferenco o projektu izkori{~anja vetrne energije (WEP) v Novi Gorici so vodili predstavniki iz {panske de`ele Navarra. Marko Slokar, dr`avni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor. ni investitor elektrarn na veter in Agencija za prestrukturiranje energetike. Za projekt ocene energetskega potenciala vetra v Sloveniji je predvidenih 115.000 evrov. Evropska unija bo iz programa PHARE financirala 75 odstotkov stro{kov, 25-od-stotni dele` pa bosta pokrila MGD in Elektro Primorska. Trenutno je v sklepni fazi priprava {tudije Analiza prostorskih potencialov na Primorskem za postavitev vetrnih elektrarn - privla~nost in ranljivost prostora, ki naj bi celovito obdelala vklju~itev vetrnih elektrarn v okolje. V okviru te {tudije bodo potencialne lokacije okoljsko ovrednotene in ran-girane po sprejemljivosti. Na podlagi rezultatov bodo nato za najbolj sprejemljivo lokacijo pripravili idejne projekte za gradnjo prvega polja vetrnih elektrarn na veter mo~i 20 do 50 megavatov. Hkrati se bo za~el tudi postopek za pridobivanje dovoljenj za gradnjo. MIRO JAKOMIN MINISTRSTVO ZA OKOLJE Liiii:iKiiiiii SLOVENIJA ZAČASNO SKLENILA POGAJANJA O OKOLJU Ob odprtju 6. sejma Ekologija in varovanje okolja (od 10. do 13- aprila v Celju) je Marko Slokar, državni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, povedal, da je Slovenija kot prva izmed držav kandidatk začasno sklenila pogajanja o okolju. Poglavje o okolju zapiramo prav v času, ko Evropski uniji predseduje Švedska, ki je že leta 1972 organizirala prvo svetovno konferenco o okolju. Prav tako je Švedska skupaj z Avstrijo in Finsko v pogajanjih za vstop v EU uveljavljala ostrejše standarde varstva okolja, kot jih je poznala EU in ima v svojem programu predsedovanja področje okolja opredeljeno kot prednostno. Vendar je bil v pogajanjih izoblikovan samo dogovor o prenosu in uveljavitvi pravnega reda EU, kar vključuje tudi dogovor o treh prehodnih obdobjih na področju komunalnih odpadnih vod, odpadne embalaže in direktive o celovitem preprečevanju in nadzoru nad industrijskim onesnaževanjem. Slovenijo sedaj čaka napor-8 na pot uspešnega izpolnjevanja prevzetih zavez na podro~ju varstva okolja, torej implementacija, kar pomeni reorganizacijo in okrepitev uprave, izobra`evanje in usposabljanje kadrov, izvajanje upravnih postopkov, pripravo investicijskih projektov, gradnjo manjka-jo~e infrastrukture itd. Predvidoma bo sredi leto{njega leta ustanovljena Agencija za varstvo okolja, ki bo, za zdaj kot organ v sestavi ministrstva, osrednja nacionalna strokovna institucija, odgovorna za opravljanje upravnih in strokovnih nalog, ki se nana{ajo na celovito varstvo okolja. Prav tako bo, predvidoma v drugem trimese~ju, ratificirana Aarhu{ka konvencija o dostopu do okoljskih informacij, udele`bi javnosti pri okoljskem odlo~anju in dostopu do pravice pri okoljskih zadevah. Eden od klju~nih namenov konvencije je krepitev funkcionalnega dialoga med klju~nimi subjekti dru`be v smeri u~inkovitega okoljskega odlo~anja in u~inkovitega izvajanja sprejetih okoljskih odlo~itev. Sicer pa je Marko Slokar dejal, da implementacija zakonodaje zahteva aktivno sodelovanje vseh relevantnih dejavnikov, dr`avnih in lokalnih organov, javnih in zasebnih podjetij ter civilne dru`be. Poudaril pa je tudi pomen okoljske vzgoje, izobra`evanja in ozave{~anja na podro~ju varstva okolja. MIRO JAKOMIN ELEKTRO MARIBOR PROGRAMI DMS ZA U^INKOVITO UPRAVLJANJE OMRE@IJ O uvajanju vrhunske tehnologije pri nadzoru in upravljanju distribucijskega sistema javnega podjetja Elek-tro Maribor smo ob{irneje pisali `e v prej{nji {tevilki Na{ega stika. Tokrat na podlagi podatkov Bogomila Jelen-ca, vodje projekta za zgraditev DCV Elektro Maribor, na kratko pi{emo o najpomembnej{ih funkcijah programov DMS, ki zagotavljajo {iroke mo`nosti dinami~nega prikaza elementov omre`ja. Model distribucijskega elektroenergetskega sistema omogo~a spremljanje in nadzor celotnega omre`ja Elektro Maribor (od 110 kV do 10 kV). Program za analizo izpadov in izklopov v omre`ju iz velikih baz izlu{~i vse potrebne podatke o posameznem dogodku v omre`ju, jih primerno uredi, tvori poro~ila, rekonstruira dogodke in izra~una bistvene podatke ({tevilo odjemalcev brez elektri~ne energije, nedobavljena energija, izra~un zanesljivosti itd.). Program za izvajanje zaporedij stikalnih manipulacij je postavljen kot spisek aktivnosti, ki jih definira operater ob vnaprej do-lo~enih postopkih pri stikalnih manipulacijah v sistemu. Omogo~a tako ro~no kot samodejno pripravo stikalnih manipulacij in samodejno pripravo povratnih stikalnih manipulacij. Sistem za obdelavo prijave okvar uporabnikov samodejno analizira prejete telefonske klice in preko svojih baz podaja verjetnost okvare v do-lo~enem delu omre`ja. Program za daljinsko vodenje in avtomatizacijo srednjenapetostnega omre`ja izko-ri{~a za daljinsko vodenje opremljena lo~ilna mesta v tem omre`ju (po navadi na strate{kih to~kah ali na te`ko dostopnih krajih) v kombinacijah z informacijami iz samega RTP-ja. Program pomaga dolo~iti mesto okvare v omre`ju, jo osamiti in vzpostaviti prenapajanje neprizadetih odsekov SN omre`ja. Med druge pomembne funkcije programov DMS pa sodijo {e omre`ni izra~uni (pretoki mo~i), napoved obremenitve (prilivi delovne in jalove mo~i), ovrednotenje procesnih podatkov distribucijskega omre`ja (zanesljivi podatki v realnem ~asu), zmanj{anje energetskih izgub (ustrezne stikalne manipulacije v omre`ju), omejevanje porabe in obte`be (ob vsakem izklopu program jasno poka`e, za koliko se je zmanj{ala poraba/obte`ba) ter simulator za usposabljanje operaterjev (simuliranje dogodkov na omre`ju). MIRO JAKOMIN SLOVENSKI E-FORUM ODPIRANJE TRGA SPREMLJA PREVE^ NEJASNOSTI Dru{tvo za energetsko ekonomiko in ekologijo je konec marca in v za~etku aprila pripravilo dve strokovni razpravi, povezani z odpiranjem trga z elek-tri~no energijo, na katerih so spregovorili o nekaterih odprtih dilemah, ki so povezane s samim na~inom odpiranja trga in pripravo podzakonskih aktov. Tako smo lahko denimo na prvem posvetu sli{ali, da je politi~na podpora po prvem navdu{enju nad energetskim zakonom ob njegovem uresni~evanju veliko manj{a, kot bi si `eleli, saj je status energetike v vladi {e vedno nejasen, da se ve~ina podzakonskih aktov intenzivneje pripravlja {ele v zadnjih tednih, zaradi samega na~ina in ~asovne stiske pa je {ir{a, pa tudi o`ja strokovna javnost izvzeta iz postopka priprave, ni~ kaj spodbudne pa niso tudi napovedi glede prihodnjega gibanja cen elektri~ne energije. V zvezi s slednjim je bilo {e posebej poudarjeno, da odpiranje trga ne bi smelo prizadeti revnej{ih slojev prebivalstva, ki {e ne bodo imeli mo`nosti proste izbire dobavitelja energije, prav tako pa tudi ne bi smelo biti prilo`-nost za potrditev in podalj{anje subvencij nekaterim velikim odjemalcem. Prav tako je bila posebna pozornost namenjena statusu kvalificiranih proizvajalcev, za katere je bistveno, da imajo tudi po odprtju trga zagotovljene stabilne razmere za delovanje. Razprava o prihodnji usodi kvalificiranih proizvajalcev pa je bila tudi rde~a nit drugega posveta, v okviru katerega je uvodoma svetovalec vlade Jadranko Medak predstavil urejenost tega po- dro~ja v drugih dr`avah in dolo~ila na{ega energetskega zakona. Kot je dejal, se pojmovanja kvalificirane proizvodnje v Evropi bolj nana{ajo na obnovljive vire energije in le redko tudi na kogeneracijo, pri ~emer je slovenski definiciji {e najbli`je ameri{ka. Po drugi strani pa prednostno dis-pe~iranje obnovljivih virov in kogene-racij poznajo skoraj v vseh evropskih dr`avah in jima namenjajo tudi raz-li~ne oblike pomo~i in spodbud, bodisi preko ekolo{kih taks, preko cene ali z investicijskimi pomo~mi. Kot je povedal, si tudi Slovenija prizadeva, da bi uresni~ila spodbude, zapisane v zakonu, pri ~emer je `e pripravljena tudi podrobna raz~lenitev elektrarn, ki bodo imele glede na proizvodni vir tudi dolo~ene bonitete. Zelo zanimivo je bilo tudi predavanje Hinka [o-linca iz In{tituta Jo`ef Stefan, ki je orisal rezultate raziskave, opravljene v Centru za energetsko u~inkovitost. Kot je poudaril, zna{a v Sloveniji energetski potencial kvalificiranih proizvajalcev (male HE, elektrarne na veter, bioplin, biomso in son~no energijo) 118 MW oziroma bi lahko ti v omre`je prispevali 440 GWh na leto, kar je 4,4 odstotka celotne porabe. Hkrati bi se na ra~un uporabe okolju prijaznej{ih virov energije za 9,6 odstotka zmanj{ale tudi emisije CO2. Pri tem pa je bilo v nadaljnjih razpravah opozorjeno, da bo mogo~e ta energetski potencial tudi dejansko izrabiti le, ~e bodo kvalificirani proizvajalci dele`ni ustreznih spodbud, pri ~emer pa ta hip potencialnim interesentom sploh {e ni jasno, kak{ni bodo proizvodni pogoji po 15. aprilu oziroma po odprtju trga z elektri~no energijo. BRANE JANJI] ELEKTRO MARIBOR PREJELI CERTIFIKAT KAKOVOSTI ISO 9001 Po dobrem letu dni dela na urejanju dokumentacije je Slovenski in{titut za kakovost 27. februarja 2001 podelil certifikat kakovosti ISO 9001 {tev. 348 dru`bi Elektro Maribor, d.d. Ves projekt v podjetju sta vodila mag. Ivan Pristovnik kot predstavnik vodstva za kakovost in Stanislav Vojsk, univ.dipl. in`. el., kot pomo~nik predstavnika vodstva za kakovost. Posebej bi omenila in se zahvalila Hedviki Verli~, ki je opravljala vsa administrativna dela. V imenu podjetja pa se tudi vsem drugim zahvaljujemo za vlo`eni trud in za ~as, ki ste ga namenili pripravi vseh dokumentov. Va{e delo je pomenilo, da smo dosegli cilj, ki smo si ga zadali. Prav gotovo pa morajo za zagotovitev sistema kakovosti certifikat sprejeti vsi v podjetju, in menimo, da smo na tem podro~ju dosegli ravno to, da je ve~ina delavcev v Elektro Mariboru povezana s standardom. Pri pripravi standarda je sodelovalo okrog petdeset delavcev, ki so pomagali pri pripravi dokumentacije. Na kon~nem pogovoru so predstavniki Slovenskega in{tituta za kakovost navedli dolo~ena priporo~ila ter nas pohvalili, ker smo v koncept priprave dokumentacije za sistem kakovosti vklju~ili precej ljudi. Vsem delavcem dru`be se {e enkrat zahvaljujemo za pripravljenost in sodelovanje pri projektu pridobitve certifikata kakovosti ISO 9001. Slovesno podelitev certifikata na~rtujemo v maju. JELKA ORO@IM-KOP[E DRU[TVO EKONOMISTOV EGP EKONOMISTI O TRGU ELEKTRI^NE ENERGIJE Ekonomisti elektrogospodarstva in premogov-ni{tva so se sredi aprila zbrali v Izlakah na 11. strokovnem posvetovanja dru{tva. Tradicionalno spomladansko sre~anje so namenili aktualni temi -prehodu na tr`ne principe delovanja v elektrogospodarstvu. Predavatelja dr. Robert Golob in mag. Milan Jev{enak sta govorila o preskrbi z elektri~no energijo, zakonski regulativi, sistemskih storitvah kot novi tr`ni prilo`nosti, oblikovanju cene na trgu elektri~ne energije in borznem trgovanju z elek-tri~no energijo. MINKA SKUBIC an Posveti E-foruma so bili pred odprtjem trga {e posebej dobro obiskani. EVROPSKA DELAVNICA O STRELAH Od 7. do 8. maja 2001 bo v Ljubljani potekala redna vsakoletna evropska delavnica operaterjev in uporabnikov sistemov za detekcijo strel (European Lightning Detection Workshop). Elektroin{titut Milan Vidmar `e vrsto let tvorno sodeluje pri vzpostavljanju vseevropskega omre`ja za detekcijo strel EUCLID, letos pa je ~ast in dol`nost organizacije pripadla prav Sloveniji. Delavnica se bo za~ela 7. maja ob 9. uri v dvorani C na Hajdrihovi 2 v Ljubljani. 9 iz energetskih okolij Vse sodelavce v elektrogospodarstvu, ki delajo na podro~ju atmosferskih razelektritev, vabimo, da se udele`ite te delavnice. Podrobne informacije o samem poteku delavnice pa najdete tudi na naslovu http://observer. eimv.si/eldw/. DANILA BARTOL DELAVNICA O PCB Podjetje C&G iz Ljubljane je sredi aprila v Predvoru organiziralo delavnico na temo Ravnanje z elektro opremo, ki vsebuje PCB ali bi ga lahko vsebovala, v skladu s pravilnikom o odstranjevanju polikloriranih bife-nilov in polikloriranih terfenilov. Delavnico so organizirali na pobudo energetikov iz posameznih podjetij, ki imajo odprta prakti~na vpra{anja v zvezi z ravnanjem z elektro opremo, ki vsebuje ali bi lahko vsebovala PCB. Lani je bil sprejet Pravilnik o odstranjevanju bifenilov in poliklori-ranih terfenilov, ki lastnikom elektro opreme /transformatorjev, kondenzatorjev, odklopnikov, razsvetljave/ nalaga nekatere naloge. Zato so delavnico namenili vsem, ki lahko pridejo v stik z opremo, ki lahko vsebuje PCB, predvsem vzdr`evalcem elek-tro opreme, strokovnjakom, pristojnim za varstvo pri delu, ekologom, odgovornim za kakovost v skladu s standardi ISO 9001 in 14001. Na njej so strokovnjaki s posameznih podro~ij podrobneje predstavili zakonodajo o ravnanju z odpadki, s poudarkom na ravnanju s PCB in odpadnimi olji, vzdr`evanje elektro opreme, ki vsebuje PCB, vzor~enje in analizo olj na vsebnost PCB, de-kontaminacijo transformatorjev, ki vsebujejo PCB, varstvo pri delu s snovmi, ki vsebujejo PCB, in uni~evanje PCB odpadkov. MINKA SKUBIC znanosti, kulture, umetnosti, {porta in rekreacije, {irjenje znanja s po-dro~ij znanosti, kulture, umetnosti in {porta ter tudi vzdr`evanje stikov z drugimi dru{tvi in skupinami doma in po svetu. Zato bomo zelo veseli, ~e se nam bodo oglasila druga dru{tva, predvsem ustanovljena v elektrogospodarskih podjetjih, da izmenjamo izku{nje, dobimo nove zamisli in na vseh teh podro~jih skupno sodelujemo. Predsednik dru{tva je Rado Isa-kovi~, tel. 01 474-3711. Vse podrob-nej{e informacije pa lahko dobite na tajni{tvu dru{tva, tel. 01 474-3613, e-po{ta:danila.bartol@ eimv.si. DANILA BARTOL 10 EIMV USTANOVLJENO [PORTNO KULTURNO-UMETNI[KO DRU[TVO Na Elektroin{titutu Milan Vidmar smo pred kratkim ustanovili [port-no, umetni{ko-kulturno dru{tvo Elektroin{titut ([KUD Elektroin{ti-tut). Namen delovanja na{ega dru{-tva so predvsem dru`enje ljubiteljev SINDIKAT ELES - SD KOLEKTIVNI POGODBI [E NAPREJ V VELJAVI Konec marca so se predstavniki vodstva Elesa in sindikata Eles - SDE pogovarjali o aktualnih vpra{anjih glede nove organiziranosti podjetja in sodelovanja med poslovodstvom in sindikatom. Kot je povedal predsednik sindikata Bojan Drol, so zastopniki vodstva predstavili novo organizacijsko shemo Elesa (dve gospodarski javni slu`bi in h~erinska podjetja). Sindikat je dobil zagotovilo, da bosta tako za obe javni slu`bi, kot tudi za vsa h~erinska podjetja, {e naprej veljali obe kolektivni pogodbi (Elesa in elektrogospodarstva). Pri tem si bo vodstvo Elesa {e naprej prizadevalo, da ne bo pri{lo do zmanj{evanja {te-vila zaposlenih, in da se bodo zapolnile vrzeli, ki so nastale z odhodom nekaterih delavcev na nova delovna mesta v h~erinska podjetja. Glede nadaljnjega sodelovanja med poslovodstvom in sindikatom so se dogovorili, da se sindikat v primeru odprtih vpra{anj lahko neposredno obrne na direktorja podjetja, ki bo pristojnim slu`bam dal nalogo pripraviti ustrezne re{itve in odgovore posredovati sindikatu. Poleg tega so obravnavali tudi mo`nosti prostovoljnega dodatnega pokojninskega zavarovanja in obveznega dodatnega pokojninskega zavarovanja za do-lo~eno kategorijo delavcev (delo na vi{ini). Glede prvega sta se obe strani strinjali, da je treba skrbno prou~iti pogoje posameznih izvajalcev prostovoljnega pokojninskega zavarovanja. Ker pogovori med predstavniki vlade in SDE-jem o tej problematiki {e po- tekajo, so na seji menili, da je bolje po~akati na enotno re{itev za vsa podjetja elektrogospodarstva in pre-mogovni{tva, predvsem glede vira sredstev za pla~ilo premij. Glede sindikalne pobude za obvezno dodatno zavarovanje dolo~ene kategorije delavcev bo vodstvo Elesa prou~ilo mo`nosti za to zavarovanje. Pri obravnavi vpra{anja o na~inu delitve sredstev za stimulacijo pa ni bil do-se`en nikakr{en dogovor, saj vodstvo po besedah Bojana Drola vztraja pri dosedanjem na~inu delitve. MIRO JAKOMIN SINDIKAT DEJAVNOSTI ENERGETIKE NA SPORAZUMU MANJKAJO SAMO PODPISI Kako napreduje postopek za podpis socialnega sporazuma med predstavniki vlade, delodajalci in delojemalci? Po besedah podpredsednika Sindikata delavcev dejavnosti energetike Slovenije Iztoka Cilen{ka je med socialnimi partnerji dose`eno soglasje o podpisu. Sporazum je v vsebinskem pogledu tako reko~ `e zaklju~ena zadeva, res pa je, da na pripravljenem dokumentu manjkajo podpisi socialnih partnerjev. ^eprav so resno ra~unali, da se bodo ponovno sre~ali konec marca oziroma v za~etku aprila, se je zadeva vseeno zavlekla. Predlog sporazuma so namre~ v prvi polovici aprila morali obravnavati in potrditi tudi na sejah Zdru`enja za energetiko in Zdru`enja delodajalcev Slovenije, kar je spet zahtevalo svoj ~as. Kot je pred oddajo prispevkov pojasnil Iztok Cilen{ek, so se socialni partnerji pred kratkim dogovorili, da bodo sporazum podpisali 18. aprila, tokrat dokon~no, kot je pribil. Tako naj bi o tem ve~ poro~ali v naslednji {tevilki Na{ega stika. Prav tako pa tudi o konferenci Sindikata dejavnosti energetike, ki bo potekala 24. in 25. aprila v Novi Gorici. Na njej naj bi poleg izvolitve organov konference SDE, obravnave poro~il o dosedanjem delu organov sindikata in sprejetja programa dela SDE v naslednjem obdobju, predstavili tudi {tudi-jo o konkuren~nosti slovenskih proizvajalcev (dr. Robert Golob) in problematiko dru`be Nafta Lendava (Cveto @alik). MIRO JAKOMIN proizvodnja in oskrba ti por al "otem ko smo bili prva dva letošnja meseca priča negativni rasti porabe, je ta marca znova poskočila, tako da smo tretji letošnji mesec v Sloveniji porabili 948,9 milijona kilovatnih ur električne energije, kar je bilo za 3,2 odstotka več kot isti mesec lani. Poraba se je še zlasti povečala pri neposrednih odjemalcih, ki so iz omrežja prevzeli 189,5 milijona kilovatnih ur ali za 12,3 odstotka več kot marca lani. Sicer pa je med velikimi porabniki še vedno daleč v ospredju Talum, katerega mesečna poraba električne energije se giblje okrog 100 milijonov kilovatnih ur. Za 1,2 odstotka se je povečal tudi odjem distribucijskih podjetij, ki so iz prenosnega omrežja marca prevzela 759,4 milijona kilovatnih ur elektrike. Dejansko dosežena poraba pa je bila tudi za 2,4 odstotka višja od pričakovanj, zapisanih v letošnji elektroenergetski bilanci. HIDROELEKTRARNE SE NAPREJ S POLNO MOČJO Gwh 1000 800 600 400 200 marec 2000 marec 2001 EIneposredni I [distribucija [Jskupaj l/ei /etošnje izjemno ugodne hidrološke razmere se nadaljujejo tudi v pomladne mesece, tako da so slovenske hidroelektrarne marca v omrežje oddale kar 333,1 milijona kilovatnih ur oziroma za 80,6 odstotka več kot v tem času lani. Dobro so delale tudi jedrska elektrarna Krško in druge termoelektrarne, ki so marca k pokrivanju potreb po električni energiji skupno prispevale 896,8 milijona kilovatnih ur in tako lanske proizvodne rezultate presegle za 1,7 odstotka. Celotna proizvodnja iz domačih elektrarn je tako marca dosegla kar milijardo 229,9 milijona kilovatnih ur, kar je bilo za dobrih 15 odstotkov več kot v tem času lani in tudi za skoraj sedem odstotkov nad napovedmi, zapisanimi v letošnji količinski bilanci. Zaradi tega smo na tuje marca lahko izvozili 273,7 milijona kilovatnih ur (53-odstotna rast), za nemoteno obratovanje pa smo po drugi strani potrebovali le 24,9 milijona kilovatnih ur električne energije iz uvoza (približno 40 odstotkov lanskih količin). * upoštevana je celotna proizvodnja NEK * TEB - topla rezerva v sistemu Gwh 600 500 400 300 200 100 I rim DEM SEL SENG NEK* TEŠ TET TE-TOL TEB* marec 2000 marec 2001 V, 'prvih treh letošnjih mesecih smo v Sloveniji porabili dve milijardi 756 milijonov kilovatnih ur električne energije, kar je le 5,3 milijona kilovatnih ur manj kot v istem obdobju lani. Pri tem je bila poraba velikih odjemalcev za 2,7 odstotka višja, odjem distribucijskih podjetij iz prenosnega omrežja pa se je zmanjšal za 0,8 odstotka. Dejanska poraba se je tudi precej približala bilančnim ocenam, saj je bila le za 1,3 odstotka višja od prvotnih napovedi. Zanimivi so tudi podatki o domači proizvodnji, saj smo v prvem trimesečju v Sloveniji proizvedli 3 milijarde 416,2 milijona kilovatnih ur električne energije ali za 10,9 odstotka več kot v istem obdobju lani, za kar gre zasluga predvsem izjemnim proizvodnim rezultatom hidroelektrarn, ki so zagotovile 950,4 milijona kilovatnih ur ali za dobrih 92 odstotkov več kot lani. marec 2000 marec 2001 I PROIZVODNJA [] PORABA O UVOZ D IZVOZ // zdru`enje za energetiko pri GZS Ob odprtju trga ne bo velikega ognjemeta Ob odpiranju notranjega trga z elektri~no energijo vlada med energetskimi podjetji in velikimi odjemalci dolo~ena napetost, ponekod celo `iv~nost. Eno je seveda tisto, kar pri~akujejo proizvajalci elektri~ne energije, drugo, kar si `elijo distributerji, tretje pa tisto, kar ho~ejo veliki odjemalci. Na razpravi Zdru`enja za energetiko pri Gospodarski zbornici Slovenije se je v za~etku aprila pokazalo, da se je najnovej{e energetsko dogajanje zna{lo sredi vrtinca negotovosti, optimizma, naivnosti, pa tudi realizma. Odpiranje trga je za direktorje energetskih podjetij vsekakor izredno velik izziv. ^ 12 eprav mnogi pri~akujejo nekak{en »big bang«, zni`anje cen elektri~ne energije in druge ugodnosti, po besedah dr. Roberta Goloba ob odprtju notranjega trga ne bo velikega ognjemeta. S tem pa trenutno najbolj oblegani mo` na vladno-energetski sceni gotovo ni mislil, da se iskre v prihodnje ne bodo kresale. Te so se vnele `e v prvem delu seje Zdru`enja za energetiko, ko so ~lani upravnega odbora opozorili, da trenutno {e vedno manjkajo klju~ni podzakonski akti na podro~ju odpiranja trga z elektri~no energijo. Kot je pojasnil dr. Robert Golob, vlagajo veliko truda v pripravo pravne regulative. Zelo pomembno je, da morajo biti vse pravne podlage usklajene in potrjene na vladi, da bi na ta na~in ustvarili razmere za postopni prehod iz reguliranega sistema v tr`ni na~in poslovanja. Vlada bo potrebne dokumente vsekakor sprejela, in to {e pred 15. aprilom, ko se bo odprl notranji trg z elektri~no energijo. Upravni odbor je namenil veliko pozornost tudi problematiki poslovanja v energetskem sistemu. Podjetjem elektrogospodarstva in premogovni{-tva je predlagal, da naj na podlagi izhodi{~ za leto 2001 izdelajo letne na~rte poslovanja za teko~e leto in jih predlagajo v potrditev nadzornim svetom do konca aprila. Poleg tega je upravni odbor razpravljal tudi o problematiki kupoprodajnih odnosov med podjetji elektrogospodarstva in pre-mogovni{tva v letu 2001. Po preteku prehodnega obdobja (15. oktober) je treba pripraviti oceno primernosti in morebitno revizijo akta o dolo~itvi cen za uporabo elektroenergetskih omre-`ij, ki ga izdaja Agencija za energijo. Prav tako se po preteku prehodnega obdobja vsebinsko pregledajo in ocenijo pogodbe o oskrbi odjemalcev. Oceno primernosti naj bi izdelali na podlagi sprotnega spremljanja in analize medsebojnih razmerij med ceno energije, ceno dostopa do omre`ja (omre`nine) in ceno sistemskih storitev za posamezne tipe odjemalcev elektri~ne energije. Ob tem so na seji pojasnili, da bodo do 15. aprila, ko se odpre notranji trg, elektrogospodarska in premogovni{ka podjetja sklenila medsebojne pogodbe o kupoprodajnih odnosih v skladu z dolo~ili energetskega zakona. Elektro-distribucijska podjetja bodo po tem roku oskrbovala svoje dosedanje odjemalce v skladu z dolo~ili 60. ~lena vladne uredbe o izvajanju javne gospodarske slu`be distribucije elek-tri~ne energije na podro~ju, kjer opravljajo gospodarsko javno slu`bo distribucije elektri~ne energije. Proizvodna podjetja bodo v skladu z dolo~ili energetskega zakona do tega roka dala ponudbo za dobavo elek-tri~ne energije distribucijskim podjetjem, kakor tudi neposredno velikim odjemalcem elektri~ne energije. Kot so posebej poudarili, je namen prehodnega obdobja vzpostavitev pravnih razmer ob najmanj{em finan~nem tveganju za podjetja EES in ob hkratni skrbi za nemoten prehod na nove tr`ne razmere na strani kon~nih uporabnikov, to je industrije in gospodinjstev. Nadalje je upravni odbor energetskega zdru`enja ugotovil, da se vlada {e ni opredelila do na~ina re{evanja nasedlih investicij v elektroenergetskem sektorju. Sklenil je, da se je treba nemudoma lotiti izdelave ovrednotenja osnovnih sredstev oziroma vrednosti podjetij elektrogospodarstva in pre-mogovni{tva. Re{itve problema nasedlih investicij je treba vklju~iti v bilance stanja podjetij `e v letu 2001. Dr`avni podsekretar za energetiko dr. Robert Golob je na aprilski seji energetskega zdru`enja poudaril, da je vpra{anje nasedlih investicij zelo kompleksno in seveda povezano z uvajanjem trga z elektri~no energijo. ^e problem ne bo pravo~asno re{en, utegne priti v elektrogospodarstvu prej ali slej do hudih te`av. agencija za energijo Slovenije upravni odbor energetskega zdru`enja, se niti MGD niti slovenska vlada nista opredelila do ugotovitev {tudije Analiza konkuren~nosti doma~ih proizvajalcev na trgu elektri~ne energije, ki je bila izdelana v imenu in na ra~un podjetij za proizvodnjo elektri~ne energije in fosilnih goriv. V zvezi s tem je upravni odbor sklenil, da se mora vlada, ki predstavlja lastnika podjetij, opredeliti do tega dokumenta in predloga strate{kih ukrepov za dvig konkuren~nosti doma~ih proizvajalcev elektri~ne energije, ki upo{tevajo najbolj uravnote`ene vplive na slovensko gospodarstvo ob liberalizaciji trga z elektri~no energijo. V bistvu gre za to, da je implementacija rezultatov in ugotovitev {tudije zelo pomembna za nadaljnje poslovanje teh podjetij in njihovo usposobitev za uspe{no in profitabilno poslovanje na evropskem trgu elektri~ne energije. Glede trgovanja z elektri~no energijo v letu 2000 je upravni odbor podprl aktivnosti, ki jih je izvajalo sedanje vodstvo Elesa (imenovano januarja letos) pri sanaciji stanja, nastalega z neupo{tevanjem sprejetega dogovora o izvozu elektri~ne energije, proizvedene v doma~ih elektrarnah konec leta 2000. Odbor podpira tudi odpravo posledic pogodb o uvozu elektri~ne energije iz tujine v letu 2001, sklenjenih decembra lani. Ob tem je upravni odbor predlagal vodstvu Elesa, da {e naprej aktivno sodeluje s podjetji za proizvodnjo elektri~ne energije pri prodaji proizvedenih prese`kov elektri~ne energije v tujino. V sklepnem delu seje pa je upravni odbor energetskega zdru`enja vladi predlagal, da z vidika potrebe po ohranitvi edine akumulacijske elektrarne v Sloveniji, namenjene proizvodnji izklju~no vr{ne energije, vzpostavi ustrezen nivo medsektor-skega usklajevanja, in sicer z namenom, da se postopek sprejemanja lokacijskega na~rta sanacije in doinsta-lacije HE Moste izpelje {e letos. MIRO JAKOMIN Ustvarjeni POGOJI ZA ODPIRANJE NOTRANJEG Predstavniki Agencije za energijo Slovenije so 10. aprila na tiskovni konferenci v Mariboru povedali, da je agencija v tem ~asu pripravljena na uresni~evanje vseh aktivnosti na podro~ju odpiranja trga z elektri~no energijo. Ta proces sodi v obse`ni paket prilagajanja slovenskega gospodarstva tr`ne-mu redu Evropske unije. Pomembno je, da je agencija na podlagi energetskega zakona pripravila vse potrebno, da bodo uporabniki kmalu vedeli, koliko morajo pla~evati za potro{eno elektri~no energijo in koliko za transport po omre`ju, ki omogo~a prenos elektri~ne energije. V ta namen so v Agenciji za energijo Slovenije izdelali pravilnik o cenah za uporabo omre`ja, potrditi pa ga mora vlada. Ob tem so povedali, da je agencija `e za~ela sprejemati prve vloge za izdajo licenc za opravljanje energetskih dejavnosti, ki jih bodo potrebovali vsi udele`enci na trgu elektri~ne energije. Agencija bo lahko prve odlo~be za licence izdala `e kmalu po prejemu vlog, sicer pa je dol`na upo{tevati dolo~ila in roke zakona o upravnem postopku. Te in druge novosti na podro~ju odpiranja trga z elektri~no energijo sta predstavila dr`avni podsekretar za energetiko dr. Robert Golob in direktor Agencije za energijo prof. dr. Jo`e Koprivnikar. Z dolo~itvijo cene za uporabo elektroenergetskih omre`ij, bo omo-go~eno pregledno delovanje trga z elektri~no energijo v tistem delu, ki zajema »naravni monopol« - prenosno in distribucijska omre`ja. Gre za zagotavljanje pravice do dostopa do omre`ij za vsakogar pod enakimi pogoji, ob upo{tevanju posebnosti pri prenosu elektri~ne energije do uporabnikov. Posebnost se ka`e v tem, da lovenija se je odlo~ila, da bo tudi na podro~ju energetskih dejavnosti dovolila uvajanje tr`nih zakonitosti. Proces odpiranja trga, ki ga ureja energetski zakon, pa ne more potekati nenadzorovano, zato je zakon predvidel Agencijo za energijo kot neodvisno organizacijo, ki skrbi za pregledno in nepristransko delovanje energetskega trga v interesu vseh udele`encev. Prehodno obdobje uveljavljanja dolo~il energetskega zakona za trg z elektri~no energijo se izteka. Delovanje trga z elektri~no energijo se za~enja s 15. aprilom in bo do 1. januarja 2003 predvidoma veljalo le za v Sloveniji proizvedeno elek-tri~no energijo. 13 organizator trga se Na tiskovni konferenci v Mariboru sta dr`avni podsekretar za energetiko dr. Robert Golob in direktor Agencije za energijo prof. dr. Jo`e Koprivnikar poudarila, da so zaradi temeljitih priprav na za~etek odpiranja energetskega trga ustvarjene vse mo`nosti za tesno sodelovanje z drugimi ustanovami na tem podro~ju. lahko elektri~na energija potuje do uporabnikov izklju~no po vzpostavljenem omre`ju. Uporabniki so omre`nino pla~evali tudi doslej, v{te-ta je bila v ceni elektri~ne energije, odslej pa bodo natan~no vedeli, koliko jih stane dejstvo, da elektrika sploh lahko pride do njih. Po besedah prof. dr. Jo`eta Koprivni-karja so pripravili poseben pravilnik o dolo~anju cen za uporabo omre`ij. Ta je vklju~en v paket ukrepov, ki bodo 15. aprila omogo~ili za~etek delovanja trga elektri~ne energije v Sloveniji in bo vlada o njih predvidoma odlo~ala `e na naslednji seji. Do- lada je 12. aprila, tik pred odprtjem notranjega trga, sprejela enajst klju~nih uredb in pravilnikov, ki dolo~ajo pravni red glede na~ina in pogojev trgovanja z elektri~no energijo. Poleg tega se je vlada odlo~ila za {estmese~no po-dalj{anje veljavnosti pogodb za velike odjemalce. Seveda pa ti lahko zamenjajo doseda-14 nje distributerje, ~e to `elijo. lo~anje omre`nine je zahteven in odgovoren postopek, saj bo dolgoro~no vplival na to, kako u~inkovito in sodobno elektroenergetsko omre`je bomo imeli v Sloveniji. »Potro{nikom lahko zagotovim, da bo cena za uporabo omre`ja na posameznem napetostnem nivoju enotna za celotno Slovenijo, ne glede na to, koliko so oddaljeni od elektrarn. Gre za enako metodo, kot jo ima po{ta pri dolo~anju cene znamk. Naloga Agencije za energijo pri dolo~anju cene za uporabo omre`ij je predvsem v tem, da vsakemu potro{niku zagotovimo pravico do dostopa do elektrike. Pri tem smo seveda soo~eni z dana{njim stanjem elektroenergetskih omre`ij in nalogo, da bo to omre`je zagotavljalo pot do potro{ni-kov tudi v prihodnosti,« pojasnjuje prof. dr. Jo`e Koprivnikar. Sicer pa ob tem dodaja, da po grobih ocenah vrednost za delovanje omre`ja v ceni elektri~ne energije zna{a pribli`no tretjino vrednosti vsakega ra~una. Obdobje trgovanja znotraj Slovenije, v katerem se bodo vzpostavile tr`ne razmere na do-ma~em trgu, bo trajalo do 1. januarja 2003, ko se bo trg z elektri~no energijo odprl tudi navzven, in lahko pri~akujemo tudi konkurenco iz tujine. Dober sistem dolo~anja omre`-nin bo takrat {e pomembnej{i, saj bodo tako potro{niki kot ponudniki energije natan~no vedeli, kaj kupujejo oziroma prodajajo in koliko jih stane prenos naro~ene elektri~ne energije do odjemalcev. MIRO JAKOMIN Borzen na obisku v kranju Po odprtju trga bo eno klju~nih vlog igral tudi organizator trga z elektri~no energijo, ki je osrednja novost v na{em prostoru. Konec marca so prihodnje delovanje Borze-na njegovi predstavniki predstavili tudi v Kranju. D irektor Poslovne enote za dobavo elektri~ne energije Elektro Gorenjske Mitja An`ej je ob odpiranju trga z elektri~no energijo 23. marca organiziral predstavitev organizatorja trga, podjetja Borzen, d.o.o., ki je bila v sejni sobi Elektro Gorenjske v Kranju. Gorazd Skubin, direktor projekta za organiziranje trga, je povedal, da z odpiranjem notranjega trga, 15. aprila, prihajamo v obdobje uvajanja in prilagajanja na evropsko trgovanje, ki bo povsem za`ivelo 1. januarja 2003, z odprtjem zunanjega trga. Projekt organizatorja trga se je za~el septembra 2000 in je pripravljen za delovanje, kar so `e preizkusili z enkrat tedenskimi ~etrtkovimi sestanki za prodajo bilan~nih prese`kov elek-tri~ne energije, s ~imer so za~eli 8. marca letos. Pre{tudirali so energetske borze od Kalifornije do Evrope in pripravili slovensko razli~ico. Razmi{lja-li so o vseh prepoznavnih elementih, tudi barvni kombinaciji, ki jih nova borza potrebuje, da se kar najhitreje uveljavi na trgu. Borzen je obvezna republi{ka gospodarska javna slu`ba, organizirana v skladu z energetskim zakonom in uporablja evropske usmeritve pri oblikovanju modela borze. Eles je njen ustanovitelj in sedaj predstavlja sodeluje kot ponudnik prese`kov elektri~ne energije nad dogovorjeno elektroenergetsko bilanco. V prehodnem obdobju borza organizira tr`ne sestanke, na katerih se trguje s standardnimi in posebej dogovorjenimi pogodbami. V drugi fazi bo borza organizirala {e dnevni aktualni fizi~ni trg elektri~ne energije za dan vnaprej. Ta bo za`ivel jeseni 2001, ko bo vzpostavljena informacijska tehnologija. Produkti trgovanja na dnevnem trgu so no~na, trapezna, pasovna, urna in vikend energija. Z nazorno grafi~no prezentacijo je predavatelj predstavil organizacijo, funkcije, akterje, tr`ne tokove in urnik poslovanja pri trgovanju na Borzenu. Med drugim je poudaril klju~no vlogo dobavitelja elek-tri~ne energije, ki vpliva na oblikovanje voznih redov. Potem upravljalec prenosnega in distribucijskega omre`-ja izdela vozne rede. Gorazd Skubin, ki je odgovarjal na vpra{anja ude-le`encev, je povedal, da bi praviloma morale biti neposredne bilateralne pogodbe na~rtovane na 80 odstotkov koli~in energije, do 20 odstotkov pa naj bi se zagotovilo s prosto borzno ponudbo, s kar najugodnej{imi denarnimi vrednostmi, ki naj bi jih dosegali sposobni energetski brokerji. V razpravi so dobili slu{atelji odgovor, da se morebitni izpadi energije pokrivajo iz sistemskih storitev in urnega trga. Distribucijska podjetja imajo {e posebnost kvalificiranih proizvajalcev manj{ih proizvodnih mo~i (do 1 MW in 1 - 10 MW), od katerih kot upravljalci neposredno dobivajo energijo, kajti na trgu sodelujejo viri nad 10 MW. Vse sklenjene bilateralne pogodbe med dobavitelji in upravi~eni-mi odjemalci, tako neposredno kot z borznimi nakupi, se morajo evidentirati pri organizatorju trga. Ta zagotavlja preko poravnalnega sistema s pogodbeno klirin{ko ban~no hi{o dnevni obra~un in poravnavo obveznosti vseh sodelujo~ih na borzi. Borzen opravlja naloge pri vodenju registra borznih ~lanov, dolo~a vi{ino fi-nan~nega kritja, izvaja dnevno poravnavo sklenjenih poslov, evidentira sklenjene pogodbe in prito`be ~lanov, fakturira storitve ~lanarin, pristojbin, omre`nin in tarife za trgovanje pri prodaji energije. Prednosti trgovanja na organiziranem trgu so za{~ita pred finan~nim tveganjem in mo`nost op-timiranja odjema elektri~ne energije. Neposredna povezava med ponudbo in povpra{evanjem omogo~a visoko Pogovor med udele`en-ci, ki jih zanimajo nove teoreti~ne relacije in izhodi{~a za prak-ti~no delo pri trgovanju. likvidnost. Mo`nost sklepanja bilateralnih pogodb na organiziranem trgu daje ve~jo varnost. Standardizirani borzni produkti omogo~ajo urejeno in nadzorovano trgovanje, skladno s pravili. Prednost je tudi javno objavljanje rezultatov trgovanja in borznih indeksov. Cilj ljubljanske energetske borze, ki bo prva na tem delu Srednje Evrope, je paralelno obratovanje elektroenergetskega sistema vse do Bosne in Hercegovine, kakor tudi trgovanje na tem obmo~ju. Velika poraba in potreba Italije, pomeni za nas trg, do katerega preko na{e visokonapetostne mre`e poteka velik potencialni tranzit. V ~asu kranjske predstavitve je bilo {e kar nekaj nere{enih problemov, saj {e niso bili sprejeti potrebni podzakonski akti, agencija za energijo po zamudi pri ustanovitvi ni za~ela pra-vo~asno delovati in izdajati potrebne predpisane dokumente, Borzen, d.o.o., pa {e ni imel re{enih pravnih zadev. Vendar se pri~akuje, da bo vlada RS v zadnjem trenutku (poznej{i pripis: zgodilo se je 12. aprila) potrdila sprejem pripravljenih dokumentov z dokon~no korekturo, ki so podlaga za odprtje trga: SONDO - sistemska obratovalna navodila za prenosna in distribucijska omre`ja, pravila za delovanje trga, dolo~itev omre`nin in tudi tarif za udele`bo na organiziranem trgu z elektri~no energijo. Po 15. aprilu bo trg formalno odprt in bo dana mo`nost, da se preizkusi njegovo delovanje, smo sli{ali v razpravi predstavitve. Trgovanje prina{a povsem novo dejavnost v elektroenergetiko in na~in dela, zato bodo potrebna {olanja sodelujo~ih, ki se bodo ukvarjali s tem poslom. DRAGO PAPLER 15 odpiranje trga z elektri~no energijo ELEKTRO GORENJSKA D.D. Z NAJUGODNEJ[IMI POGOJI ZA UPRAVI^ENE ODJEMALCE V konferen~ni dvorani Zavarovalnice Triglav v Kranju je v torek, 3. aprila organizator, javno podjetje Elektro Gorenjska, d.d., v sodelovanju z Elektrona-bavo, d.d., in Iskraemecom, d.d., pripravil predstavitveno informativno sre~anje z upravi~enimi odjemalci z naslovom Energetski trg 2001. Na njem so z nizom tem posku{ali dati odgovore na temeljno vpra{anje: Kako bodo podjetje kupovala elektri~no energijo po 15. aprilu 2001? P 16 redstavitev je bila namenjena vodstvenemu osebju poslovnih partnerjev, katere so seznanili s pogledi na nadaljnje uspe{no sodelovanje na po-dro~ju oskrbe z energijo ter prisluhnili pri~akovanjem, `eljam in pogledom na proces liberalizacije energetskega trga v Sloveniji. Predstavniki podjetij s koni~no mo~jo nad 41 kW so izrabili sre~anje in se konkretno seznanili s prvimi informacijami, ki jih prina{ajo {tevilne novosti. Predstavnik Agencije za energijo RS mag. Marko Sen~ar je orisal naloge pri izdajanju licenc za opravljanje energetskih dejavnosti, dolo~anje cen za uporabo elektro energetskih omre`ij, razre{evanje sporov ter nadzor trga z elektri~no energijo in zemeljskim plinom. Razlog za {iroko sre~anje so dodali tudi poslovni partnerji iz ener-getsko-tr`nih vrst, ki se `elijo tvorno vklju~iti s svojimi izdelki in storitvami pri odpiranju notranjega energetskega trga. Predstavnik iz Elektrona-bave, d.d., je poudaril vso tehni~no ponudbo opreme za meritve na od-jemnih mestih, ki jo zagotavlja s proizvajalcem Iskraemeco, d.d. Nadalje so predstavniki podjetja Iskra-emeco, merjenje in upravljanje energije, d.d., iz Kranja prikazali razvite sistemske re{itve za potrebe merjenja elektri~ne energije v skladu z novim Energetskim zakonom. Z osnovnimi zna~ilnostmi modularnosti, univerzalnosti in nadgradljivosti so izvedli projekte kombiniranih sistemov daljinskega ~itanja sistemov {tevcev. Predstavljene so bile re{itve odjemnih mest za drobno gospodarstvo, industrijo in vele odjem, komunikacijske re{itve za prenos podatkov v center in programski paket SEP za obdelavo ra~unskih podatkov o energiji. V `ivo je bilo prikazano delovanje sistema, merjenje prenosa in obdelave podatkov v RTP Radovljica. V razpravi so udele`enci dobili {tevilne prakti~ne odgovore na konkretna vpra{anja, predvsem o zagotavljanju nadaljnjega odjema elektri~ne energije. MAG. DRAGO [TEFE, DIREKTOR ELEKTRO GORENJSKE »Dejansko smo pred pomembnim izzivom, ki mu pravimo trg elektri~ne energije. Mi se `e 50 let ukvarjamo z edinim predmetom na{ega poslovanja, to je prodajo elektri~ne energije. Menimo, da smo vsi pridobili veliko izku{enj, kljub temu da je bil to monopol, vendar ta monopol je poseben, ki je nam distributerjem znotraj energetskega razreza vedno odmeril premajhen finan~ni odmerek. Lahko re~em, da nam ni bil cilj dobi~ek, na{ cilj je bil energetsko povezovanje in stroka. Prodajali smo kakovostni produkt, tehnologija namre~ od nas zahteva kakovostno napetost in frekvenco. Tudi prekinitve elektri~ne energije niso ni~ izstopale iz evropskih norm, in ~e smo 30, 50 let prodajali to energijo po skoraj 30 do 35 odstotkov ni`ji ceni, potem menim, da smo se sku{ali dobro in korektno vklopiti kot prodajalci te energije. Prav tako `elimo in za to bomo storili vse, da bomo tudi {e v naprej ponudniki elektri~ne energije, vam spo{tovani kupci. V novih razmerah bo nastal tudi prostor za novo prilagajanje in v tem prilagajanju je prostor za obe strani, tako za kupce kot za nas, ki bomo ponujali elektri~no energijo in te storitve. Vsi bomo morali marsikaj postoriti in pripravljeno posvetovanje je namenjeno prav vsem tem podrobnostim, ki jih danes poznamo zato, da bi jutri dosegli skupen cilj – ustrezno ceno elek-tri~ne energije. Z novim zakonom so uzakonjene nove institucije, ki bodo skrbele za energetski in pravni red.« MAG. MARKO SEN^AR, NAMESTNIK DIREKTORJA AGENCIJE ZA ENERGIJO »Energetski zakon, ki daje pravno podlago za odpiranje trga, ustanavlja agencijo za energijo z dvojnim namenom. Prvi~, da zagotavlja nepristransko in pregledno delovanje trga. Namen je jasen: vsakdo, ki proizvaja, naj ima nepristranski dostop do prodaje lastnega izdelka, in obratno, vi, ki kupujete, imejte mo`nost nepristransko dostopati do omre`ja kjerkoli. Nadzor nad organiziranim trgom z elektri~no energijo pa je potreben zlasti zato, ker je tovrstni trg relativno nov, ker na njem zelo hitro prihaja do napak, nepravilnosti, in tovrstne pomanjkljivosti je treba zelo hitro in sproti odpravljati, in to zato, da ne bi spet kupci pla~ali cene vseh napak. Zato ima agencija tudi svoje pristojnosti in instrumente, re~emo jim regulativni instrumenti. Agencija je regulativni organ, neodvisen od vlade RS. Le-ta sicer imenuje direktorja, agencija pa je pri svojih odlo~itvah, financiranju in v svojem ravnanju druga~e neodvisna od vlade. Vlada imenuje direktorja za dalj{e ~asovno obdobje, kot ima sama mandat. Financiranje je samo v manj{em dele`u iz dr`avnega pro-ra~una, to je drugi del neodvisnosti agencije. Bojazen, da bi to pomenilo samo nekaj odve~nih, administrativnih delovnih mest, je odve~. Agencija opravlja funkcijo, katere do zdaj ni nih~e oziroma ni bilo potrebno, da bi jo kdo opravljal. Zaradi tega in zaradi potreb trga je nujno potrebno, da se te regulativne naloge izvajajo. Med prodajalcem in odjemalcem je omre`je. Prodajalec izvaja tr`no dejavnost in posku{a iztr`iti ~im ve~. Odjemalec ima legitimni interes, posku{a dobiti ~im cenej{o elek-tri~no energijo. Ne eden, ne drugi se ne moreta izogniti omre`ju, zato tisti, ki upravlja, vodi omre`je, oziroma izvaja druge storitve na omre`ju, ima naravni monopol. Tak{en monopol pa mora biti reguliran, in to je vloga agencije za energijo. Kakr{na koli napoved kon~ne cene je zelo tvegana. Po izku{njah iz drugih dr`av lahko povem, da cena za energijo zaniha, cena za uporabo omre`ij je relativno stabilna, tudi ta bo morala imeti {e dolo~ene korekture, zlasti v prvih nekaj letih delovanja trga.« MITJA AN@EJ, DIREKTOR PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE ENERGIJE ELEKTRO GORENJSKE »Z odpiranjem energetskega trga oskrba z energijo postaja tr`na dejavnost, kjer se upravi~eni odjemalec s priklju~no mo~jo nad 41 kW in dobavitelj prosto dogovorita za koli~ino in ceno dobavljene elektri~ne energije. Organizator trga z elektri~no energijo je ustanova, v kateri poteka organizirana izmenjava ponudb po nakupu s ponudbami po dobavi elektri~ne energije ter trgovanje za dan ~asovni okvir. Dogovor je lahko sklenjen v obliki dolgoro~nih pogodb ali pa se nakup izvede na organiziranem trgu z elektri~no energijo. Trgovec prodaja in kupuje elektri~no energijo in lahko opravlja zastopni{ko in posredni{ko funkcijo. Podobni novi funkciji sta z manj{imi pristojnostmi {e tr`ni zastopnik in tr`ni posrednik. Proizvodnja kot ponudniki se bodo na trgu soo~ili s konkurenco. Energija poteka po omre`ju do odjemalca. Zakon dolo~a upravljalca omre`ja na prenosu in distribucijskem omre`ju. Upravljalec zagotavlja nemoteno dobavo dogovorjenih koli~in energije in skrbi za delovanje energetskega sistema. Trgovci kot dobavitelji so nove strukture na trgu z elektri~no energijo in bodo predstavljali dodatno ponudbo virov elektri~ne energije in ponujali strokovno pomo~ pri sklepanju poslov. Odjemalec elektri~ne energije bo v pogodbi dolo~il koli~ine in dinamiko elek-tri~ne energije, ki jo bo potreboval. Sklenjene bodo bilateralne pogodbe z dobavitelji, dolgoro~ne za mag. Drago [tefe mag. Marko Sen~ar Mitja An`ej nakupe v pasu in kratkoro~ne za obdobje meseca ali kraj{e. Del energije se bo kupoval tudi na organiziranem trgu, vsekakor pa bo vsak odjemalec moral imeti pogodbo o dostopu. V bilateralnih pogodbah bo dolo~en ~as sklepanja pogodbe, definiran bo obremenitveni diagram odjema, prevzemno mesto, odgovornost za uravnote`enost dobave elektri~ne energije, ~as, v katerem bo treba pogodbo prijaviti organizatorju trga, morebitna odstopanja od napovedanih koli~in in pa cena elektri~ne energije. Cena je sestavljena iz dveh delov: iz cene za uporabo omre`ja (tako imenovana omre`nina) in cene za elektri~no energijo. Kako naprej? Po energetskem zakonu se trg z elek-tri~no energijo odpre 15. aprila. Po 60. ~lenu uredbe o na~inu izvajanja gospodarskih javnih slu`b s podro~ja distribucije elektri~ne energije so dobavitelji dol`ni pogodbe, veljavne na dan 14. aprila, avtomatsko podalj{ati do 15. oktobra 2001. Mi smo pripravljeni na nove izzive, vsa prizadevanja usmerjamo v to, da bi s kakovostno in cenovno sprejemljivo ponudbo ostali va{i dobavitelji.« BO[TJAN TI[LER, SLU@BA ZA ENERGETIKO V PE ZA UPRAVLJANJE DISTRIBUCIJSKEGA OMRE@JA ELEKTRO GORENJSKE »Pred priklju~itvijo mora odjemalec od upravljalca distribucijskega omre`ja najprej pridobiti soglasje za priklju~itev. Na podlagi vloge za pri-klju~itev upravljalec preveri mo`nost priklju~itve in ~e so razmere v omre`ju ustrezne, upravljalec izda soglasje za priklju~itev v obliki odlo~be v upravnem postopku. Pogoje in merila za izdajo soglasja dolo~ajo splo{ni in tehni~ni dobavni pogoji. Na podlagi slednjih si uporabnik izdela pri-klju~ek. Po njegovi izdelavi na podlagi pisne vloge za priklju~itev in izpolnitve pogojev iz soglasja skleneta odjemalec in upravljalec pogodbo o priklju~itvi s komercialno obveznostjo (priklju~nino) ob prvem priklopu in ob vsakem nadaljnjem pove~eva-nju priklju~ne mo~i. Za ve~je postro-je so potrebna obratovalna navodila. Ko je upravi~eni odjemalec `e pri-klopljen na omre`je in ima z dobaviteljem `e sklenjeno pogodbo o nakupu oziroma prodaji elektri~ne energije, mora z upravljalcem skleniti pogodbo o dostopu. V njegovem imenu17 lahko dostop do omre`ja uveljavlja tudi trgovec, zastopnik ali posrednik z elektri~no energijo. Uporabnik poda upravljalcu zahtevo po dostopu, z vsemi podatki - z obremenilnim diagramom in voznim redom. Zahtevi mora biti predlo`ena pogodba o nakupu oziroma prodaji elektri~ne energije, ki mora biti prej evedentira-na pri organizatorju trga. Upravljalec potem preveri tehni~no izvedljivost prenosa glede na zmogljivosti omre`-ja. Poleg pogodbenega dostopa je mo`en tudi trenutni dostop s tem, da ima uporabnik prej `e sklenjeno pogodbo o dostopu in da mu upravlja-lec samo odobri najavljeni obremenitveni diagram. Pogodba o dostopu dolo~a: koli~ine elektri~ne energije v dolo~enem ~asu, v dolo~eni smeri, na dolo~enih prevzemno predajnih mestih, do katerih ima uporabnik zagotovljen dostop, obremenilne diagrame oziroma vozne rede za delavnike, sobote in nedelje ter pla~ilo o uporabi omre`ja. Uporabnik je dol`an pla~ati celoten zagotovljen dostop, ne glede na to, koliko energije je bilo v okviru tega dostopa prene{eno. Storitve uporabe omre`ja so storitve transporta elektri~ne energije in sistemske storitve, ki so nujno potrebne za normalno delovanja omre`ja (vodenje obratovanja, regulacija napetosti, razbremenitev vodov s spreminjanjem konfiguracije, ponovna vzpostavitev oskrbe, pokrivanje izgub in pa prednostno dispe~iranje oziroma obvezen odkup energije od proizvajalcev do 1 MW nazivne mo~i. Ceno za omre`-nino dolo~a Agencija za energijo, pri tem je prevzet sistem po{tne znamke, kar pomeni, da cena uporabe elek-tri~nega omre`ja ni odvisna od dol`ine vodov, po katerih se energija prena{a, zajema pa ceno transporta in sistemskih storitev, in sicer v obliki mese~nega zneska za mo~ in me-se~nega zneska za energijo.« MATJA@ MALOVRH, SLU@BA ZA ENERGETIKO V PE ZA UPRAVLJANJE DISTRIBUCIJSKEGA OMRE@JA ELEKTRO GORENJSKE »Odjemalci boste po novem sklepali dve pogodbi, in sicer pogodbo o dobavi elektri~ne energije z dobaviteljem, ki ga boste sami izbrali, in pogodbo o dostopu do omre`ja z uprav-ljalcem, ki je geografsko pogojen. Obvezni del teh dveh pogodb je tudi 18 napoved porabe za obdobje veljavno- Boštjan Tisler Matja` Malovrh Marjan Jerele sti pogodbe, ki mu pravimo obremenilni diagram oziroma vozni red. Brez teh podatkov se ne da zagotoviti usklajenega delovanja elektroenergetskega sistema, kar pomeni, da je proizvodnja v vsakem trenutku usklajena s porabo, hkrati pa si s to napovedjo zagotovite svoj delček proizvedene energije in tudi prenos te energije po omrežju. Napoved bo vplivala na končno ceno in čim bolj točna bo, cenejša bo električna energija. To pomeni, da se splača napovedovati na realni podlagi; najboljše izhodišče so izmerjene vrednosti v preteklem obdobju, za kar so potrebne ustrezne merilne naprave. Izkušnje v državah, kjer je trg z energijo že odprt, kažejo, da mesečni odčitki, kakršne poznamo sedaj, niso več dovolj za uspešno sodelovanje na trgu, zato pospešeno zamenjujejo merilne naprave. Te nove merilne naprave morajo omogočiti merjenje obračunskih veličin, bistveno pa je, da omogočajo shranjevanje 15-minutnih vrednosti, na podlagi katerih se izvajajo razne analize in tudi napovedi. Ker je podatkov preveč za ročno odčitavanje, je potrebna neka vrsta komunikacije, ki omogoča daljinsko odčitavanje. Kar tretjina sedaj nameščenih števcev je starejših od 20 ali celo več let in bistvena slabost se pokaže pri rednih umeritvah na 6 let, ko se serviserji potrudijo usposobiti vsako napravo, pri tem pa strošek popravila doseže polovico vrednosti nove naprave. Izmerjeni obremenitveni diagrami omogočajo podroben vpogled v svoj odjem, možna je primerjava različnih ponudb, različnih dobaviteljev, omogočeno je več tarifno merjenje, razna sumiranja in drugo. Res je, odpiranje trga z električno energijo prinaša številne priložnosti, prednosti in ugodnosti, ampak samo za tiste, ki se boste novega načina trgovanja naučili in se z njim ukvarjali, kar pomeni tudi to, da boste podrobno poznali karakteristike svojega odjema, vključno z obremenitvenimi diagrami.« MARJAN JERELE, TEHNI^NI DIREKTOR ELEKTRO GORENJSKE »V okviru električnih meritev smo že doslej zelo uspešno pokrivali področja meritev in analiz elektroenergetskega omrežja, izvajamo meritve kakovosti električne napetosti in meritve hitrih prehodnih pojavov 16 veličin. V prihodnje bodo upravičeni odjemalci, tako kot proizvajalci, v eni od obveznih prilog v zahtevi po dostopu do omrežja, dolžni priložiti obremenitvene diagrame. Ti prikazujejo časovno porabo moči in so tudi podlaga upravljalca distribucijskega omrežja za preverjanje tehničnih zmožnosti dobavljivosti te zahtevane energije. Ker vemo, da večina prevzemno—prodajnih mest tehnično ne ustreza, da bi lahko čim ceneje in čim bolj enostavno prišli do teh diagramov, vam naša služba za meritve in zaščito ponuja te meritve z uporabo zelo sodobnih in vrhunskih instrumentov. Meritve ne služijo samo za pridobitev teh diagramov, ampak tudi za izdelavo analiz, ki so potrebne za optimatizacijo porabe, in ob ustreznem usklajenem obratovanju prispevajo tudi k zniževanju konične moči. Kakovostna tehnična dokumentacija je podlaga za korektno tehni~no izvedbo. V okviru Slu`be za projektiranje in razvoj lahko ponudimo storitve in pomo~ pri urejanju dokumentacije s podro~ja elektrotehnike in tudi pri izvedbi.« DRAGO PAPLER, SLU@BA ZA MARKETING IN DOBAVO ELEKTRI^NE ENERGIJE V PE ZA DOBAVO ELEKTRI^NE ENERGIJE ELEKTRO GORENJSKE »Uvajanje trga z elektri~no energijo pomeni prib-li`no enako prelomnico kot uvedba trifaznega toka v elektroenergetiki. Na Gorenjskem je v 85 letih uporabe javna, mno`i~no raz{irjena elektrika postala pomembna, nepogre{ljiva in spremljajo~a veja gospodarstvu. Elektro Gorenjska, d.d., bo kot dobavitelj zagotavljalo zanesljivo in kakovostno elek-tri~no energijo vsem dosedanjim tarifnim odjemalcem in upravi~enim odjemalcem. V svojem poslanstvu z zdru`itvijo finan~nih in kadrovskih potencialov, uporabo sodobne tehnologije in novih znanj, `elimo postati na podro~ju prodaje elek-tri~ne energije in storitev uspe{en in konkuren~ni partner vsem dosedanjim in prihodnjim odjemalcem na lokalni, regionalni in nacionalni ravni. Dru`ba Elektro Gorenjska dobiva novo vlogo tudi kot trgovec za upravi~ene odjemalce na notranjem trgu. Na{ cilj je obdr`ati vse obstoje~e odjemalce, za katere bomo zagotavljali oskrbo z elektri~no energijo pod najugodnej{imi pogoji. Blagovna znamka »zelene elektrike Elektro Gorenjske« bo opa`ena tudi po odprtju energetskega trga. Nadaljevali bomo tradicijo ekolo{ko najbolj ~iste hidro proizvodnje elektri~ne energije, ki ima korenine v prvi HE Za-vr{nica leta 1915, prvi povojni HE Savica leta 1949, akomulacijski HE Lom{~ica leta 1991, 15-tih lastnih in {e 85-tih tujih malih HE na Gorenjskem. Pri trgovanju upravi~enim odjemalcem ponujamo oskrbo elektri~ne energije z usmerjenostjo k izra`enim potrebam in `eljam, partnerski odnos, svetovanje, optimiranje odjema in optimiranje cene. V Poslovni enoti za dobavo elektri~ne energije uvajamo komercialno funkcijo, skrbeli bomo za nabavo in prodajo elektri~ne energije ter marketing. Dobava elektri~ne energije za upravi~ene odjemalce bo potekala v delu, ki opravlja tr`no dejavnost za poslovno funkcijo marketinga in dobave elektri~ne energije upravi~enim odjemalcem. V Slu`bi za marketing in dobavo elektri~ne energije bomo posebno pozornost in skrb posve~ali vam, upra-vi~enim odjemalcem, in s primerno organizacijo zagotovili, da boste na enem mestu opravili vse stike, ki so potrebni. Poskrbeli bomo za na~rtovanje in analiziranje dobave elektri~ne energije za va{e in na{e poslovne potrebe in vas z izsledki obve{~ali. Pojasnjevali vam bomo pogoje za dobavo in odjem elektri~ne energije, skrbeli za sklepanje pogodb o prodaji, obra~unavali dobavljeno energijo, ob-ve{~ali vas bomo o gibanjih in zna~ilnostih porabe in vam strokovno svetovali pri zni`evanju stro{kov in racionalni rabi elektri~ne energije. Vsem odjemalcem elektri~ne energije bomo sku{ali ustre~i tudi v prihodnje in ob novem izzivu, ki ga prina{a energetski trg, upravi~iti dosedanje zaupanje v obojestransko zadovoljst- vo.« Slavko Vidic SLAVKO VIDIC, ^LAN UPRAVE IN NAMESTNIK DIREKTORJA ISKRAEMECO KRANJ »Kot proizvajalec opreme za merjenje energije se z odprtim trgom sre~uje-mo prakti~no `e skoraj deset let. Od vseh za~etkov se v Evropski skupnosti, kamor izva`amo ve~ kot polovico na{ih izdelkov, sre~ujemo z zahtevami za take naprave in jih imamo zato tudi v na{em programu. S tehni~ne strani lahko zagotovim, da smo pripravljeni popolnoma zadovoljiti potrebe upravi~enih odjemalcev in vseh akterjev na trgu. Zavedati se moramo, da je novo stanje od prej{njega – ko je bil reguliran trg, ko so bili merilni podatki na voljo samo kupcu in prodajalcu – zelo razli~no. Poslej bodo na voljo vsem drugim akterjem, od postrednikov, zastopnikov in celo agenciji za energijo. Nova tr`na politika v svetu je pomenila spremembo v proizvodnji in tehnologiji elek-tri~nih {tevcev. V~asih je elektri~ni {tevec zagotavljal samo podatek o porabljenih kilovatnih urah, katerega je enkrat ali pa nekajkrat na leto pri{el od~itat va{ki inkasant in se mogo~e celo zmotil pri od~itku. Danes je elektri~ni {tevec moderna elektronska naprava, ki poleg energije meri tudi vse parametre kakovosti elektri~ne energije in mo~i ter dodatno hrani vse te podatke v svojem lastnem spominu. Tretja funkcija {tevca je daljinska komunikacija - vsi ti podatki so na voljo tudi na daljavo, z daljinskim od~itavanjem. Novi na~in bo v po-mo~ vsem tistim, ki bodo znali analizirati in bdeti nad porabljeno energijo. Ponujamo tudi podporne programske pakete, ki so hkrati namenjeni upravi~enim odjemalcem in prodajalcem elektri~ne energije. Z na-{imi vgrajenimi {tevci in programskimi paketi bodo lahko uporabniki vsak dan spremljali svojo porabo in analizirali obremenitveno krivuljo in na njeni podlagi zelo natan~no napovedovali svoj odjem oziroma svoj obremenilni profil.« DRAGO PAPLER 19 z otvoritve nove RTP @ale Velik prispevek h KAKOVOSTeNlIektro oskrbi O dprtja nove razdelilne transformatorske postaje @ale se je poleg dr. Roberta Goloba, predsednika nadzornega sveta podjetja Elektro Ljubljana in drugih ~lanov udele`ilo tudi ve~je {tevilo predstavnikov elektrogospodarskih podjetij, upravi~enih odjemalcev, projektantov in izvajalcev del. Otvoritev je kulturno obogatil nastop instrumentalnega tria, ki ga sestavljajo Klara Bo{njak (flavta), Gregor Voje (violina) in Matej Voje (klavir). Kot je poudaril Vincenc Jan{a, direktor delni{ke dru`be Elektro Ljubljana, ga je razveselil velik interes medijev, kar ka`e na to, da novinarjev ne zanimajo samo afere, temve~ tudi spodbudne gospodarske novice. Nato je pojasnil, da je tudi lani potekala najbolj intenzivna investicijska dejavnost na investicijah objektov visoke napetosti in distribucijskem omre`ju srednje in nizke napetosti. Med pomembne investicije visoko napetostnih 110 kV objektov sodi tudi nova RTP @ale. Gradbena dela za ta objekt so se za~ela leta 1999, kon~ana pa so bila konec leta 2000, ko je bil uspe{no opravljen tudi tehni~ni pregled. RTP @ale, ki je nadomestila dotrajano RTP Moste, je sodoben daljinsko voden objekt, ki ne zahteva stalne posadke. Vklju~en je v sistem vodenja Elektro Ljubljane in sistem 20 vodenja Elesa. Nova RTP @ale je za- Pod`upan mesta Ljubljana Anton Colari~ in direktor delni{ke dru`be Elektro Ljubljana Vincenc Jan{a sta 4. aprila v Ljubljani odprla 110/10(20) kV razdelilno transformatorsko postajo @ale. Novi objekt omogo~a slovenski prestolnici u~inkovitej{o oskrbo s kakovostno elektri~no energijo.V bistvu pomeni velik prispevek k uresni~evanju enega od temeljnih ciljev podjetja pri zagotavljanju stalne, zanesljive in kakovostne oskrbe vseh odjemalcev na tem obmo~ju. Direktor Vincenc Jan{a je orisal pomen in vlogo nove RTP @ale in poudaril, da je poslovanje v novih tr`nih razmerah velik izziv za zaposlene v Elektro Ljubljani. zanimivosti snovana klasično s petimi 110 kV vodnimi polji, dvema transformatorjema moči 31,5 MVA, 40 celicami v srednje napetostnem stikališču, ki obratuje z 10 kV napetostjo, grajeno za 20 kV napetost. S tem je omogočen poznejši prehod na 20 kV napetostni nivo brez zamenjave opreme. Z ukinitvijo RTP Moste pa so dane možnosti za postopno ukinitev 35 kV mreže na območju mesta Ljubljane. Katere so najpomembnejše prednosti novega objekta? Z vključitvijo RTP Zale v elektroenergetsko omrežje so se razbremenile RTP Bežigrad, RTP Polje in RTP Center, s čimer je omogočeno priključevanje dodatnega odjema v tem delu mesta Ljubljane. Povečanje inštalirane moči omogoča odjemalcem nemoten razvoj z vidika odjema električne energije, saj bo Elektro Ljubljana lahko zagotovila kakovostno, zanesljivo in nemoteno oskrbo z električno energijo. Prav tako je z RTP Zale omogočena razbre- V 'ectno opreme za novo razdelilno transformatorsko postajo Žale so dobavili domači proizvajalci: transformatorja 1101 10 kV sta bila generalno obnovljena v tovarni Etra, celice je dobavil IMP TEN, naprave za zaščito in daljinsko vodenje Iskra Sysen. Gradbena dela je opravilo gradbeno podjetje Primor-je, elektromontažna dela pa Elmo iz Ljubljane. Od-klopniki so proizvod nemškega proizvajalca Al-stom, merilni transformatorji pa tovarne Končar iz Zagreba. menitev obstoječih 10 kV povezav, kakor tudi njihova priključitev v novo RTP. Na ta način so zmanjšali dolžino 10 kV vodov na daljinsko vodeno ločilno mesto (v primeru okvar na omrežju izpad napajanja manjšega števila odjemalcev). Ne nazadnje se bodo z novim objektom izgube na tem 10 kV omrežju zmanjšale za petino. Na slovesnosti ob odprtju je spregovoril tudi Anton Cofarič, podžupan mesta Ljubljane. Omenil je, da je 9-maja davnega leta 1881 v Ljubljani zasvetila prva električna žarnica. Po stodvajsetih letih smo odprli novo RTP Zale, ki bo odjemalcem na območju poslovno-stanovanjskega kompleksa Zelena jama, Julon, BTC zagotovila učinkovitejšo in zanesljivo oskrbo z električno energijo. Menil je, da nas šele dogodki, kakršen se je pred nedavnim zgodil v Kaliforniji, spodbujajo k razmišljanju, kako pomembna in potrebna je električna energija. Ob tem je izrazil veselje, ker je kot nekdanji član nadzornega sveta sodeloval pri odločitvi za gradnjo RTP Zale. MIRO JAKOMIN V DVAJSETIH LETIH ZA 59 ODSTOTKOV VIŠJA PORABA Visoke cene nafte, zapiranje jedrskih elektrarn in zahteve po izpolnjevanju kjotskega protokola, ki nalaga državam, da med letoma 2008 in 2012 za osem odstotkov zmanjšajo emisije plinov, povzročiteljev učinka tople grede, kažejo na to, da se lahko ves svet čez kako desetletje znajde v veliki energetski krizi. Po podatkih ameriške službe, ki se ukvarja z zbiranjem tovrstnih informacij, bo v naslednjih dvajsetih letih poraba energije zrasla za kar 59 odstotkov. Kar polovico od tega naj bi porabile države v Aziji ter osrednji in južni Afriki, saj se ta območja šele začenjajo ekonomsko razvijati. Začetno navdušenje po postopnem zapiranju nukleark tako počasi ugaša. V Evropski uniji proizvedejo s tem virom namreč kar 23 odstotkov vse električne energije, ki jih je v tako kratkem obdobju nemogoče nadomestiti z alternativnimi viri energije, zlasti če je treba ob tem zapirati še termoelektrarne, ki onesnažujejo ozračje z ogljikovim dioksidom. Najbolj zavzeto je, kot smo že poročali, začela zapirati nuklearke Nemčija. Če bi šlo vse po načrtih, naj bi prvo zaprli že leta 2002, zadnjo pa leta 2021. Ta načrt počasi spreminjajo in ob tem načrtujejo proizvodnjo iz obnovljivih virov energije, hkrati pa spreminjajo termoelektrarne, s katerimi trenutno proizvedejo 51 odstotkov vse električne energije, v elektrarne na plin — te namreč za pol manj onesnažujejo ozračje z ogljikovim dioksidom. Pri vsem tem ne smemo pozabiti, daje liberalizacija trga in hudo tekmovanje med podjetji bistveno znižalo investicije v nove elektroenergetske objekte, zato je financiranje novih — na obnovljive vire -v veliki meri prepuščeno državam, te pa del bremena v obliki davkov prelagajo na proizvajalce in distributerje, kar pomeni, da na koncu največ plačajo porabniki. - ¦ ¦ L 21 Del stikalisca sodobno opremljene RTP Zale. Na desni strani je stara postaja, ki jo bodo kmalu porušili. gradnja prenosnega omre`ja RTP KR[KO DOBIVA KONKRETNO podobo E Gradbena dela na lokaciji prihodnje RTP Kr{ko `e od odprtja gradbi{~a intenzivno potekajo, tako da gre za zdaj vse po na~rtih. Vrednost investicije, ki naj bi jo sklenili konec prihodnjega leta, je popravljena na 4,2 milijarde tolarjev. lektro – Slovenija je novembra lani kon~no za~elo graditi eno najpo-membnej{ih razdelilno transformatorskih postaj 400/110 kV RTP Kr{ko, ki je z razpletom daljnovodov klju~nega pomena za zagotovitev nemotenega napajanja Dolenjske, Po-savja in Bele Krajine. Kon~no pravimo zato, ker priprave na gradnjo tega objekta segajo `e v za~etke devetdesetih let oziroma natan~neje, prva dela na tem projektu so se za~ela `e leta 1989, nato pa zaradi pomanjkanja denarnih sredstev bila tudi kmalu ustavljena. ^eprav je bila gradnja RTP Kr{ko v naslednjih letih vedno na seznamu Elesovih prednostnih investicij, je do za~etka gradbenih del nato dejansko pri{lo {ele konec lanskega leta, leto 2001 pa naj bi bilo gradbeno in investicijsko naj`ivahnej{e. O tem, katera dela so `e opravljena, kak{ni so leto{nji na~rti in kako sploh poteka uresni~evanje te najve~-je Elesove nalo`be v zadnjih nekaj letih, smo se pogovarjali z direktorjem projekta gradnje RTP Kr{ko Janezom Kernom. GRADBENA DELA V POLNEM ZAMAHU 22 Gradbeni stroji na lokaciji prihodnje RTP Kr{ko, ki se nahaja neposredno ob nukelarki, `e od odprtja gradbi{~a naprej pospe{eno delajo, pri ~emer gre v tej fazi predvsem za pripravo temeljev in ureditev drugih nujnih in-frastrukturnih zadev, kot sta denimo dovozna cesta in vodovod. Po besedah Janez Kerna ta ~as intenzivno de- lajo tudi na sami ograji prihodnje RTP Kr{ko, pri ~emer gre za precej obse`na dela, saj so morali del sedanje ograje, ki meji na nuklerano elektrarno Kr{ko poru{iti. Ta dela so {e posebej zahtevna zaradi {tevilnih zahtev tako Ministrstva za notranje zadeve kot republi{ke uprave za jedrsko varnost, pri ~emer iz varnostnih razlogov delo tudi na drugih po-dro~jih poteka pod povsem dru-ga~nimi pogoji kot pri podobnih elektroenergetskih projektih. Zato je {e toliko bolj klju~nega pomena nenehno usklajevanje in sodelovanje s predstavniki tako nuklearne elektrarne Kr{ko kot samimi izvajalci, ki je po besedah Janeza Kerna zelo dobro in se ka`e tudi v tem, da vsa dela potekajo po zastavljenih na~rtih. Sicer pa so na obmo~ju nastajajo~e RTP Kr{ko `e zabetonirani vsi portali, za~enja se izdelava kabelskih kanalov in kabelske kanalizacije, pa ozemlij-tev in priprava temeljev za transformator ter pripadajo~o oljno jamo. Prav tako so bile `e izvedene vse prestavitve 20 kV kablov in opti~nih kablov. Skratka, dela za zdaj potekajo po operativnem na~rtu, ki je bil izdelan tako podrobno, da za nekatere zahtevnej{e elemente vsebuje celo dnevne plane. Druga~e pa naj bi po na~rtih letos postavili {e komandno stavbo in druga potrebna poslopja, dokon~ali vse podstavke za viskona-petostno opremo, ki jo bo Eles za~el prevzemati po 15. maju in naj bi bila razen sekundarne opreme do konca leta `e tudi vsa v Kr{kem. Prav tako bodo v kratkem izpeljani tudi jav- ni razpisi za {e manjkajo~o opremo -naprave za lastno rabo, telekomunikacijska oprema in druga sekundarna oprema kot tudi za elektromonta`na dela in razplet daljnovodov. V planu do konca leta je tudi prevzem transformatorja 400/110 kV 300 MVA, ki bo drugi najve~ji v Sloveniji in je te`ak kar 260 ton. Zaradi tega je pripravljen tudi poseben projekt, ki se nana{a na sam prevoz transformatorja od proizvajalca do Kr{kega, in bo potekal po `eleznici. VRSTA DOBAVITELJEV IN IZVAJALCEV O kako velikem obsegu gradnje pravzaprav gre, je mogo~e razbrati tudi iz podatka o dobaviteljih opreme in izvajalcih, pri ~emer je glavni izvajalec za gradbena dela Gradis, vse jeklene konstrukcije pa bodo izdelali v Elektroservisih, ki bodo opravili tudi ozemljitvena dela. Izbor dobaviteljev preostale opreme, ki je potekal preko mednarodnih javnih razpisov, pa je zelo pisan, tako da je denimo pogodbo za izdelavo transformatorja dobil Siemens v sodelovanju s Kon-~arjem, Alstomovo stikalno opre- mo bo dobavil Eleks, Avstrijci in [vicarji bodo izdelali merilne transformatorje, odvodnike prenapetosti pa Ame-ri~ani. Podporni izolatorji prihajajo iz Avstrije, 110 kV kabli pa iz nem{kega ABB-ja. ABB bo tudi proizvajalec najsodobnej{e sekundarne opreme, ki bo podobna tisti, ki jo je Eles `e vgradil v RTP Maribor, Di-va~o in RP Hudo. Vsekakor gre med RTP 400/110 kV Kr{ko z razpletom daljnovodov je v zadnjih letih najve~ji Elesov nalo`beni zalogaj. tiste, ki skrbijo za nemoten potek del, v{teti tudi IBE kot projektantsko hi{o, IMK za kontrolo kovinskih konstrukcij in EIMV kot preiz-ku{evalca elektroopreme. Poleg vseh zunanjih sodelavcev pa je treba seveda omeniti tudi {e Elesovo investicijsko ekipo, ki kljub zelo velikemu obsegu del in vrsti podprojektov {teje le sedem ljudi, kot tudi vse sodelujo~e iz nuklearne elektrarne Kr{ko. Kot `e re~eno, je `e iz na{tetega mogo~e razbrati, da gre v primeru RTP Kr{ko z razpletom daljnovodov za izjemno zahteven projekt, ki terja natan~no dolo~eno in dobro usklajeno delo vseh vpletenih. ^e pa ob tem {e upo{tevamo dejstvo, da delo poteka v neposredni bli`ini nuklearne elektrarne Kr{ko, ki obratuje v posebnih varnostnih razmerah, postane hitro jasno, da gre tudi za povsem speci- fi~en projekt, ki terja tudi posebne re{itve. VREDNOST PROJEKTA ZRASLA NA 4,2 MILIJARDE TOLARJEV Ravno vrsta dodatnih zahtev s strani nukelarne elektrarne Kr{ko in tudi Republi{ke uprave za jedrsko varnost pa je po besedah Janeza Kerna tudi glavni razlog, da se je prvotno ocenjena vrednost projekta s 3,6 milijarde ob reviziji investicijskega plana zvi{ala na 4,2 milijarde tolarjev. Od tega je za leto{njo najobse`nej{o fazo gradnje predvidenih 2,5 milijarde tolarjev in s pogodbami tudi `e an-ga`iranih 1,9 milijarde tolarjev. Ko-lik{na bo dejanska vrednost tega projekta, bo mogo~e seveda povedati {ele po kon~ani gradnji, saj bo kon~na cena odvisna tudi od po- godb, ki jih mora Eles {e skleniti. Sicer pa je predvsem pomembno to, da gre za zdaj vse po na~rtih in ni pri nobenem koraku ve~jih zamud, tako da je kot za~etek poskusnega obratovanja v vseh dokumentih {e vedno naveden konec prihodnjega leta. In ~e ob tem upo{tevamo tudi dejstvo, da gradnjo vodi Janez Kern, ki je na tem podro~ju nedvomno najbolj iz-ku{en strokovnjak v dr`avi, tudi ni nikakr{nega dvoma o tem, da RTP Kr{ko prihodnje leto tudi ne bo za~ela res delovati. BRANE JANJI] 23 vzdr`evanje NEK Letos zadnji rDAeLmJ[Iont Po lani kon~ani modernizaciji NE Kr{ko, ko je ta stabilno obratovala tudi s 710 MW mo~i, jo bodo letos sredi maja zaustavili za 40 dni. V tem ~asu bodo opravili generalni remont elektrarne. Med leto{njimi najpomem-bnej{imi deli bo zamenjava enega izmed dveh transformatorjev z mo~jo 500 MVA. P o besedah direktorja elektrarne Staneta Ro`mana bodo med mesec in pol trajajo~im remontom izvedli vrsto del iz programa kontrole materialov. Pregledali bodo cevi obeh upar-jalnikov, kar jim bo slu`ilo kot podlaga za poznej{e analize stanja ocevja. Nadalje bodo revitalizirali notranjo konstrukcijo hladilnih stolpov, in{ta-lirali dva nadzorna sistema za ugotavljanje tujkov v primarnem sistemu, zamenjali eno od obeh glavnih ~rpalk. Od lani jim ostajajo dela na ve~letnem projektu skladi{~enja iz-tro{enega goriva. Letos bodo stare re{etke zamenjali z novimi. Po dvaj- setih letih obratovanja objekta `e poteka zamenjava fizi~nega varovanja objekta. Ra~unajo, da bodo {e pred za~etkom remonta kon~ali rekonstrukcijo vhodnega objekta. V dveh mesecih zastoja elektrarne nameravajo opraviti ~im ve~ zahtevnih del, kajti `e naslednje leto nameravajo remont skraj{ati za polovico. ZAMENJAVA TRANSFORMATORJA Doba zanesljivega obratovanja obeh Kon~arjevih transformatorjev v NEK se izteka, poleg tega obstoje~a transformatorja `e dalj ~asa pomenita »ozko grlo« pri oddaji proizvedene elek-tri~ne energije v omre`je, {e posebej od lani, ko se je po kon~ani modernizaciji pove~ala mo~ elektrarne. Izgube v obeh transformatorskih prostorih zna{ajo pri prenosu 700 MVA 2100 kW. Z zamenjavo prvega transformatorja se bodo zmanj{ale na 1600 kW, po zamenjavi obeh pa na 1.300 kW. Izgube na samem transformatorju sedaj zna{ajo 95 MVAr, po zamenjavi pa bodo 77 MVAr, kar bo prispevalo k bolj{im sposobnostim NEK-a pri vzdr`evanju stabilnosti elektroenergetskega sistema. Med leto{njim remontom bodo zamenjali prvi transformator. Zanj so 24 1 " i Nov transformator je pripravljen na zmenjavo. radioaktivni odpadki zbirali ponudbe `e pred {tirimi leti. Prijavili so se {tirje proizvajalci. Podlaga za izbiro so bili vnaprej dolo~eni kriteriji. Po besedah mag. Vladimirja Direnbeka, odgovornega vodje zamenjave transformatorja, so bili klju~ni kriteriji: cena, reference dobavitelja, na~in vgradnje transformatorja in izvedba hlajenja, zagotavljanje kakovosti izdelka in druge manj{e zahteve. »Na podlagi se{tevka teh kriterijev je bil kot najugodnej{i ponudnik s pre-cej{no prednostjo izbran Jeumont Schneider Transformateurs /JST/ iz Lyona. Pravilnost na{e izbire je potrdila zunanja presoja in pozitivna ocena mednarodne ameri{ke institucije.« Novi transformator za transformacijo napetosti 21 kV na 400 kV ima na-zivno mo~ 500 MVA, karakteristi~no napetost 12,83 %, 210 kW izgub v `elezu in 905 kW izgub v bakru. Te`ak je 360 ton, od tega je v njem 58 ton olja, dolg je 10,5 metra, {irok 3,8 metra in visok 4,36 metra. »Izdelovali so ga v tovarni v Franciji ve~ kot leto. Konec decembra je bil tam testiran in pripeljan v Kr{ko, pod du{ikom brez olja. Potovanje iz Lyo-na do Marssella po reki Rhonne, nadalje z ladjo do Trsta in od tam po `eleznici do NE Kr{ko je trajalo mesec dni. Da ga je bilo mo~ prepeljati po `eleznici, zaradi vi{ine infrastrukture, je imel name{~en za~asen pokrov, originalen pa je bil prepeljan posebej,« je povedal mag Vladimir Direnbek. Transformator je prispel v NEK v za~etku marca. Delavci Etre 33 so ga pod nadzorom proizvajalca JST takoj za~eli sestavljati. Dela so bila kon~ana sredi aprila, mesec dni pred remontom, tako kot so prvotno na~rtovali. Fizi~ne zamenjave se bodo lotili sredi maja in naj bi trajala do za~etka junija, ko naj bi transformator za~el obratovati. NEK ga bo formalno prevzel od proizvajalca po 1.000 obratovalnih urah. Nalo`ba bo stala 5,5 milijona mark. Kot je dejal mag. Vladimir Direnbek, bodo na temelj, na katerem sedaj za~asno stoji novi transformator, postavili starega, ki bo namenjen rezervi do zamenjave drugega transformatorja. Ta poseg na~rtujejo ~ez dve leti in s tem nameravajo dokon~no re{iti problem transformacije elektri~ne energije in izgube, ki pri tem najstaja-jo. MINKA SKUBIC Desetletje agencije rao Sredi marca je Agencija za radioaktivne odpadke /Agencija RAO/ slovesno po~astila 10-letnico svojega delovanja. Vlada Republike Slovenije jo je ustanovila z namenom, da bi na{a dr`ava dobila varne in kakovostne re{itve za odlaganje radioaktivnih odpadkov. T emeljne dejavnosti Agencije RAO so izdelati potrebne projekte za kon~no odlo`itev radioaktivnih odpadkov in zagotoviti mo`nosti zanjo, zgraditi ustrezno odlagali{~e, opravljati javno slu`bo zbiranja, evidentiranja, prevoza, priprave in skladi{~enja radioaktivnih odpadkov malih proizvajalcev, Kdaj vsi jedrski odpadki na skupnem odlagali{~u? upravljati Centralno skladi{~e radioaktivnih odpadkov v Brinju in ob-ve{~ati in ozave{~ati javnost o delu in ravnanju z radioaktivnimi odpadki. V agenciji, v kateri trenutno dela trinajst izku{enih in ustrezno usposobljenih strokovnjakov, si v prvi vrsti prizadevajo, da bi v Sloveniji ~im prej dobili sprejemljivo in varno re{itev za radioaktivne odpadke. V svetu obratuje ali je obratovalo ve~ kot sto tak{nih odlagali{~, dodatnih {tirinajst pa je na razli~nih stopnjah na~rtova-nja. Za izbiro lokacije odlagali{~a nizko in srednje radioaktivnih odpadkov /NSRAO/ je treba na podlagi strokovno pripravljenih smernic, mednarodnih priporo~il in z uporabo izbrane metodologije ovrednotiti celoten prostor Slovenije. Treba je opredeliti izhodi{~na potencialna obmo~ja in znotraj njih primerne lokacije, katerih primernost za odlaganje je treba potrditi in dokazati. Poleg tega je treba upo{tevati pomembno dejstvo, da postaja klju~ni dejavnik pri na~rtova-nju odlagali{~ dru`bena sprejemljivost. Do zdaj so v agenciji pripravili merila in metodologijo za izbiro lokacije povr{inskega in podzemnega od-lagali{~a NSRAO, organizirali ekspertne delavnice za analizo in verifikacijo na~rtovanega postopka izbire lokacije, s posebnim poudarkom na vklju~evanju javnosti v postopek. Zagotovili so ustrezne digitalne podatke, s katerimi lahko u~inkovito in25 novosti v tehnologiji enostavneje vrednotijo celotno ozemlje Slovenije. Zatem so preliminarno identificirali primerne geolo{ke formacije za odlagali{~e NSRAO, pripravili na~rt raziskav za kategorizacijo in potrditev lokacije ter izdelali idejna projekta za povr{insko in podzemno odlagali{~e na generi~ni lokaciji. Prav zdaj pa kon~ujejo preliminarno oceno lastnosti odlagali{~a na generi~ni lokaciji. Pridobljeni rezultati bodo podlaga za vklju~itev NSRAO v nov prostorski plan Republike Slovenije. Kot pravi direktorica Agencije RAO, dr. Irena Mele, si prizadevajo, da bremena odlaganja radioaktivnih odpadkov ne bi pre-na{ali na prihodnje generacije, zato bodo naredili vse, da bo njihova temeljna naloga ~im prej kon~ana. Ob tem upajo, da jih bo podprla tudi {ir{a skupnost. V agenciji se zavedajo, da je njihovo delo zelo odvisno od naklonjenosti javnosti, zato dajejo veliko pozornosti izobra`evanju in obve{~anju javnosti. Strah pred neznanim sku{ajo premagati z demistifikacijo pojma radioaktivnosti. V ta namen pripravljajo in izdajajo razli~ne publikacije, od knjig do zgibank, izdajajo ~asopis Raopis, pripravljajo videokasete, o svojem delu seznanjajo javnost na spletnih straneh, skrbijo za Informacijski center RAO in organizirajo razstave. Zgleda dobrega sodelovanja z okolico sta sanacija zasilnega skla-di{~a v Zavratcu ter prevzem in upravljanje skladi{~a v Brinju. Re-{evanje vpra{anja radioaktivnih odpadkov `elijo {e naprej pribli`evati razli~nim javnostim in jih s tem pre-pri~ati o skupni skrbi za okolje. V ta namen so ob desetletnici delovanja organizirali vrsto prireditev in sre-~anj, med njimi tudi dobro obiskano okroglo mizo o jedrski energiji in njeni dedi{~ini. Na njej so strokovnjaki {e enkrat ponovili dejstvo, da je problem skladi{~enja NSRAO v svetu re{ljiv in obvladljiv, zato bi ga bilo z ustrezno dru`beno podporo mo-go~e re{iti tudi pri nas. Predvsem z dobrim sodelovanjem strokovnih slu`b z razli~nimi javnostmi, in ne z brezplodnim razpravljanjem o tem, zakaj imamo nuklearko in kdo je kriv, da jo imamo, ter zakaj je {e nismo zaprli. MINKA SKUBIC Tehni^no informativni dan elektro gorenjske V prostorih Elektro Gorenjske v Kranju je bila 29. marca zanimiva predstavitev prve izmed dveh za letos predvidenih predstavitev strokovnih referatov. Sode~ po {tevilnemu obisku gre za novost, ki je naletela na plodna tla. P 26 omo~nik direktorja Elektro Gorenjske Toma` Jamnik, ki je to dol`nost prevzel 1. februarja 2001, prej pa je bil desetletje tehni~ni direktor, je uvodoma predstavil svojega naslednika, novega tehni~nega direktorja Marjana Jereleta. Ta si je predstavitev novosti, ki jih snujejo sodelavci na razli~nih tehni~nih podro~jih, zamislil v obliki tehni~no informativnega dne. Tako je vodja Projektivnega biroja Peter Flei{er najprej predstavil prehod na novo sekundarno napetost 230/400 V in dolo~itev prestave distribucijskih transformatorjev SN/ NN. Nanizal je {tudije, ki so `e od leta 1965 obravnavale podro~je poenotenja napetosti, predpise IEC iz leta 1983, ki jih je povzel tudi JUS in predpisal prehodno obdobje do leta 2004. Peter Flei{er je bil recenzent zadnje, tretje slovenske {tudije EIMV, ki se je izmed ponujenih mo`nosti odlo~ila, da se tudi v prihodnje uporabljajo `e vgrajeni transformatorji 20/0,4 kV in ne s po-ve~ano prestavo, v RTP pa je treba obvezno montirati regulatorje. Za nove nakupe transformatorjev pa se predlaga zvi{ana napetost 21/0,42 k V, ki pa ohranja enako prestavno razmerje 50, kar bo posledi~no pov-zro~alo enake, dosedanje obremenitve transformatorjev in tudi izgube. In`enir za za{~ito Janez Smukavec je prikazal primerjavo med merilniki kvalitetne napetosti. Kontrolne meri- tve flikerjev s standardno periodiko merjenja Pst-ja v desetih minutah so opravili v 110 kV prostoru RTP Zlato polje od 2. do 9- februarja letos. Analiza je pokazala, da se pri različnih instrumentih odstopanja pokažejo pri nižjih merjenjih. Kot najprimernejši instrument se je pokazal Siemensov merilnik za merjenje kakovosti napetosti. Inženir zajcakovost električne energije Franc Cebulj je predstavil merilnik napetosti Electro-corder z osnovnim nivojem 230/400 V in odstopanjem +/- 10 %, ki je primeren za nadzorništva, ki merijo samo napetostna nihanja. Dejal je, da imamo pestro omrežje, za katerega potrebujemo zanesljiv nadzor nad kakovostjo napetosti. S ponavljanjem meritev lahko opozarjamo na probleme in prehitimo prve pritožbe uporabnikov. Svetovalec direktorja za organizacijo in vodja Informacijskega centra Marjan Porenta je govoril o bazi tehničnih podatkov v uporabniških aplikacijah. Navzočemu tehničnemu kadru je ponazoril potek informacijskih tokov v sistemu Elektro Gorenjske. Dejal je, da je podlaga zbiranje podatkov, vsaka druga stvar je primer preteklosti ali zaostalosti. Največ težav je z zgodovino, izgubljenih ali pa le zapisanih podatkov na raznih koncih na papirnem mediju. O Elektro Gorenjski je nekaj milijard nadaljevanje na str. 35 poGLED EVropo T)_____II-------..„¦„„„»,:¦„: t?.„„„i„ „!„„„„ Pogodba o ustanovitvi Evropske skupnosti - European Community Treaty v 92. členu opredeljuje državno pomoč in pogoje, pod katerimi je državna pomoč upravičena. Državne pomoči v Evropski uniji so nezdružljive s prosto trgovino, vendar jih država v določenih razmerah lahko dodeljuje. Na eni strani so to pomoči, ki so v skladu s cilji skupnega evropskega trga in za katere evropska komisija nima moči, da bi jih prepovedala. To so pomoči, ki imajo socialni značaj in so namenjene posameznim potrošnikom pod pogojem, da so dane brez diskriminiranja glede porekla proizvodov, so dane za odpravo škode, ki je nastala kot posledica naravne katastrofe ali izjemnih dogodkov, so dane gospodarstvu določenih območij Zvezne republike Nemčije za ublažitev posledic škode, ki jih je gospodarstvo utrpelo zaradi delitve Nemčije. Na drugi strani gre za pomoči, katerih skladnost s cilji skupnega evropskega trga je treba šele ugotoviti. Gre za pomoči, ki sicer izkrivljajo konkurenco in ovirajo trgovino med državami članicami ter ne sodijo med zgoraj naštete pomoči, vendar so pogojno dopustne. V pristojnosti komisije je, ali jih bo odobrila ali ne. To so pomoči za spodbujanje gospodarskega razvoja na območjih z izredno nizko življenjsko ravnijo ali veliko stopnjo brezposelnosti, za izvedbo pomembnega projekta, ki je v skupnem evropskem interesu, ali za odpravo resnih gospodarskih motenj v državi članici, ki bodo olajšale razvoj določenih gospodarskih dejavnosti ali določenih gospodarskih območij, če takšne pomoči ne vplivajo na pogoje trgovanja v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom, za podpiranje kulture in ohranjanje dediščine, če ne vplivajo na pogoje trgovanja in konkurenco med državami članicami v obsegu, ki je v nasprotju s skupnim interesom, druge kategorije pomoči, ki jih lahko na predlog Komisije z večino glasov sprejme Evropski svet. Državne pomoči so na splošno prepovedane, dovoljene so le pod določenimi pogoji. Ker so v načelu nezdružljive s pravili enotnega evropskega trga, so strogo nadzirane in se izvajajo šele, ko jih notificira komisija. Članice imajo naslednje obveznosti: 1) Država članica je vnaprej dolžna notificirati vsako novo obliko pomoči ali spremembo že obstoječe, če višina sredstev zraste za več kot 20 odstotkov, kot je bilo že odobreno. 2) Država članica ne sme začeti izvajati aktivnosti v praksi, dokler komisija ne sprejme dokončne odločitve (mirovalna klavzula). Če komisija ugotovi, da je bila pomoč dana brez odobritve, lahko zahte- 27 va od države članice povrnitev že izplačanih sredstev. Komisija pa ima do držav članic predvsem naslednje obveznosti. Komisija mora običajno v roku dveh mesecev odločiti, ali bo predlagano obliko pomoči odobrila ali prepovedala. Komisija je dolžna spremljati tudi tiste oblike pomoči, ki so bile v veljavi pred uveljavitvijo Sporazuma Evropske skupnosti ali pred priključitvijo države v EU. Od države članice lahko zahteva, da spremeni ali razveljavi obstoječe vrste pomoči, če niso skladne z zakonodajo EU. Države članice EU morajo voditi predpisane evidence o uporabnikih državnih pomoči ter izdelovati redna letna poročila, ki jih morajo posredovati Komisiji šest mesecev po preteku tekočega leta. Letna poročila morajo vsebovati podatke, ki se nanašajo na tekoče leto in na dve predhodni leti. OBLIKE DRŽAVNIH POMO» V EU Evropa pozna več oblik državne pomoči, ki so razvrščene po določnih kriterijih in instrumentih. Najpogosteje uporabljeni instrumenti državnih pomoči, ki z vidika javnih financ zmanjšujejo prihodek države, so dotacije, krediti pod ugodnimi pogoji, razlika med prodajno ceno premoženja države in njegovo tržno vrednostjo, odpis dolgov, davčne olajšave in zmanjšanje socialnih obveznosti posameznim podjetjem. Državne pomoči evropska unija razvršča tudi po tem, komu je bila pomoč namenjena oziroma kakšne cilje in namene zasleduje država pri dodeljevanju pomoči. Sheme pomoči se glede na sektorje ali funkcije, ki jih pokrivajo, siste-mizirajo različno. Na primer po posameznih panogah (kmetijstvo, ribištvo, industrija/storitve), kot horizontalne pomoči (raziskave in razvoj, varstvo okolja, reševanje in prestrukturiranje, majhna in srednja podjetja, trgovina in izvoz, varčevanje z energijo, splošne investicije, odprava nezaposlenosti, pomoči pri usposabljanju), po drugih kriterijih (posebne sektorske pomoči: jeklarstvo, ladjedelništvo, transport (železnice), premogovništvo, drugi sektorji) ali kot regijske pomoči po 92(3)a in 92(3)c členu. PRAVILA DODEJEVANJA DRŽAVNIH POMOČI V EU Pogoji dodeljevanja državnih pomoči so sistematično urejeni v splošnih pravilih in po omenjenih shemah pomoči. Splošna pravila se morajo upoštevati tudi pri dodeljevanju pomoči po posameznih shemah. Za vsako posamezno shemo pomoči veljajo posebna pravila o tem, komu se državne pomoči lahko namenijo, v kakšnih oblikah, v kakšnih višinah in pod kakšnimi pogoji. V nadaljevanju so predstavljene posamezne državne pomoči v EU, in POGLEDv EVROPO sicer nekatere horizontalne pomoči, sektorske pomoči za premogovništvo ter regijske pomoči. VARSTVO OKOLJA Državne pomoči za zaščito okolja delimo v tri velike skupine. Pomoči za investicije so namenjene investiranju za zagotovitev postavljenih okoljevarstve-nih standardov. Pomoči za horizontalne cilje so namenjene iskanju rešitev okoljevarstvenih problemov (raziskovanje in razvoj tehnologij, priprava tehničnih informacij, svetovalnih storitev in izobraževanja o novih tehnoloških rešitvah, ipd.). Operativne pomoči pri poslovanju so možne v obliki oprostitve plačila okoljevarstvenih taks podjetjem ter pokrivanja dodatnih stroškov zbiranja in predelave odpadkov. Odobrijo se na podlagi pregleda posamičnih primerov. Pomoč lahko pokriva le del dodatnih proizvodnih stroškov, pomoč je degresivna in začasna. 28 REŠEVANJE IN PRESTRUKTURIRANJE Pomoči za reševanje omogočajo hiter odlog finančnih problemov, vendar ne več kot za šest mesecev, medtem ko podjetje išče dolgoročno rešitev. Pomoči za prestrukturiranje pomenijo del dolgoročnega plana obnove podjetja. Za prestrukturiranje so pomoči dovoljene ob pogojih: 1) da podjetje Komisiji predloži program prestrukturiranja podjetja, 2) da so predvideni ukrepi, ki onemogočajo negativen vpliv na konkurenco in zmanjšanje zmogljivosti, 3) da je pomoč omejena na minimum, potreben za izvajanje ukrepov prestrukturiranja, pri čemer prejemniki pomoči prispevajo precejšen delež potrebnih sredstev, 4) da program prestrukturiranja v celoti izvaja podjetje, •• POGLEDv EVROPO 5) obvezen pa je tudi nadzor in predložitev letnega poročila uresničevanja programa. Splošno velja največja naklonjenost pomočem za pokrivanje socialnih komponent stroškov prestrukturiranja podjetij. Zaradi večjega vpliva na skupni trg in konkurenco so pomoči za velika podjetja bistveno bolj omejene kot za mala in srednja podjetja. Notifikacija je predvidena za vse sheme pomoči pri prestrukturiranju malih in srednje velikih podjetij, za večja podjetja pa so nujne individualne notifika-cije vsake posamične podeljene pomoči. ZAPOSLOVANJE IN USPOSABLJANJE Pomoči za zaposlovanje. Smernice na tem področju urejajo predvsem pomoči za ustvarjanje novih in ohranitev obstoječih delovnih mest, ki niso v povezavi z investicijami. Ker lahko tovrstne pomoči izkrivljajo enotni trg, so omejene. Pomoči pri usposabljanju. Pravila na tem področju urejajo predvsem pokrivanje dela stroškov usposabljanja zaposlenih v posameznih podjetjih ali industrijskih sektorjih. Glede na občutljivost ukrepov je notifikacija predvidena s posebnim formularjem, ki omogoča pospešen postopek odobritve pomoči. SEKTORSKE POMOČI Sektorska pravila vzpostavljajo strožja merila dodeljevanja pomoči. Če gre za podporo investicijam, ki bi pomenile povečanje proizvodnih zmogljivosti, je taka pomoč strogo omejena ali celo prepovedana. V nekaterih primerih je pomoč možna le v povezavi z zmanjševanjem proizvodnih zmogljivosti. Za vse sektorje velja obvezna notifikacija posameznih primerov dodeljevanja pomoči. PREMOGOVNIŠTVO Za te pomoči se šteje, da so skladne s pogoji delovanja skupnega trga, kadar omogočajo ob primerljivih cenah na mednarodnih trgih nadaljnji razvoj, ki omogoča vsaj ekonomsko preživetje, se dodeljujejo za reševanje socialnih in regionalnih problemov, ki nastajajo ob delnem zmanjšanju zmogljivosti ali ob zapiranju rudnikov, ter so namenjene doseganju okoljevarstvenih standardov. Operativne pomoči so namenjene za pokrivanje razlik med proizvodnimi stroški in prodajno ceno ob izpolnjevanju določenih pogojev. Pomoči za zmanjševanje aktivnosti rudnikov v povezavi s programi zapiranja se dodeljujejo predvsem v povezavi s programi racionalizacije in prestrukturiranja. Pomoči za pokrivanje izjemnih stroškov so namenjene za pokrivanje stroškov, povezanih z modernizacijo, racionalizacijo ali prestrukturiranjem, ki pa niso povezani s tekočo proizvodnjo. Sem lahko sodijo tudi specifične sheme pomoči za financiranje socialne komponente (delovni presežki, upokojevanje), ki pa mora biti v realnem razmerju s stroški posameznega delovnega mesta. REGIONALNE POMOČI Regionalna pomoč mora biti namenjena spodbujanju razvoja gospodarskih območij, določenih po geografskih in kvantitativnih kriterijih. Države morajo izdelati ustrezno regionalno karto, iz katere so razvidne regije, ki izpolnjujejo kriterije člena 92(3)(a), člena 92(3)(c) in regije, ki niso manj razvite. Regionalna pomoč mora biti namenjena za rešitev točno določenih regionalnih problemov in sme biti dodeljena le podjetjem, ki s svojim delovanjem pomembno vplivajo na razvoj območja, v katerem so locirana. Uporabljeni viri: 1. Državne pomoči v Sloveniji in EU, revija Denar, št. 15, oktober 1999. 2. Gradivo za pripravo podatkov za izdelavo Programa prilagoditve državnih pomoči v Sloveniji pravilom Evropske unije, Ljubljana, 21.1.2000. 3. Projekt državnih pomoči: Strokovna izhodišča za pripravo programa prilagoditve državnih pomoči v Sloveniji sistemu Evropske skupnosti, Ljubljana, oktober 1999. 4. Vladne finančne intervencije v gospodarstvu, državne pomoči v Evropski uniji, delovni zvezek št. 4, letnik V, Ljubljana, maj 1998. Povzetek pripravili Bernarda Ronutti Nata{a Copot 29 FEBRUARJA INFLACIJA DOSEGLA 2,3 ODSTOTKE Inflacija v evropski petnajsterici je po podatkih Evrosta-ta, evropskega statisti~nega urada, iz januarskega 2,2 odstotka v februarju zrasla na 2,3 odstotka. Najve~ja je bila na Nizozemskem in na Portugalskem, saj je zna{ala kar 4,9 odstotka. V teh dveh dr`avah je februarja tudi najbolj posko~ila: na Nizozemskem za kar 1,5 odstotka, na Portugalskem za 1,6. Visoko inflacijo so imeli {e v [paniji, kjer je zna{ala 4 odstotke. Najni`jo raven inflacije pa so imeli v Franciji, in sicer le 1,4 odstotka, na [vedskem – 1,5 odstotka in v Avstriji, kjer je zna{ala 1,8 odstotka. V slednji se je celo zni`ala iz januarskih dveh odstotkov, prav tako je bila ni`ja v primerjavi z januarjem tudi na Danskem – padla je z 2,8 na 2,3 odstotka. Z ni`jo inflacijo pa se pona{ajo tudi [vicarji, saj je februarja padla z 1,3 na 0,8 odstotka. POGLEDv EVROPO NAJVE v NAFTNIMI ZALOGAMI V zadnjih dneh marca je Slovenija kot prva med dvanajstimi dr`avami kandidatkami za vstop v Evropsko unijo pripeljala do konca kar {tiri pomembna pogajalska poglavja, in sicer prost pretok blaga, prost pretok kapitala, okolje in energetiko ter tako zaprla osemnajst od skupno tridesetih pogajalskih izhodi{~. Eno izmed bolj zahtevnih je bilo zagotovo 14. poglavje - energetika, kako pa so pogajanja pravzaprav sploh potekala in kje se je najbolj zapletlo, nam je razlo`ila Janja Seli{kar - Kova~, svetovalka vlade R Slovenije v Slu`bi vlade za evropske zadeve. »Ključni problemi, s katerimi se srečuje Slovenija pri tem poglavju, so: varnost oskrbe z nafto in naftnimi derivati, odpiranje trga z električno energijo in plinom, trdna goriva ter problem jedrske varnosti. Največ dela so imeli pogajalci pri energetiki prav na začetku pogajanj, saj je bilo treba postaviti temelje novemu energetskemu zakonu. Ob sprejetju tega zakona smo pravzaprav najpomembnejše naloge že opravili, saj smo vanj vgradili vsebino direktiv, ki veljajo na tem področju v Evropi,« je povedala Janja Seli{kar – Kova~. Za Slovenijo je bila ena izmed temeljnih novosti tudi zahteva, da država sledi duhu ureditve v Evropski uniji in sprejme dejstvo, da je določanje cene energije neodvisno, izvzeto iz pristojnosti države. Kot je dejala naša sogovornica, je bil kar velik zalogaj za vse vpletene, da so sprejeli tako načelo in začeli strokovno delo za ustanovitev Agencije za energijo, ki je neodvisen strokovni organ, ki sodeluje pri oblikovanju cen energije, podeljuje licence in rešuje spore, ki bi lahko nastajali pri dostopu na elektroenergetsko in plinsko omrežje. PREHODNO OBDOBJE ZA ZAGOTAVLJANJE NAFTNIH ZALOG Pogajalsko izhodišče energetike je sestavljeno iz več področij in pri vsakem izmed njih so morali pogajalci oziroma delovne skupine izvajati tako imenovane screeninge ali dvostranske preglede zakonodaje. Primerjali so našo in evropsko zakonodajo ter 30 druge pravne predpise za vsako področje posebej. Tako so morali pregledati zakonske predpise na področju pridobivanja energije nasploh, jedrske energije in energije iz drugih energentov, zlasti obnovljivih virov, prenosa, kar je pomembno zlasti za plin, zelo pomembni pa sta tudi vprašanji učinkovite rabe energije in dolgoročnih energetskih bilanc. »Na področju varnosti oskrbe z nafto zahtevamo prehodno obdobje treh let (31.12. 2005), ki ga potrebujemo, da zagotovimo minimalne varnostne zaloge v višini 90-dnevne povprečne porabe. Slovenija trenutno razpolaga z manj kot 30-dnevnimi zalogami. Potrebno je zgraditi večje skladiščne zmogljivosti ter zagotoviti financiranje povečanih zalog. Stroški so grobo ocenjeni na 190 - 230 milijonov ekujev. Zaradi strateških razlogov želi Slovenija imeti varnostne zaloge nafte v celoti na svojem ozemlju,« je poudarila Seliškarjeva. AVSTRIJCI VENDARLE POPUSTILI Na področju oskrbe z jedrskim gorivom ter varnosti jedrskih materialov Slovenija ne pričakuje večjih težav s prevzemanjem pravnega reda, kot ga zapoveduje Pogodba Euratom. Odprto ostaja še vprašanje vloge Uprave RS za jedrsko varnost. Slovenija želi, da bi bil domači upravni organ stična točka pri komuniciranju Komisije z upravljavci objektov v Sloveniji. EU pa zahteva, da so poročila poslana neposredno na Euratom. Problem pri zagotavljanju jedrske varnosti lahko predstavljajo tudi tehnološki in varnostni standardi, ki jih acquis posebej ne predpisuje, da morajo biti v skladu s sklepi Evropskega sveta v Kölnu najmanj na ravni prevladujoče prakse držav članic. »Pogajanja o nuklearnem področju so bila zelo zahtevna, čeprav glede na naše razmere na področju jedrske energije Evropske unije ne bi smelo skrbeti. Najbolj pogosta so bila seveda vprašanja, kako bomo uredili odlaganje odpadkov, kako je s seizmično varnostjo in ureditvijo lastništva,« je povedala Seliškarjeva in dodala, da je Slovenija uspešno predstavila rešitev teh problemov. Šele ob zapiranju poglavja je Avstrija izpostavila vprašanje potresne varnosti, zato je morala slovenska stran predstaviti natančne rezultate raziskav seizmične varnosti elektrarne in predstavnikom Unije dokazati, da so pomisleki glede nuklear-ke Krško neutemeljeni. S tem pa Avstrijci vseeno niso bili zadovoljni, in so si na enem izmed zadnjih sestankov izborili odložitev zapiranja poglavja. Pozneje, kot je dejala Seliškarjeva, njene utemeljitve, da bi to vprašanje še pustili odprto, niso podprle druge države, še najbolj je bila pri tem zaslužna predsedujoča Švedska. ZAPIRANJE RUDNIKOV Na področju trdih goriv kaže omeniti, da se skoraj ves slovenski premog porabi za proizvodnjo elek- ** •*. POGLEDv EVROPO trične energije (problem cene in kakovosti premoga). Odločba, ki v EU ureja državne pomoči premogovništvu in jo Slovenija že upošteva, se izteče s prenehanjem ES za premog in jeklo 23- julija 2002. Slovenija bo pri sanaciji in zapiranju preostalih slovenskih rudnikov državno pomoč gotovo potrebovala tudi po tem datumu, zato si pridržuje pravico, da svoje zahteve ponovno pretehta v skladu z evropsko zakonodajo, ki bo veljala po prenehanju ESPJ. V pogajanjih je bilo veliko pozornosti namenjene zapiranju rudnikov. V zvezi s tem imamo v Sloveniji več zakonov in načinov zagotavljanja sredstev za uresničevanje zapiranja premogovnikov Zagorje, Senovo in Kanižarica. Tako so morali pogajalci v dvostranskih analitičnih pregledih zakonodaje opredeliti za vse rudnike načrte zapiranja s terminskami opredelitvami. Leta 1999 je zato R Slovenija je sprejela nov zakon o rudarstvu ter pozneje uveljavila zakon o zapiranju rudnika Trbovlje — Hrastnik in o razvojnem prestrukturiranju tega območja. Sicer pa pravi Seliškarjeva, da so roki zapiranja še relativno daleč in se končujejo v naslednjem desetletju. 31 KO JE ROK PREBLIZU Kot smo `e povedali, poteka prilagajanje na{e zakonodaje evropski prek dvostranskih analiti~nih pregledov zakonodaje. Tako strokovne slu`be Evropske komisije po{iljajo v Slovenijo zahteve, ki jih na{a stran prou~i in dolo~i na~ine izvajanja ter roke. Seli{karjeva je razlo`ila, da morajo v primeru nespo{tovanja rokov spremeniti dokumente, kjer so te zaveze zapisane. Program nalog z dolo~itvijo rokov je sestavni del dr`avnega programa za prevzem pravnega reda EU do konca leta 2002 ter pogajalskih izhodi{~. Ko vlada potrdi te dokumente, jih po{ljejo v Bruselj. Spremenjene datume izpolnjevanja zavez v Sloveniji potrjujemo z dodatnimi pojasnili, ki jih mora potrditi tudi parlament, kar sicer v drugih dr`avah kandidatkah ni potrebno. »Kak{nih novih prelo`itev pa si ne moremo ve~ pri-vo{~iti, saj moramo biti do konca leta 2002 vendarle pripravljeni na vstop,« je dodala. Energetski zakon je parlament sicer sprejel v okviru zastavljenih rokov, zapletlo pa se je pri sprejemanju raznih podzakonskih aktov. Tako pripravljalci teh dolo~il zamujajo predvsem s pripravo energetske bilance in POGLEDv EVROPO v sprejemanjem podzakonskih aktov o nasedlih investicijah. Poleg tega je mimo tudi rok za sprejem pravilnika o pogojih za izdajo energetskega dovoljenja, sprejeti je treba še cel sklop odredb za energijsko označevanje izkoristkov kotlov, nacionalni energetski program, pravilnik za način merjenja stroškov toplote in ne nazadnje tudi prenos pristojnosti med ministrstvom, pristojnim za gospodarstvo, in ministrstvom, pristojnim za okolje, kamor je zdaj prešla energetika. Kot pravi Seliškarjeva, ležijo razlogi za zamude tako v političnih spremembah, kot tudi v strokovnih težavah. Da odprti trg ne bi živel le na papirju, bi moralo po njenem mnenju veliko postoriti ministrstvo za gospodarstvo že v preteklem mandatu. V zadnjem času se ministrstvo ukvarja z urejanjem institucij - ustanavljanjem neodvisnega regulatorja trga in Elesom. Poleg tega je področje energetike prešlo na ministrstvo za okolje in prostor, kar je prispevalo k zmanjšani dinamiki sprejemanja zakonodaje. Sicer pa naša sogovornica meni, da je ob odpiranju trga z električno energijo ključnega pomena priprava znotraj države. Ekonomsko in politično zahtevnejša sta proces odpiranja trgov z električno energijo in zemeljskim plinom. Odpiranje trga električne energije je povezano s konkurenčno sposobnostjo energetskega sektorja. Sloveniji primanjkuje domačih virov energije, ima neugodno strukturo proizvodnih objektov, zadolžena podjetja ter neusklajene tehnične predpise. Poseben problem pomenijo tako imenovane nasedle investicije, ki jih v razmerah konkurenčnega trga z električno energijo ni mogoče amortizirati po ekonomskih načelih. Pri odpiranju trga z zemeljskim plinom so določen problem dolgoročne “ship-or-pay” pogodbe, po katerih mora Geoplin plačati zakupljene transportne zmogljivosti ne glede na dejansko uporabo, kar ima lahko za posledico nekonku-renčnost cen plina. Večino zahtev električne in plinske direktive (neodvisen regulatorni organ, dostop do omrežij, pogoje zgraditve novih zmogljivosti, upravičeni odjemalci, itd.) rešuje nov Energetski zakon, ki je bil sprejet v parlamentu 16. septembra 1999- Podzakonski akti bodo sprejeti do konca leta 2001. Uspešnost trga je tako, kot pravi, odvisna od sodelovanja med Agencijo za energijo, pristojnim ministrstvom in Elesom — vsi trije pa morajo zagotoviti, da bo prišlo do sodelovanja med velikimi odjemalci in velikimi proizvajalci. Simona Bandur ~AS DRUGIH IN ZA DRUGE O dobrih in u~inkovitih vodjih smo `e govorili, vendar bi se tokrat te teme dotaknili {e enkrat in spregovorili o njej {e z vidika prihranjanja ~asa, ki je zlasti v zadnjem ~asu eno najbolj hvalevrednih vrlin dobrega voditelja. Ta namre~ razporeja ~as svojih sodelavcev, vendar se tega vsak loti na svoj na~in – nekateri uporabljajo bolj trdo roko, drugi tu in tam tudi popustijo, toda naloga mora biti - tako ali druga~e - v zastavljenem roku dokon~ana. Strokovnjaki pravijo, da osebe, ki prena{ajo naloge na svoje sodelavce, delegirajo, vendar se ta opravila razlikujejo od tistih, ki jih sicer opravljajo. Pri tem je treba poudariti, da lahko vodje dajejo le naloge, ne morejo pa na sodelavce prenesti tudi odgovornosti, pi{e dr. Mitja I. Tav~ar v knjigi Obvladajmo 32 ** •*. POGLEDv EVROPO ~as!. Delegiranje razlaga kot vzvod: »S sodelavci zmoremo veliko ve~ kot sami. Mened`er, ki ne delegira, postane samo priden izvajalec« Razna opravila namre~ prena{ajo na druge praviloma zato, da se sami razbremenijo nalog, ki jih lahko opravijo drugi, in posvetijo ve~ pozornosti nalogam, za katere so bolj usposobljeni oziroma so bolj pomembne. Tako padejo na ramena podrejenih zlasti rutinska dela in zadeve, za katere so sodelavci bolj usposobljeni. Poleg tega je, kot ugotavlja dr. Mitja I. Tav~ar, delegiranje dober na~in urjenja in preizku{anja sodelavcev, saj se morajo tako izkazati v najrazli~nej{ih situacijah in vlogah. RAZLOGI ZA OBREMENITEV DRUGIH Preden se vodja ali kateri koli od zaposlenih odlo~i, da bo del svojih nalog prelo`il na sodelavce, mora pretehtati, ali je to res upravi~eno. Razlogi »za«, ki jih navaja omenjeni avtor, so v prvi vrsti preobremenjenost, nujnost oziroma krizne situacije, razbremenitev drugih opravil ali pa neizbe`na odsotnost. V nasprotju s tem pa ni priporo~ljivo prena{ati nalog, ki so, kot smo `e poudarili, prezahtevne in zelo pomembne za organizacijo. Najprej mora vodja opredeliti podro~je in nalogo, ki jo namerava delegirati, ter izbrati sodelavca, ki bi bil primeren za to delo. Potem se z njim pogovori, mu razlo`i, zakaj ga je izbral za to nalogo in mu vli- 33 je zaupanje, hkrati pa mu zagotovi tudi potrebna sredstva in podporo za izvajanje. O tem mora obvestiti {e druge oddelke in enote v organizaciji. Tudi sodelavec se mora primerno odzvati na nalogo, ki mu jo je vodja zaupal. Ni nujno, da jo sprejme, vendar mora prej pretehtati nujnost naloge in prednosti, ki jih bo z njo pridobil. Morda so to nova znanja in ve{~ine, morda bo dobil prilo`nost, da se izka`e in uveljavi svoje zamisli, morda pa ga ~akajo tudi materialne ali nematerialne ugodnosti. NALOGE TUDI VODJEM? Pri nas sicer redko, ampak se vendarle zgodi, da tudi podrejeni kdaj nalo`ijo kak{no nalogo svojim vodjem. To se zgodi v primerih, ko gre za zelo pomembno in tvegano nalogo ali ko lahko vodja s svojo avtoriteto vpliva na izid, lahko pa gre le za pohvalo ali priznanje kateremu izmed sodelavcev. Toda tako pri delegiranji navzdol po hierarhiji kot tudi navzgor je treba paziti na pravo mero. Kdor odlaga premalo nalog drugim, je preobremenjen in ne uspe opraviti vseh nalog dovolj dobro, kdor pa jih prelo`i preve~ na ramena sodelavcev, izgublja svojo mo~ in ne obvladuje ve~ podro~ja, za katerega je odgovoren in mu ga je zaupalo podjetje ali organizacija. Prav neprimerna stopnja delegiranja sodi namre~ med najbolj pogoste napake pri gospodarjenju s ~asom, zato predlaga dr. Mitja I. Tav~ar poseben vpra{alnik, s katerim zaposleni sami pri sebi preve- POGLEDv EVROPO d v elegiranje je marsikdaj eden izmed poglavitnih pogojev, da je nalogo sploh mogoče uresničiti. Dober vodja bo delo, ki ga sam ne more opraviti, prenesel na sposobnega sodelavca, še prej pa bo pretehtal, ali je ta poteza res upravičena in ali je izbrani res primeren za to. Sicer pa je tukaj umestna tudi pripomba, da je mnogokrat prav od vodij odvisno, kako usposobljeni in zavzeti so njegovi sodelavci. rijo, koliko nalog opravljajo v primerjavi s sodelavci in vodji, koliko dela si odnašajo domov, koliko dopusta porabijo na leto in kakšen kup opravil jih čaka, ko se vrnejo. KUJ ŽELEZO, DOKLER JE VROGE Poleg tega je zelo pomemben občutek, ki ga imajo zaposleni, ko niso na delovnem mestu — občutek, da bo šlo vse po zlu ali zaupanje v sodelavce. Hkrati pa se je dobro vprašati tudi o svojem odnosu do njih — prav to je namreč največji kazalec, kako poteka delo v timu in kako so razdeljene naloge. S sodelavci je treba komunicirati, si vzeti čas zanje in jih poslušati. Trda roka pri tem ni najbolj uspešna, saj lahko izgubijo marsikaterega obetavnega zaposlenega, hkrati pa tudi ni uspešno preveč popustljivo vedenje, saj tako vodje izgubijo avtoriteto, nad delom nimajo več nadzora in so čedalje bolj neučinkoviti. Oba načina sta torej po eni strani pravilna in obenem napačna. »Kuj železo, dokler je vroče.« pravi stari rek in to vodilo priporoča dr. Mitja I. Tavčar tudi vodjem. Človeka je po njegovem najlažje zmehčati z ugodnimi ali celo neugodnimi obeti, vendar pa dodaja, da je treba pri tem upoštevati njegovo osebnost in zmožnosti. Dober vodja mora namreč zelo dobro poznati vsakega posameznega sodelavca, njegova znanja, zavzetost in ne nazadnje osebnostne lastnosti. Zato mora veliko časa nameniti proučevanju in spodbujanju sodelavcev, manj pa ukazovanju — takšen način po navadi ni najbolj uspešen. Simona Bandur 34 SKLADIŠČA PLINA NA CELINI Škotsko elektroenergetsko podjetje Scottish Power se dogovarja s podjetji v Nemčiji, na Nizozemskem in v Belgiji o tem, da bi na celini razvili skupno skladišče za plin. Z ureditvijo skladišča na primerni lokaciji bi namreč vplivali na cene plina v Veliki Britaniji, ki zaradi povezav s preostalim delom Evrope še vedno naraščajo. S tem bi neravnovesje v cenah umirili in si zagotovili stalno in neomejeno dobavo plina. Kot je povedal Fred Attwater, direktor sektorja za prenos plina v Scottish Power, iščejo možnosti, da bi razvili celo mrežo takih skladišč in s tem razširili obstoječe zmogljivosti, k sodelovanju pa razen podjetij iz že omenjenih držav vabijo še druga podjetja, med njimi tudi ameriška. BDP ZRASEL ZA 0,7 ODSTOTKA V državah Evropske unije je v zadnjem četrtletju leta 2000 zrasel bruto družbeni proizvod za 0,7 odstotka, poroča evropski statistični urad Evrostat. V primerjavi z istim obdobjem predlani je bil BDP tako višji za tri odstotke. Sicer pa je v zadnjem četrtletju leta 2000 zrasel tudi izvoz, in sicer za 3,4 odstotka, prav tako uvoz — za 3,1 odstotka. V nasprotju s tem pa se je nekoliko upočasnila rast investicij in porabe gospodinjstev. Nekoliko slabše v primerjavi z Evropsko unijo so poslovali Američani, saj je BDP zrasel za 0,3 odstotka v zadnjih treh mesecih leta 2000, za 1,6 odstotka je upadel njihov izvoz, uvoz pa za tri odstotke. Na Japonskem so dosegli evropsko rast BDP - 0,7 odstotka, izvoz je zrasel za 0,6 odstotka, uvoz pa za 4,5. EDF ZNIŽUJE STROŠKE JEDRSKE ENERGIJE Electricité de France namerava do leta 2002 znižati stroške za proizvodnjo jedrske energije za še dodatnih 13 odstotkov. Med letoma 1998 in 2000 so že uresničili podoben cilj in znižali stroške za sedem odstotkov na kWh. Kot je povedal Laurent Strieker, direktor za jedrsko energijo v omenjenem podjetju, bodo nov cilj dosegli predvsem z obračunavanjem nižje amortizacije, ker je večina elektrarn že 50-odstotno amortiziranih, in z nakupom cenejšega goriva. Trenutno se o slednjem pogovarjajo z britanskim podjetjem BNFL. Če bo njihova ponudba ugodnejša, bodo prekinili sodelovanje z dosedanjim dobaviteljem Framatome — Siemens. Poleg tega nameravajo še izboljšati produktivnost jedrskih elektrarn, ki je trenutno 80-odstotna. Novejše nuklearke z zmogljivostjo 1.450 MW namreč delujejo 95-odstotno, starejše (900MW) pa so mnogo manj produktivne, saj je treba na njih opravljati vzdrževalna dela vsakih 12 mesecev, in ne vsakih 18, kot pri novih. To pa še ni vse - povečati nameravajo tudi proizvodnjo, in sicer za 5,4 odstotka — z 375 TWh leta 1999 na 395 TWh, kar znaša tri četrtine vse francoske proizvodnje električne energije. ** 9507 nadaljevanje s str. 26 tehni~nih in finan~nih podatkovnih zapisov, zato so se pred leti odlo~ili za strategijo postopnega uvajanja IIS -integriranega informacijskega sistema, ki ob ustrezni programski opremi ponuja velike mo`nosti za pridobivanje informacij. Na magnetnih medijih so danes {tiri skupine po-dro~nih podatkov: BSP – baza splo{nih podatkov, BFP – baza fi-nan~nih podatkov, BKP – baza kon-zumnih podatkov za 80.000 odjemalcev in BTP – baza tehni~nih podatkov s topologijo sredstev. Slednja je razdelana z vsemi klju~nimi elektroenergetskimi elementi naprav visoke in srednje napetosti. »^rna luknja«, kot se je slikovito izrazil Marjan Porenta, pa je prav na podro~ju nizke napetosti, in tu bo osrednja pozornost urejanja v prihodnje. V vsakem trenutku pa je na razpolago 50.000 podatkov o elektroenergetskih sredstvih, katere naj bi bolj sistemati~no uporabljali ter nam bi v uporab-ni{kem pogledu olaj{ali delo in dajali ve~ optimalnih podatkov za analize stanja in odlo~itve za nadaljnje operativne re{itve. Podatki so zapisani v sistemu IIS in ko jih bomo pogosteje koristili, bo pri{lo do vzro~ne posledice preverjanja in dopolnjevanja z morebitnimi popravki. Kajti informacije ne moremo dobiti, ~e ni vne{ena med podatki. Tako bomo dvignili kakovostno raven. Trend razvoja se {e bolj pribli`uje uporabniku na prijaznej{i na~in, saj se `e pojavljajo dlan~niki kot iskalni medij za rabo podatkov v prihodnosti. Udele`enci tehni~nega informativnega dneva so bili seznanjeni s povsem novim po-dro~jem, ki ga v pojmovanju in novih razmerjih prina{a uveljavitev novega energetskega zakona pri odpiranju notranjega trga z elektri~no energijo. Zaokro`eno in povezajo~o se tematiko so v skupini podali predstavniki PE za dobavo elektri~ne energije in PE za upravljanje distribucijskega omre`ja. Direktor PE za dobavo elek-tri~ne energije Mitja An`ej je orisal prodajo elektri~ne energije na da-na{njem reguliranem trgu in spremembe, ki nastajajo z deregulacijo in vpeljavo tr`nih zakonitosti, ko se bodo s prodajo upravi~enim odjemalcem s priklju~no mo~jo nad 41 kW ukvarjali trgovci, posredniki in zastopniki, ki bodo pridobili ustrezne dr`avne licence. Nastajajo nove Zajem in obdelava daljinsko prene{enih podatkov porabe elektri~ne energije iz sodobno opremljenih odjemnih mest v Elektro Gorenjski. strukture, ki bodo konkurirale, in pri tem se bo Elektro Gorenjska morala hitro, u~inkovito in s primerno ponudbo prilagajati trgu in zadr`ati ob-stoje~e kupce. Dostop do distribucijskega omre`ja ostaja v tehni~ni pristojnosti javnih podjetij, je povedal Bo{tjan Ti{ler iz PE za upravljanje distribucijskega omre`ja. Podal je izhodi{~a zadnjega osnutka {e ne sprejetih obratovalnih navodil distribucijskega omre`ja in iz njih izhajajo~e pogodbene obveznosti s stro{kom za omre`nino, ki nastaja pri uporabi omre`ja. Matja` Malovrh iz PE za upravljanje distribucijskega omre`ja je prikazal pomen obremenilnih diagramov uporabnikov, ki dajejo natan~en pregled pretokov energije ali mo~ v do-lo~enih ~asovnih okvirih (na 15 minut ali uro). Leti pomenijo podlago za napovedovanje odjema elektri~ne energije. Zahtevane rezultate omogo~ajo elektronski {tevci MT 100 Iskraemeco - v ve~ raz-li~icah, glede na na~in odjema -, ki imajo vgrajen ustrezen komunikator, ki omogo~a povezavo po razli~nih komunikacijskih kanalih do obra~unske-ga centra. Na Gorenjskem je nastal z Iskraemeco pilotski projekt, ki `e daje tovrstno daljinsko posredovanje podatkov v vsakem trenutku pri ve~ kot 50 odjemalcih. Tovrstni na~in merjenja elektri~ne energije na odprtem trgu bo postal nuja za upra-vi~ene odjemalce in jim prina{al tudi prihranke pri smotrni rabi elektri~ne energije, je dejal pravi strokovnjak za meritve Matja` Malovrh. Tehni~ni direktor Marjan Jerele je navzo~im razlo`il ugotovitve analize vpliva Jeklarne Jesenice na kvaliteto elektri~ne napetosti na distribucijskem sistemu Elektro Gorenjske. Z meritvami na razli~nih napetostnih nivojih v RTP Jeklarna v `elezarni Jesenice, v RTP Okroglo, RTP Zlato polje in RTP ^rnu~e je bilo ugotovljeno, da delovanje elektrooblo~ne pe~i v Jeklarni Jesenice pov- zro~a napetostno spreminjanje in s tem vidno zaznavanje spremembe svetilnosti lu~i, ~emur pravimo flik-erji. Flikerji na podro~ju Elektro Gorenjske v povpre~ju za 50 odstotkov presegajo s standardom dovoljene vrednosti, na napajalnem po-dro~ju RTP ^rnu~e pa se vrednosti flikerja nahajajo na meji dovoljenega. Trenutna re{itev problema je mo`na samo z napajanjem RTP Jeklarne lo~eno od sistema distribucije Elek-tro Gorenjske, oziroma dolgoro~no z obratovanjem RTP Jeklarne na lastnem transformatorju 400/110 k V. V razpravi so poro~evalci podanih referatov odgovarjali na konkretna vpra{anja. Pomo~nik direktorja podjetja Elektro Gorenjska Toma` Jam-nik pa je {e posebej poudaril pomembnost prepoznavnosti blagovne znamke in imid`, ki ga mora opredeliti Elektro Gorenjska. Vodilo za vse v skupnem podjetju, od proizvodnje, upravljanja, distribucije do dobave, je tesno sodelovanje, saj eden brez drugega ne moremo. Trgovec pa se bo te`ko opravi~eval za morebitne napake drugih poslovnih enot, zato je treba delovati slo`no in povezano. Dobro delo bo kronano s trgovskimi posli, saj je na{ moto obdr`ati vse dosedanje uporabnike in mogo~e {e koga pridobiti. 35 DRAGO PAPLER aktualni pogovor: dr. Maks Babuder EIMV PRIPRAVLJEN na trg Iz rok raziskovalcev Elektroin{tituta Milan Vidmar /EIMV/ je vrsto let prihajalo najve~ najzahtevnej{ih {tudijskih nalog in raziskav za vsa podjetja elektrogospodarstva. V zadnjem ~asu so se razmere spremenile in nacionalni elektroenergetski in{titut se je za~el obna{ati tr`no. Tudi o tem smo se pogovarjali z dr. Maksom Babudrom, direktorjem EIMV. 36 Kak{na je bila vloga in{tituta pri odpiranju notranjega trga z elektri~no energijo? »Zaradi precej neurejenih razmer v elektrogospodarstvu v zadnjem letu, kamor lahko uvrstimo tudi zamenjavo klju~nih kadrov na Elesu, ni bilo dovolj u~inkovitega medsebojnega sodelovanja pri tem procesu. Volja za sodelovanje je bila vselej ob~utena, vendar je bilo prizadevanje zanj premajhno. Po drugi strani pa je pri{lo do realnih pobud distribucije za re{evanje nekaterih novih problemov meritev in prenosa podatkov. [tudije potekajo teko~e in na{i strokovnjaki dobro sodelujejo z distribucijo. Vendar je to samo ena izmed nalog.« Ali so bile narejene ustrezne {tudije in analize o odpiranju trga elektri~ne energije? »Le kontinuiran proces, ki bi podpiral vse te spremembe, bi lahko dal dobre rezultate. Menim, da je na prvem mestu potreben minimalen ~as, da nek poslovni subjekt za~ne u~in-kovito delovati v spremenjenih delovnih pogojih. Ni dovolj le zbrati ekipo ljudi, jim dati ustrezne ra~u- nalnike in pri~akovati, da bodo `e naslednji dan ute~eno delali, kot da `e pet let opravljajo tovrstno dejavnost. Menim, da v pripravah na odpiranje trga ni bilo dovolj ~asa za usklajevanje dela teh ekip. Predpostavljam, da se bo to zgodilo v naslednjih mesecih, in je zato prehodni rok, do 15. oktobra, zelo dobrodo{el.« Kaj pomeni odpiranje trga za va{ in{titut? »Po eni strani pomeni odpiranje trga drobljenje sistema. Posamezno podjetje za~enjajo zanimati le lastni interesi in profit, za vse tisto, kar pa je v sistemu skupnega, ni ve~ pravega posluha. Taki primeri so vpra{anje zanesljivosti sistema, optimiranje izgub v sistemu, omogo~anje tranzitov, zagotavljanje rezerv in regulacijske mo~i itd. In{titut je doslej s svojimi raziskavami podpiral prizadevanja za optimiranje sistema kot celote, tako z energetskimi analizami, {tudijami za razvoj omre`ja kot analizami obratovanja. Kam bomo vso to znanje in analize odslej prodajali, se {ele po~asi kristalizira. Pravzaprav je nerazumevanje za sistemske {tudije ob~uteno `e kar nekaj ~asa, saj so se programi sistemskih analiz zadnja leta za~enja-li s pol- ali tri~etrtletno zamudo. Izjema je bila distribucija, ki je zgledno skrbela za svoje razvojne raziskave. Z odpiranjem trga bo potreb po analizah bistveno ve~ kot doslej. Interes za iskanje novih re{itev tako z vidika obratovalnih mo`nosti kot tudi z vidika na~rtovanja sistema bo nedvomno ve~ji. Nekdo bo seveda skrbel za optimiranje sistema kot celote. Posamezno podjetje pa bo razmi{ljalo o lastni optimizaciji in `elelo vedeti, kak{ne mo`nosti ima zanj, kar bo terjalo izvedbo poglobljenih strokovnih analiz.« Ali bo v novih razmerah {e obstajalo zanimanje za raziskovalno delo? »Da bo slovenski elektroenergetski sistem zares zanesljivo in varno deloval in porabnikom dobavljal kakovostno energijo, bo potrebno tudi v bodo~e veliko znanja. Seveda se bodo na trgu pojavili tudi drugi novi in{tituti. Ne preostane nam drugega kot, da ta izziv sprejmemo in se prilagodimo razmeram na trgu.« dr. Maks Babuder zanimivosti Kakšna bo tržna usmeritev inštituta? Katere vrste dela so za vas zanimive? »Ze doslej smo nekaj naših storitev prodajali na evropskem trgu, in nam tržno obnašanje ni tuje. Računamo, da bomo na njem v tem in naslednjem letu ustvarili več kot deset odstotkov dohodka. Naša zadnja pridobitev dela pri mednarodnem projektu je tehnična pomoč energetskemu sektorju Kosova, ki ga financira Mednarodna banka. Projekt zajema vse segmente energetike, tudi nafto in plin. EIMV skupaj s Cesi iz Milana pokriva elektroenergetski sektor. Pri projektu sodelujejo še Remball Oil und Gas iz Danske Rheinbraun Energineering und Wasser GmbH iz Nemčije. Nadalje tržimo laboratorijske storitve mednarodno akreditiranega kemijskega laboratorija. V njem razvijamo analize za Norveško, Švedsko, Dansko in nekdanje jugoslovanske države. V letih, ko je Slovenija imela razvito elektro industrijo in je sodelovala z jugoslovansko elektroindustrijo, je bil delež teh storitev nad deset odstotkov prihodka, pozneje pa se je s političnimi in gospodarskimi spremembami zmanjšal.« Za raziskovalce, ki so več let delali na posameznih področjih, pomeni zmanjšanje obsega študij najmanj delovno preusmeritev in neuporabo akumuliranega znanja. Pri katere vrste študijah opažate največji padec in kako rešujete oddelke, v katerih je do tega prišlo} »Do pred nekaj leti je inštitut delal sistemske študije in analize za potrebe ministrstev, Elesa, posameznih proizvajalcev in distribucijo. Precejšen delež dela za ministrstva za znanost in tehnologijo, okolje in energetiko se je v zadnjih petih letih zniževal. Študij s področja energetike za omenjena ministrstva je manj, poleg tega pa se zanje poteguje več izvajalcev. V tem trenutku to pomeni za naš inštitut neposredno izgubo pomembnega dela naročil nekaterih organizacijskih enot, kar pa ne pomeni, da bi raziskovalci mirovali, temveč poskušamo to težavo premostiti z delom na zalogo. Zal bi nam bilo izgubiti strokovne delavce, in poskušamo narediti vse, da jih za- držimo, da tako ohranjamo kakovostni delovni potencial.« Menite, da ste dovolj strokovni in neodvisni, da boste ostali na trgu? »Naš obstoj ni vprašljiv. Dela imamo načelno razdeljena na sistemska in tehnološka, in le sistemska so trenutno v krizi. Ravno odpiranje trga bo prineslo nove možnosti za nas, kar pa zahteva prestrukturiranje inštituta. V kratkem bomo imeli sejo strokovnega sveta, ki bo obravnaval to tematiko. Spekter dela, ki ga narekujejo nove razmere na trgu, moramo temu prilagoditi, vpeljati deloma nove metode dela in nova orodja, na kar smo pripravljeni. Predvsem imamo vrsto mlajših kadrov, ki so sposobni ponuditi izdelke, ki jih bodo podjetja z veseljem nabavila in uporabljala. Tehnološki del je povezan s posodabljanjem laboratorijske opreme. Pričakujemo intenziviranje dejavnosti mobilnih laboratorijev in laboratorijev za visoko napetost. Strokovnjaki tehnološkega dela preverjajo in preskušajo funkcionalnost posameznih naprav in objektov, preverjajo pričakovano zanesljivost posameznih komponent. Na novih objektih pa ugotavljajo skladnost izvedbe z veljavnimi tehničnimi in varnostnimi predpisi ter doseganje projektirano predvidenih parametrov. Malokdo ve, daje relativno majhna pogostost okvar predvsem rezultat učinkovitosti vzdrževalnih ekip pri podjetjih in skrbi za jasen pogled v stanje posameznih naprav in sestavnih elementov, še posebej v primarnem delu sistema, ki pa temelji na kompleksni diagnostiki, zanjo pa skrbijo ekipe EIMV.« O vprašanjih prihodnjega razvoja raziskav in raziskovalnih organizacij za potrebe elektroenergetike boste razpravljali tudi na okrogli mizi, ki jo bo organiziral vaš inštitut v okviru konference CIGRE konec maja na Bledu} »Da ne bi sami sebi pojasnjevali znanih stvari, bomo na to konferenco povabili tudi strokovnjake iz sosednjih držav. Želimo, da tudi širša strokovna javnost dobi avtentično sliko o razmerah na tem področju, tako pri nas kot v tujini, in jo primerja.« MINKA SKUBIC NA POTI V BANKROT Ameriško elektroenergetsko podjetje Pacific Gas & Electric Company je v začetku aprila v skladu z 11. členom ameriškega zakona o bankrotu zaprosilo državo za zaščito pred upniki. Podjetje ima namreč kar devet milijard dolarjev dolga, njihovi stroški pa še naprej zelo naraščajo, in sicer za kar 300 milijonov dolarjev na mesec. Z omenjenim dejanjem bodo dobili čas, da pregledajo in po možnosti popravijo finančni položaj podjetja in pripravijo načrte za odplačilo dolgov. Vloga pod členom 11. naj ne bi vplivala na podjetja, s katerimi sodelujejo, prav tako ne na njihove odjemalce. Kot je dejal direktor podjetja Robert D. Glynn Jr., bodo svojim 13 milijonom odjemalcev še naprej nemoteno dobavljali električno energijo. DRŽAVE G 8 SPREJETA STRATEGIJA ZA OVAJANJE OBNOVLJIVIH VIROV Skupina osmih gospodarsko najmočnejših držav G-8je na zasedanju na Japonskem konec marca sprejela dokument, s katerim želijo pospešiti uvajanje obnovljivih virov energije v državah članicah. Glavni cilj te strategije je, da bi v naslednjih desetih letih kar milijarda ljudi uporabljala energijo iz teh virov. Zato so se morale vlade G-8 zavezati, da bodo proučile možnosti za uvajanje obnovljivih virov, izboljšale državno politiko do tega, spodbujale uvajanje takih virov in jih tudi nagradile z določenimi ugodnostmi. Poleg tega morajo izboljšati pogoje bi- in multilateralnega sodelovanja na tem področju in spodbuditi zasebni sektor za investiranje v alternativne vire energije. Dokument podpira tudi poseganje države na trg električne energije, če bi s tem lahko povečali možnosti za uvajanje okolju prijazne energije. Ali bo strategija G-8 uspešna, se bo pokazalo šele čez nekaj časa, za zdaj pa ostaja še nejasno, kako bo nanjo reagirala ameriška vlada, ki še vedno podpira uporabo fosilnih goriv in jedrske energije. PORTUGALSKA NOVO PODE VETRNIH ELEKTRARN Eolica da Cabreira, enota francoskega podjetja Electricite de France in portugalsko gradbeno podjetje Somague SGPS sta dobili ponudbo, da zgradita v portugalski pokrajini Vale do Minho polje vetrnic, s katerimi bi lahko proizvedli približno 160 MW električne energije na leto. Ponudba je vredna 160 milijonov evrov, z njimi pa bodo zgradili največje polje na Portugalskem doslej. Vetrnice naj bi veter prvič zavrtel leta 2006. 37 mednarodno sodelovanje ELES IN ELEKTROENERGETSKI SISTEM SLOVENIJE OB 50-LETNICI UCPTE/UCTE Interkonekcija UCPTE je bila ustanovljena pred 50 leti, slovenski elektroenergetski sistem pa sodeluje v njej `e 25 let. Od 1985 naprej je bil preko nekdanjega jugoslovanskega elektroenergetskega sistema JUGEL redni ~lan interkonekcije. Leta 1991 pa je za~el obratovati samostojno in leta 1996, ko se je interkonekcija UCPTE skladno z evropsko direktivo o uvedbi trga z elektri~no energijo preimenovala v UCTE, pridobil tudi status aktivnega ~lana UCTE. Izpu{~anje »P« iz kratice pomeni izstop proizvodne dejavnosti iz Unije, skladno z duhom direktive o odpiranju trga z elektri~no energijo. I 38 nterkonekcija je v svoji 50-letni zgodovini zaznamovala strm vzpon elektroenergetske stroke in obratovanja elektroenergetskih sistemov. Uvedba novej{ih generacij ra~unalnikov je dala pravo eksplozijo novih funkcij vodenja elektroenergetskih sistemov in s tem ve~ala njihovo racionalnost in u~inkovitost v obratovanju. Po letu 1990 skladno z uvajanjem evropske direktive za~ne pojem elektroenergetskega sistema bledeti. Vertikalno organizirani sistemi proizvodnje in prenosa, v mnogih primerih pa tudi distribucije, so se za~eli razkrajati, nekdanji deli elektroenergetskih sistemov pa pridobivati popolno avtonomnost brez obveze sodelovanja v kakr{nikoli sistemski zvezi. Povezave so bile prepu{~ene izklju~no trgu z elektri~no energijo oziroma tr`nim odnosom. Vzroke za razpad nekdanjih elektroenergetskih sistemov je iskati v globljih spremembah, ki so nastale v okolju in v samih podjetjih, ki so delovala pod taktirko elektroenergetske stroke. Pomemben vpliv okolja je dejstvo, da so se druga podjetja morala boriti na trgu za plasman svojih izdelkov, medtem ko je bil elektroenergetskim podjetjem plasman zagotovljen. [e ve~, razen kratkotraj-nej{ih zastojev je poraba elektri~ne energije stalno nara{~ala. Tako jim je bil zagotovljen tudi stalen razvoj. Kritike okolja, naravnane na previsoke stroške in previsoke cene ter servisne storitve, so bile praviloma zavrnjene. Elektroenergetski sistemi so bili strokovno močni, razpolagali so z matematičnimi metodami delovanja po najnižjih stroških, bili so dobro organizirani in njihova organiziranost je rasla hkrati z rastjo podjetij. Tak položaj je ponekod privedel do nerazumevanja med dobavitelji in odjemalci ter politiko in elektrogospodarskimi podjetji. Tudi državni organi so si želeli več vpliva na dobro stoječa elektrogospodarska podjetja. Z uvedbo skupnega evropskega trga so bili dani pogoji, da se lahko okolje in politika odločno vmešata v prihodnjo vlogo in organizacijo elektrogospodarstva. Okolje, to so druga podjetja, in tudi javnost, je podprla nove usmeritve, saj naj bi to pomenilo odpravo monopola in nižanje cene električne energije. ODPIRANJE TRGA POVZROČILO KORENITE SPREMEMRE Elektroenergetski sistemi so se v zadnjem desetletju dejansko izgubili. Prej vertikalno organizirane enote elektroenergetskih sistemov so postale avtonomna podjetja. Ironična tra- gedija za elektroenergetske sisteme! Slednji so bili namre~ znanilci nove Evrope. Zdru`evali so se mnogo pred uradno politiko evropskih dr`av. Veliko prej so sodelovali po na~elih Zdru`ene Evrope in pri tem dosegali visoko u~inkovitost in visoko kakovost preskrbe odjemalcev z elektri~no energijo. Tudi slovenski zakon o energetiki dobesedno sledi evropski direktivi, saj je to temeljni pogoj nadaljnjega sodelovanja slovenskega elektrogospodarstva v Zdru`eni Evropi. Pri tem pa ima Slovenija le dolo~ene posebnosti, ki izvirajo iz njene omejene velikosti. V ve~ini primerov namre~ eno podjetje v ve~jih dr`avah presega celotne zmogljivosti slovenskega elektrogospodarstva. Slovenski dele` v zmogljivostih UCTE zna{a le 0,5 odstotka! Zato naj bi bila pri nadaljnjem razvoju uveljavljanja trga z elektri~no energijo namenjena posebna pozornost pozitivnim in negativnim u~inkom, ki jih ka`e uresni~evanje evropske direktive. Med pozitivne u~inke lahko {te-jemo razmah spremljajo~e informacijske industrije, predvsem pa po-ve~anje {tevila novih tr`nih komponent in organizacij ter v zvezi s tem mo~no in odlo~ilno vlogo odjemal-ca(ev) elektri~ne energije. Pozitivnih u~inkov na sam razvoj tehnologije in elektroenergetike ni mogo~e zaznati. Vidni so negativni u~inki zamiranja elektroenergetske stroke, ki izgublja svojo nekdanjo vodilno vlogo. Negativni u~inki so `al vidni tu in tam v te`avah teko~ega obratovanja. U~enje na napakah je v elektroenergetskih sistemih drago, saj posredno vpliva tudi na drugo gospodarstvo. Dosedanji odziv elektroenergetikov na raznih posvetih je bil sicer spremljan z navajanjem negativnih primerov, vendar so njihovi sklepi vedno pozitivni. I{~ejo ustrezne re{itve, ~e{ da je tudi v tem kaosu mogo~e s trdim delom in strokovnimi prijemi najti in oblikovati racionalne strokovne re{itve. V obdobju uvajanja opti~nih kablov se je UCTE v zgodnjih 90-letih zna-{el pred novim izzivom. Interkonek-cija UCTE bi lahko prerasla v naj-mo~nej{o evropsko teleinformacijsko organizacijo. Vendar za ta podvig ni bilo politi~ne podpore in tudi ne pretiranega notranjega interesa. Prevladala je temeljna aktivnost elektroenergetike: »visoka kakovost elektri~ne energije ob najni`ji mo`ni ceni«. Za- to je mo`nost organizacije teleinfor-macijskega giganta ostala neure-sni~ena. AKTIVNA VLOGA SLOVENIJE »Deregulacija in liberalizacija« trga z elektri~no energijo sta naziva, ki nista v celoti to~na. Ob njih gre namre~ za uvajanje regulacije, za uvajanje admi-nistriranja in politi~nega vpliva na elektrogospodarska podjetja. Ob tem se moramo zamisliti: iz gospodarske zgodovine izhaja, da so uspe{no gospodarila in napredovala podjetja, ki so bila za{~itena pred neposrednim poli-ti~nim vplivom. Za Slovenijo to opozorilo ne pomeni iskanja »~rno-bele strategije«. Slovenci bi morali iskati svoj optimum skladno z vsemi evropskimi direktivami in standardi, vendar samoniklo, izrabljajo~ svoje lastne potenciale in mo`nosti v harmoni~ni organiziranosti strokovnega dela. Slovenija (ELES) je tudi ~lanica EURELECTRIC-a. Pred kratkim je i ™ Evropske interkonekcije in organiziranost ETSO, iz katere je vidno, da ima med dr`avami kandidatkami le Slovenija status opazovalke. nastal iz organizacije UNIPEDE, ki je v lani praznovala 75-letnico obstoja. Ta ima v nasprotju z UCTE kom-pleksnej{e aktivnosti in tudi ~lanstvo. Zajema proizvodnjo, prenos in distribucijo elektri~ne energije, poleg tega pa {e »dobavitelje« elektri~ne energije, nove dejavnike, ki so pri{li z odpiranjem evropskega trga. Redni ~lani so ~lani EU in pridru`ene ~lanice, med njimi tudi Slovenija. Ena glavnih nalog je strokovni dialog s komisijami EU. Organizacija `eli tudi oblikovati temeljne usmeritve razvoja proizvodnje, prenosa in distribucije. Statutarno je to Zdru`enje elektrogospodarskih zdru`enj dr`av ~lanic. Zato EURELECTRIC pri~akuje, da bodo sedanje ~lanice v dolo~enem ~asu oblikovale svoja strokovna zdru`enja »EURELECTRIC« po posameznih dr`avah. Eles aktivno sodeluje v EURELECTRIC-u. Pomembni so njegovi prispevki na podro~ju prenosnega omre`ja in sodelovanja EURELECTRIC-a z UCTE. @e danes pa so zastopani tudi predstavniki proizvodnje (TE[ in Elek-tro-Primorska imata svoja predstavnika v ustreznih organih EURELEC-TRIC za proizvodnjo in distribucijo). Med EURELECTRIC-om, ETSO, CIGRE in UCTE so sklenjeni sporazumi za razdelitev pristojnosti na posameznih strokovnih podro~jih. Po za~etni dezorientiranosti, ki jo je prineslo razbitje elektroenergetskih sistemov, se danes `e oblikujejo programi, ki naj bi prepre~ili negativne posledice revolucionarno spreminjajo~ih se odnosov med podjetji elektrogospodarstva ter med njimi in okoljem. ^eprav elektroenergetskih sistemov formalno ni ve~, je njihovo delovanje ostalo in se {e izpopolnjuje! Pravila in priporo~ila UCTE ostajajo v celoti v veljavi. Organizacijo in hierarhi~no soodvisnost so zamenjala pogodbena dolo~ila med podjetji, ki obratujejo v elektroenergetskem sistemu. Za slovenski elektroenergetski sistem so bistvenega pomena `e uveljavljene spremembe pravil UCTE o sistemskih regulacijah. Mo`nost uporabe elektrarn s hitrim zagonom in prilagodljivega pogodbenega odjema za obmo~je sekundarne regulacije in s tem institucija minutne rezerve, ki jo vsebujejo nova pravila, je {ele pov-zro~ila, da je Slovenija lahko avtonomen elektroenergetski sistem. 39 zanimivosti NA PRAGU NOVE ORGANIZIRANOSTI UCTE-JA UCTE je v zadnjem desetletju že nekajkrat menjal svoja statutarna določila, vendar bo odločilna sprememba nova organiziranost ob 50-letnici njenega obstoja. Po jubilejnem majskem zasedanju UCTE v Lizboni letos bo unija prenovljena in usklajena z novim tržnim okoljem ter usmerjena v izdelavo in kontrolo tehnične zakonodaje in priporočil, ki bodo zagotavljala zanesljivo obratovanje elektroenergetskih sistemov in s tem zanesljivo dobavo električne energije. Glavne značilnosti nove organizacije so: - Večja fleksibilnost in hitrejše sprejemanje odločitev - Usklajevanje aktivnosti z drugimi elektroenergetskimi organizacijami - Nova oblika področij aktivnosti Za glavna področja aktivnosti bodo ustanovljene delovne skupine: - Zanesljivost obratovanja - Statistika - Komunikacije (komunikacije znotraj unije in komunikacije unije z okoljem) - Razširitev interkonekcije Za Elektro-Slovenijo in slovenski elektroenergetski sistem prinaša nov Statut pozitivno spremembo, saj bomo v Ožjem komiteju, ki v novi uniji prevzema funkcije odločitev, imeli stalno mesto. Eles bo lahko imenoval svojega predstavnika v vse organe. Poznavalci razmer bodo temu ugovarjali, saj je imela Slovenija vse od leta 1980 svojega predstavnika v UCPTE/UCTE. To je res, vendar je bil ta predstavnik do leta 1991 predstavnik jugoslovanskega EES -JUGEL, po tem obdobju pa predstavnik Slovenije v Skupščini, medtem ko je v Ožjem komiteju predstavljal vsa podjetja — elektroenergetske sisteme na območju nekdanje Jugoslavije. Ob razpadu Jugoslavije je takratni predsednik UCTE-ja na skupščini dejal: »Dogaja se čudež. Med nekaterimi republikami nekdanje Jugoslavije je vojna, sočasno pa energetiki vseh republik podpirajo slovenskega predstavnika v Ožjem komiteju Unije.« Čeprav smo imeli slovenskega predstavnika v Ožjem komiteju, je bil ta položaj povezan z določilom, da je v njem le en predstavnik za vse elektroenergetske siste-me na območju nekdanje Jugoslavije. ¦""Z novim Statutom je položaj Slove- nije avtonomen v vseh organih UCTE-ja, tudi v Ožjem komiteju. Poleg sodelovanja v vseh elektroenergetskih mednarodnih organizacijah s svojimi številnimi aktivnostmi je pomembna tudi vloga Slovenije pri vodenju Tehničnega komiteja UCTE Bolgarija/Romunija. Komite deluje od leta 1998 in v elektroenergetskih sistemih Bolgarije in Romunije usmerja odnose in dograjevanje elementov elektroenergetskih sistemov skladno s pravili in priporočili UCTE. V prvih treh mesecih letošnjega leta je Tehnični komite uspešno opravil prvi del obširnih preizkusov o usposobljenosti bolgarskega in romunskega sistema. Da so preizkusi uspeli, so bile najprej izboljšane karakteristike elektrarn, dograjeno telekomunikacijsko omrežje in novi moderni centri vodenja, tako v Sofiji kot v Bukarešti. Samo v bolgarskem elektroenergetskem sistemu so investicije za dosego obratovalne ravni UCTE znašale 45 milijonov evrov. Elektroenergetska sistema Bolgarije in Romunije sta trenutno edina, za katera računamo, da bosta postala enakopravna člana UCTE, tako kot so pred njima postali sistemi Poljske, Češke, Slovaške in Madžarske. Za druge države, kot na primer Severna Afrika - Mediteranski obroč, bodo verjetno oblikovani posebni pogoji sodelovanja in ne neposrednega enakopravnega vključevanja. Z obsežnimi mednarodnimi dejavnostmi Elesa smo pridobili tudi posebni položaj na evropskem trgu z električno energijo. Eles je namreč vključen v delo ETSO (evropski operaterji prenosnih sistemov), ki je politično rezerviran le za članice EU ter Švico in Norveško. Sloveniji je torej dana možnost neposrednega sodelovanja pri nastajanju nove oblike odnosov evropskega trgovanja z električno energijo pred drugimi pridruženimi članicami. V tem primeru gre tudi za utiranje poti in odpiranje možnosti vstopa posameznih slovenskih gospodarskih panog na evropski trg pred formalnim vstopom Slovenije v EU. DR. JANEZ HROVATIN 500 NAJBOLJŠIH Na seznamu 500 najuspešnejših podjetij v Združenih državah Amerike so se elektroenergetska podjetja zelo dobro uvrstila, vsaj v kategoriji podjetij z največjo rastjo dohodka, saj se jih je kar 48 uvrstilo na seznam. Po raziskavi Fortune magazine so se v omenjeni kategoriji najboljše odrezala podjetja Duke Energy, Reliant Energy, UtiliCorp United in Avista Corp. Leta 2000 jim je v primerjavi z letom prej dohodek zrasel v povprečju za kar 83,7 odstotka. V drugi skupini so se znašla večidel podjetja za prenos plina, kot so Enron, Dynegy, El Paso Energy in Williams - njihov dohodek se je povprečno povečal za 71,8 odstotka. Tudi podjetja, ki združujejo elektroenergetske in plinske dejavnosti, so bila uspešna, saj so se s 34,3-odstotnim skokom znašla na sedmem mestu. Vendar pa se ta podjetja zaradi visokih davkov niso uvrstila tudi med tista najboljša, ki so lani poslovala z najvišjim dobičkom. Se najboljša so bila plinska podjetja na tretjem mestu z rastjo dobička za dobrih 73 odstotkov, elektroenergetska na desetem s 23-odstotno rastjo, kombinirana pa na osemindvajsetem s 5,4-odstotno rastjo. Sicer pa je letos dobiček najbolj zrasel podjetjem, ki se ukvarjajo z rudarstvom in obdelavo surove nafte, in sicer za kar 473,7 odstotka. GRČIJA MEKA ZA PONUDNIKE ELEKTRIČNE ENERGIJE Grki so februarja sicer odprli svoj trg z električno energijo, vendar bo najbrž preteklo še nekaj časa, preden bo liberalizacija res zaživela. Na dan odprtja -19. februar -je grški regulatorni organ prejel kar 900 ponudb za zgraditev novih elektroenergetskih zmogljivosti, s katerimi bi pridobili skupno kar 18.000 MW Za zdaj so odobrili le dve, obe iz Italije. Prva prihaja od Enelovega podjetja Enelco, ki načrtuje gradnjo treh 440 MWelektrarn, druga pa od podjetja Edison, ki bo zgradilo 550 MW kombinirano elektrarno na plin in premog. Slednjo naj bi postavili na otoku Evia in bo oskrbovala največjo tovarno cementa v državi (Heracles), preostali dve tretjini energije pa bosta namenjeni prodaji manjšim odjemalcem. Elektrarno naj bi začeli graditi proti koncu leta 2002, delovati pa naj bi začela tri leta pozneje. Sicer pa se trg šele odpira in kar nekaj časa bo preteklo, preden bodo sploh proučili vseh 900ponudb. Grčija velja zdaj za najbolj obetajoči trg saj je energetsko nepokritih še 20 odstotkov države, domače elektrogospodarsko podjetje pa tudi ne namerava graditi novih zmogljivosti. Poleg tega narašča povpraševanje za skoraj štiri odstotke na leto, zato bo nujno treba v naslednjih petih letih zgraditi 11.000 MW novih zmogljivosti Hkrati pa Grčijo tudi že povezujejo z Italijo, saj gradijo podvodno visokonapetostno povezavo, katere lastnika sta Terna, prenosno podjetje Enela, in DEL certifikati kakovosti Tudi egs na poti K POSLOVNI VoNdI li~nosti Konec leta 1999 je imelo v Sloveniji certifikat kakovosti ISO 9001 `e 521 podjetij, pri ~emer se njihovo {tevilo {e naprej pove~uje. Med dobitnike tega mednarodnega priznanja kakovosti poslovanja se je konec lanskega leta vpisalo tudi javno podjetje EGS, R.I. iz Maribora. V prostorih EGS-a na Vetrinjski 2 v Mariboru je bila 3. aprila slovesna podelitev certifikata ISO 9001, s ~imer se je tudi to elektroenergetsko podjetje vpisalo med tiste, ki so se odlo~ili, da svoje poslovanje potrdijo z opredmetenjem omenjenega mednarodnega standarda kakovosti. Kot je v uvodnem govoru na slovesnosti, ki so se je udele`ile {tevilne ugledne osebnosti iz slovenske energetike, dejal vr{ilec dol`nosti direktorja EGS, razvoj in in`eniring, d.d. Alojz Ivanu{i~, si na za~etku poti za pridobitev certifikata sploh niso predstavljali, kak{en obseg sprememb Zadovoljstva ob podelitvi certifikata kakovosti {e enemu mariborskemu podjetju ni mogel skriti niti mariborski `upan in nekdanji dr`avni sekretar za energetiko Boris Sovi~. bodo morali izpeljati in kaj vse opraviti, a je bil njihov trud pozneje bogato popla~an. »Prepri~an sem,« je poudaril Alojz Ivanu{i~, »da delim mnenje vseh sodelavcev, da nam ni `al, da smo se pred pribli`no tremi leti od-lo~ili za ISO 9001. Pa ne le zato, ker je vlo`eni trud, ~as in denar zaznamovan s certifikatom. Ta je sicer zelo pomemben, saj nas v o~eh poslovnih partnerjev in javnosti uvr{~a v dru`ino podjetij, ki skrb za kakovost {tejejo za enega izmed najpomeb-nej{ih elementov korektnega odnosa do kupcev in uporabnikov svojih storitev. Veseli smo, da smo stopili na to pot, predvsem zato, ker smo uspe{no opravili prvi korak k poslovni od-li~nosti. Hkrati smo prepri~ani, da nam bo z njim veliko la`je tudi v procesu prilagajanja na pogoje poslovanja na odprtem trgu elektri~ne energije, ki poleg vseh podjetij elektrogospodarstva, bistveno zadeva tudi prihodnji polo`aj in vlogo na{ega podjetja. K temu bi naj bistveno pomagala tudi dolgoletna vklju~enost podjetja pri re{evanju {tevilnih poslovnih problemov EES Slovenije ter na~rtovanju in izvajanju investicij, ki danes omogo~ajo zanesljivo in kakovostno oskrbo z elektri~no energijo ter povezavo in enakopravno sodelovanje s sosednjimi elektroenergetskimi sistemi. Tega prispevka ni mogo~e spregledati, kakor tudi ne pridobljenih izku{enj, podatkov in informacij, ki jih uporabljamo pri izvajanju nalog in storitev s podro~ja razvoja, planiranja in analiziranja poslovanja EES, re{evanja problematike nasedlih investicij, v projektih s podro~ja mednarodnega sodelovanja in podobno. Tako upamo, da je vse to pre-pri~ljiv argument za primerno umestitev podjetja v novo strukturo elektroenergetskega sistema, ki jo narekujejo pogoji trga z elektri~no energijo in interesi Republike Slovenije.« Sicer pa gre zahvala za uspe{no izpeljavo postopka pridobitve certifikata, kot je dejal Alojz Ivanu{i~, vsekakor tudi prej{njemu direktorju Janezu Ster-ni{i, pod ~igar mandatom so za~eli ta projekt, ~lanom Odbora za kakovost, ki so vsak na svojem podro~ju pomagali pri pripravi dokumentacije in uvajanju sistema, zlasti pa vsem sodelavkam in sodelavcem, ki so sistem sprejeli, ga uporabljajo in bodo z enako zavzetostjo sodelovali tudi pri njegovi nadgradnji in izbolj{avah. BRANE JANJI] 41 sodobnim tehnologijam naproti ISnKAoNvJEih RE[ITEV ZA DALJNOVODE Gradnja novih in celo obnova obstoje~ih daljnovodov je zaradi vedno huj{ih pritiskov okoljevarstvenikov vse te`e izvedljiva, zato v svetu pospe{eno i{~ejo nove re{itve. Sodobnim spoznanjem sku{amo slediti tudi v Sloveniji. S lovensko elektroenergetsko omre`je je bilo zgrajeno `e pred nekaj desetletji in se na posameznih napetostnih nivojih `e po~asi bli`a koncu svoje `ivljenjske dobe, saj je denimo 110 kV omre`je, ki je tudi najstarej{e, staro od 50 do 60 let, 220 kV ve~ kot 35 let in 400 kV blizu 30 let. Razmere 42 so {e toliko slab{e, ker so Elektro -Slovenija in tudi distribucijska podjetja v minulih letih zaradi omejenih denarnih mo`nosti vlagala bolj v zamenjavo dejansko `e povsem dotrajanih daljnovodnih odsekov, vedno pa je zmanjkalo denarja za celovitej{e obnove prenosnih in distribucijskih poti. Kljub omenjenim te`avam pa so podjetja ob tem vendarle sku{ala v slovenski prostor vna{ati tudi sodobna tehnolo{ka spoznanja, ki se ka`ejo kot najbolj{e re{itve tudi v primeru iskanja soglasij z okoljem. Na katerih podro~jih je ta hip najve~ raziskav, kak{ne mo`nosti prina{ajo nove teh-nolo{ke re{itve in katere od teh uporabljamo tudi v Sloveniji, so bila vpra{anja, s katerimi smo se tokrat napotili k svetovalcu direktorja Elesa dr. Francu Jaklu, ki ima na tem po- dro~ju v Sloveniji nedvomno najve~ izku{enj. Kot nam je povedal, se z vpra{anji zmanj{anja vplivov daljnovodov na okolje ukvarja kar nekaj {tudijskih skupin in tudi mednarodnih strokovnih organizacij, med katerimi gre {e posebej poudariti pari{ko CIGRE. V njenem okviru tako denimo delujejo mednarodna {tudijska skupina za vodnike (WG 22.12), pa skupina za nove vodnike (WG 22.12 TF 12-1), skupina, ki se ukvarja z ocenjevanjem `ivljenjske dobe pri daljnovodih (WG 22.15), mednarodna {tudijska skupina za projektiranje daljnovodov (WG 22.06) in tudi skupina za okoljevarstveno problematiko nadzemnih vodov (WG 22.14). Skratka, gre za obravnavo cele vrste strokovnih problemov, katere rezultate je mogo~e koristno izrabiti pri obnovi in gradnji daljnovodov v praksi. S hudimi pritiski okolja se sre~ujejo povsod po svetu, pravi dr. Franc Jakl, re{itve, ki se pri tem ponujajo, pa gredo predvsem v smeri kompaktiranja, uporabe novih izolacijskih materialov in tudi novih vodnikov. S temi prijemi je namre~ mo-go~e u~inkovito pove~ati prenosno mo~ daljnovodov, hkrati pa celo zmanj{ati negativne vplive na okolje. Dejstvo je, da ima vsak objekt do-lo~en vpliv na okolje, pri ~emer se okoljski vplivi daljnovodov nana{ajo predvsem na vizualni u~inek, hrup in elektromagnetno sevanje. Zmanj{an- V svetu uvajajo {tevilne nove poskusne oblike daljnovodnih stebrov, ki naj bi skupaj z drugo daljnovodno opremo prispevali k manj{im obremenitvam okolja. je vizualnega vpliva se sku{a dosegati predvsem z novimi oblikami stebrov, s kompaktiranjem, ki prispeva k zmanj{anju koridorjev, in razli~nimi okolju prilegajo~imi se barvnimi premazi, hrup in elektromagnetno sevanje pa predvsem z uporabo novih kompozitnih izolatorjev in sodobnih vodnikov, ki so izdelani na bazi aluminijskih zlitin. V zadnjem ~asu se testirajo tudi posebna legirana jekla, ki so kombinirana z raznimi karbonskimi in kerami~nimi jedri, pri ~emer je glavni cilj pove~evati ter-mi~no obremenitev in prepre~evati pove~anje povesov, ki tako ostajajo tudi pri vi{jih temperaturah enaki ali celo manj{i kot pri normalnem obratovanju. Pri tem gredo aktualne razi- skave predvsem v smeri, da bi bil koeficient raztezanja prakti~no ni~ oziroma da bi bilo raztezanje neodvisno od temperature. Veliko tak{nih poskusov denimo opravljajo Japonci in Ameri~ani, pri kompaktiranju pa so v ospredju predvsem Francozi, [panci, Finci oziroma Skandinavci nasploh. Francozi so denimo pred ~asom opravili tudi obse`no raziskavo, ker so s posebno ra~unalni{ko simulacijo vna{ali razli~ne vrste stebrov v isti prostor, s ~imer je bilo dejansko mogo~e oceniti vizualni vpliv razli~nih daljnovodnih stebrov na konkretno okolje. Ob tem je treba poudariti, pravi dr. Franc Jakl, da sku{amo tudi v Sloveniji slediti sodobnim trendom v svetu (denimo uporaba kompozitnih izolatorjev, pa kompaktiranih daljnovodov in ok-lopljenih stikali{~), so pa uvedbe sodobnih tehnolo{kih re{itev mo~no povezane tudi s finan~nimi sredstvi. V za~etni fazi so namre~ nove re{itve izjemno drage, stanejo celo nekajkrat ve~ od klasi~nih, tako da je pogosto treba iskati ravnovesje med ceno in dose`enimi pozitivnimi u~inki. Predvsem pa morajo predlagane re{itve v prvi vrsti izpolnjevati teh-ni~ne zahteve, in na to okoljevarstve-niki velikokrat radi pozabljajo.V javnosti se namre~ pogosto sku{a ustvariti vtis, da elektrogospodarstvo nima posluha za okolje, v resnici pa so stvari ravno obratne. Glede na to, da smo ravno zaposleni v elektrogospodarstvu tudi najbolj izpostavljena skupina, je jasno, da je v na{em interesu, da se karseda spo{tujejo vsi mednarodni in doma~i tehni~ni in varnostni standardi, ki so denimo v primeru elektroemagnetnega sevanja v Sloveniji kar desetkrat stro`ji od mednarodnih. Kot `e re~eno, pa so nekatere druge re{itve, predvsem vizualna podoba, povezane z velikimi nalo`bami, ki jih ni mogo~e vedno upravi~iti. Dejstvo je, da tudi v tujini vsako re-{itev nekajkrat pretehtajo in pred uporabo v praksi ponekod zgradijo celo poskusne poligone. Prav tako pa je tudi res, da so pritiski okolja v zadnjih petih letih mo~no pospe{ili raziskave na podro~ju daljnovodne tehnike, tako da smo nenehno pri~a {te-vilnim novostim in izbolj{avam. Zato se mi zdi, pravi dr. Franc Jakl, ravno izmenjava izku{enj v okviru specializiranih mednarodnih delovnih skupin klju~nega pomena za ohranitev na{ega stika s prihodnostjo. BRANE JANJI] 43 Izobraževanje ERICo za ePRnOeMrOgCIeJOtike Poznavanje energetike in razumevanje njenih problemov je v {ir{em okolju slabo. Do tega spoznanja so pri{li tudi v [ale{ki dolini, kjer je energetika eden od glavnih virov pre`ivljanja velikega {tevila ljudi. Da bi si pridobili ve~jo naklonjenost javnosti, so pred leti za~eli v velenjskem ERICu, In{titutu za ekolo{ke raziskave, uresni~evati vrsto izobra`evalnih programov. V tem ~asu je razli~ne programe obiskalo ve~ kot 10.000 u~encev in dijakov. z a~etki ERIC-ovega prosvetljevanja mladih segajo v leto 1994, ko so za~eli izobra`evati sedmo{olce, s programom Varujmo in ohranimo [ale{ko dolino. Organizirajo naravoslovni dan, u~encem pa predavajo in jih spremljajo na terenu strokovni delavci in{titutovega oddelka za izo-bra`evanje. Sestavni del programa je tudi ustvarjanje plakatov, izmed katerih so najbolj{i nagrajeni. [esto{ol- cem je namenjen program Odpadek naj ne bo samo odpadek, s katerim `elijo pove~ati ekolo{ko zavest mladih. Nosilec tega programa je Dru{tvo prijateljev mladine, ERICo pa njegov izvajalec. Programe delno financira Dru{tvo prijateljev mladine, delno pa ob~ina, termoelektrarna, premogovnik in nekatera druga podjetja. »Pred tremi leti smo za~eli projekt 44 Energija in ekologija. S tem projektom u~encem slovenskih osnovnih in srednjih {ol ponujamo predavanje o pridobivanju energije, s poudarkom na termoenergiji, ogled termoenergetskih objektov v [ale{ki dolini in ogled uspe{nih sanacij prostora po kon~anem pridobivanju premoga. Prvih dveh programov se na leto ude-le`i po 600 u~encev iz {estih razredov in prav toliko iz sedmih. Program Energija in ekologija pa v zadnjih letih poslu{a in spremlja na terenu po 3.500 osnovno- in srednje{olcev na leto,« pojasni del programa ERICa njegov direktor mag. Franc Avber{ek. Poleg tega pa v organizaciji velenjskega in{tituta ERICo in ob podpori Ministrstva za delo in dru`ino `e sedmo leto poteka raziskovalni tabor. Na njem teden dni gostijo Zoisove {ti-pendiste, ki raziskujejo [ale{ko dolino pod vodstvom doma~ih in gostu-jo~ih mentorjev. Rezultat vsakoletnega tabora je zbornik izsledkov. Med novej{e programe pa ka`e uvrstiti izobra`evanje vodstvenega kadra podjetij iz [ale{ke doline o energiji in ekologiji. Od letos je na voljo {e nov program, in sicer Sekundarni biotop in mo~virni svet z zna~ilnimi rastlinami. Pri uresni~evanju programov sodelujejo s IEMIC-om, Industrij-sko-ekolo{ko-muzejskim izobra`eval-nim centrom, pod okrilje katerega sodi rudarski muzej. »Glede na veliko zanimanje za na{e izobra`evalne programe, ki jih je samo lani obiskalo 5.500 udele`encev, in ob tem, da je v neposredni bli`ini {e rudni{ki muzej, ki si ga na leto ogleda ve~ kot 20.000 obiskovalcev, se nam je porodila zamisel, da bi na tej lokaciji napravili nekaj ve~. Celotni Sloveniji `elimo predstaviti vse energetske vire in njihove vplive na okolje. V ta namen pripravljamo program, ki bo zajel vse lokacije virov energije, na~ine njihovega pridobivanja in vrste uporabe. Upo{tevali bomo tudi alternativne vire, ob tem da bomo dali velik poudarek ekologiji, ki bo vedno bolj upo{tevana tako pri pridobivanju kot potro{nji energije. Z multimedijsko predstavitvijo bi slu{atelji dobili celovito sliko o energetiki in s tem bolje spoznali energetsko problematiko Slovenije,« je o trenutno najbolj aktualnem izobra`eval-nem programu povedal direktor Av-ber{ek. Pravi, da v svetu multinacio-nalke vlagajo precej sredstev v izo-bra`evanje javnosti, kar prispeva k Udele`enci okoljskega izobra`evanja v projektih ERICa. mednarodni seminar o biomasi mag. Franc Avber{ek Obnovljivi viri kot okoljsko ustreznej[a re[itev Energetski sektor v svetu in pri nas je v klju~ni fazi prestrukturiranja. Ob tem, da konvencionalni energetski viri mo~no prevladujejo, se `e dobro desetletje utrjuje zavest o pomenu obnovljivih virov energije. Glavni razlogi so onesna`enje okolja, nara{~ajo~a skrb zaradi u~inka tople grede in negativne posledice ~rpanja omejenih energetskih virov na stabilnost dobav in njihovo ceno. Na to skrb zbujajo~e dejstvo je na mednarodnem seminarju o biomasi opozoril Marko Slo-kar, dr`avni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor. ustvarjanju optimalnega poslovnega rezultata, in da bi ob bolj{em poznavanju energetskih problemov bile razprave tudi pri nas velikokrat bolj uspe{ne. Program naj bi denarno podprla energetska podjetja. Sedanje izo-bra`evalne oblike delno pokrivajo z vstopnino udele`encev, k ~emur doslej ni bilo nobenih pripomb. Program za promocijo energetike nameravajo pripraviti v ve~ razli~icah, za razli~ne strukture obiskovalcev. Po besedah mag. Franca Avber{ka ga bodo najprej predstavili v okviru Slovenskega nacionalnega komiteja WEC in upajo, da bo to postala njegova aktivnost `e od naslednjega {ol-skega leta. O tem, kaj pomenijo ve~letna prizadevanja in stalne akcije ozave{~anja prebivalcev in kak{na je kultura dialoga na tem obmo~ju, pri~ajo zadnji dogodki okoli kurjenja kostne moke v TE[, ko je {o{tanjska ob~ina z razumevanjem sprejela informacijo o poskusnem kurjenju. ^e probleme poznamo, la`je in hitreje pridemo do re{itev, menijo v ERICu. Le strokovne re{itve ter dobro obve{~ena javnost lahko dajo optimalne rezultate re{evanja ekolo{kih te`av. MINKA SKUBIC S eminar, ki je potekal 26. marca na Brdu pri Kranju, je pripravila Agencija za prestrukturiranje energetike pod pokroviteljstvom Ministrstva za okolje in prostor. Na sre~anju so sodelovali predstavniki dr`avnih in lokalnih organov, ~lanov Slovenskega komiteja za vpra{anja spremembe podnebja, Gospodarske zbornice Slovenije, potro{ni{kih organizacij in potencialnih investitorjev sistemov za energetsko izrabo biomase. Sre~anja so se udele`ili tudi predstavniki nekaterih okoljevarstvenih, gozdarskih in drugih ustanov iz Avstrije, Italije, Nem~ije in Mad`arske, ki so posredovali svoje izku{nje in predstavili na~ine za spodbujanje razvoja energetske izrabe lesne biomase v Evropski uniji ter pomen lesne bio-mase. Poleg tega so na seminarju predstavili tudi rezultate meritev vE Evropski uniji namenjajo biomasi velik pomen, saj Bela knjiga o obnovljivih virih energije, ki jo je izdala Evropska komisija, poudarja njeno vodilno vlogo v prihodnji strukturi obnovljivih virov energije. Podvojitev dele`a obnovljivih energetskih virov v primarni energetski bilanci s {est na dvanajst odstotkov naj bi po predvidevanjih ustvarila dodatnih 500 tiso~ delovnih mest in spodbudila regionalni razvoj, ~e ob tem ne upo{tevamo okoljskih in energetskih koristi. 45 krbe, u~inkovitosti rabe in okoljski sprejemljivosti. Pove~evanje dele`a obnovljivih virov v primarni energetski bilanci je eden od strate{kih ciljev dr`ave. K doseganju tega cilja lahko prispeva tudi energetska izraba lesne biomase. Vlada naj bi za uresni~itev teh ciljev v praksi vzpostavila in iz-bolj{ala pravne in ekonomske mehanizme, ki bodo spodbudili interes za vlaganja v tovrstne investicije. Slovenija je na tem podro~ju `e naredila prve korake, za bolj sistemati~en pristop pa nujno potrebuje celovitej{i programski okvir. Zato je Ministrstvo za okolje in prostor `e pripravilo osnutek Programa energetske izrabe lesne biomase v Sloveniji za obdobje od leta 2001 do 2010 in ga posredovalo v javno razpravo. Sprejeti dokument bo temeljni programski akt dr-`ave za pospe{evanje rabe lesne bio-mase v energetske namene. Z njegovim uresni~evanjem naj bi pove~ali dele` obnovljivih virov energije v primarni energetski bilanci za 1,8 od- 46 Dr`avni sekretar na MOP-u Marko Slokar meni, da je mednarodni seminar o lesni bioma-si omogo~il nove stike med strokovnjaki, kar daje dodaten zagon `e za~etim dejavnostim na tem podro~ju. obratovanja demonstracijskih kotlov v Sloveniji in na Mad`arskem. Ministrstvo za okolje in prostor pa je predstavilo osnutek programa energetske izrabe lesne biomase v Sloveniji. Kot je pojasnil Marko Slokar, dr`av-ni sekretar na Ministrstvu za okolje in prostor, `ivimo v ~asu, ko do`ivlja koncept trajnostnega razvoja svoje prve potrditve celo v industrijskih krogih, ~eprav smo {e vedno pri~a preveliki in neracionalni rabi neob-novljivih naravnih in med njimi tudi energetskih virov. To je {e en razlog ve~, da moramo bolje ceniti lastnosti lesne biomase, ki je poleg vodne energije najpomembnej{i obnovljivi energetski vir pri nas. Njene prednosti so postale bolj o~itne z razpolo`ljivostjo novih energetsko u~inkovitih tehnologij in z zavedanjem o nujnosti zmanj{evanja emisij ogljikovega dioksida. Les je ena od redkih surovin, s katerimi razpolaga Slovenija in je zato za nas strate{ko pomembna. Ob tem je Marko Slokar omenil tudi Resolucijo o strategiji rabe in oskrbe Slovenije z energijo, ki temelji na dol-goro~ni zanesljivosti, zadostnosti os- stotka in prispevali 1,6 odstotka k zahtevanemu 8-odstotnemu zmanj-{anju nacionalnih letnih emisij ogljikovega dioksida po Kiotskem protokolu. Sicer pa med `e za~ete dejavnosti na tem podro~ju sodita projekt Odstranitev ovir za ve~jo energetsko izrabo lesne biomase, ki ga bo po podpisu s Skladom za svetovno okolje (GEF) za~el uresni~evati Ekolo{ki sklad RS, in projekt Razvoj daljinskih sistemov na biomaso, sofinanciran v okviru Pharovega programa o prekomejnem sodelovanju med Slovenijo in Avstrijo, ki bo finan~no podprl investicije v {tiri sisteme daljinskega ogrevanja na lesno biomaso ob meji. Pomemben je tudi projekt Majhni kotli na lesno biomaso (v okviru programa Inco Copernicus), ki je omogo~il u~inko-vito promocijo novih tehnologij z in{talacijo {estih demonstracijskih kotlov majhne velikosti v Sloveniji. MIRO JAKOMIN Pobudniki in pospe{evalci izkori{~anja biomase in drugih obnovljivih virov energije (od leve proti desni): Franko Nemac, direktor Agencije za prestrukturiranje energetike, Enzo Millich, vodja enote za nove in obnovljive energetske vire pri Evropski komisiji, in Janko @erjav z Ministrstva za okolje in prostor. na obisku pri ETRI 33 naDtOuBRjI eDmOMA IN Ljubljanska ETRA 33, energetski transformatorji, d.d., je konec lanskega leta podpisala pogodbo z Dravskimi elektrarnami za dobavo {estih transformatorjev za HE na Dravi. V imenu Etre 33 je pogodbo podpisal predsednik uprave Janez Erjavec, ki je lani jeseni nasledil dolgoletnega direktorja Darija Stabeja. Poleg dela doma v Sloveniji vsako leto pove~ujejo izvoz. Letos naj bi ta sestavljal `e 40 odstotkov prometa. T ovarna zaposluje 120 delavcev, od katerih jih ima 17 odstotkov ve~ kot peto stopnjo izobrazbe. Kot pravi direktor Janez Erjavec, je delo pri njih zahtevno in delavci potrebujejo nekaj ~asa za uvajanje. V podjetju jim primanjkuje strokovnjakov elektro stroke, ki se, po njihovih izku{njah, raje zaposlujejo v institucijah kot v industriji. Da bi re{ili ta problem, so razpisali dolo~eno {tevilo {tipendij. Sedaj imajo sedem {tipendistov in upajo, da bodo s tovrstno politiko dol-goro~no re{ili problem nadome{~an-ja nekaterih klju~nih strokovnjakov, ki so nepogre{ljivi v tehnolo{kem procesu izdelave transformatorjev. Izdelava transformatorjev do mo~i 150 MVA in 220 kV je namre~ njihova glavna dejavnost. Okrog 15 odstotkov prometa pa sestavljajo storitve oziroma popravila starih transformatorjev, predvsem na doma~em trgu. Med njihova najve~ja dela, ki jih v zadnjem letu opravljajo za slovenski elektroenergetski sistem, sodijo izdelava {estih transformatorjev po 31,5 MVA za HE Vuhred in HE O`balt, in sicer po dva letos in po dva v naslednjih dveh letih. V celoti je posel vreden okrog 3oo milijonov tolarjev. Elektro Celje bo v RTP La{ko vgradilo njihov 20 MVA transformator, konkurirali bodo tudi na razpisu za izdelavo treh transformatorjev po 30,5 MVA pri Elektro Mariboru. Janez Erjavec »V celoti na~rtujemo letos izdelati 360 transformatorjev s skupno mo~jo 880 MVA, od tega bo 335 distribucijskih do 1,6 MVA in 25 energetskih od 8 do 100 MVA. Na{ naj-ve~ji leto{nji transformator bo imel mo~ 100 MVA,« je leto{nje proizvodne na~rte pojasnil Janez Erjavec, in dodal, da je konkurenca na javnih razpisih velika, saj se nanje prijavljajo tudi tujci. Jim pa prav prodor na tuje trge daje zagotovilo, da so njihovi transformatorji dobri. Pri izvozu, ki je lani sestavljal okrog 30 odstotkov prometa, letos pa ga nameravajo po-ve~ati {e za deset odstotkov, so v ospredju skandinavske dr`ave, predvsem [vedska in Norve{ka, kamor gre 80 odstotkov vseh izvo`enih transformatorjev. Pri prodaji na tuje trge je predvsem pomembno, da je izdelek enak konkuren~nemu, z vgrajenimi enakimi tehnolo{kimi zna~il-nostmi in zado{~enimi ustreznimi ekolo{kimi zahtevami ter standardi. Pri ETRI so te pogoje izpolnili s pridobitvijo in uresni~evanjem standardov ISO 9000 in 14000. S pridobitvijo certifikata ISO 14001 pa so se zavezali, da bodo {e izbolj{ali `e tako pozitivni odnos do okolja ter v svojo ponudbo storitev vklju~ili tudi razgradnjo transformatorjev po izteku njihove `ivljenjske dobe. Seveda mora biti tudi cena njihovih izdelkov ustrezna in konkuren~na transformatorjem velikih proizvajalcev. Prav ta boj za tuj trg pove~uje kakovost njihovim izdelkom, saj morajo ustrezati mednarodnim standardom. Sicer pa v ETRI veliko vlagajo v tehnologijo izdelave transformatorjev. Vanje vgrajujejo predvsem kakovostne uvo`ene `ice in plo~evino, saj doma tega ne proizvajamo. Njihova dodana vrednost sta delo in znanje. Prav zaradi ob~utljivosti manj{ih proizvajalcev transformatorjev, med katere se uvr{~ajo na svetovnem trgu, so prisiljeni biti zares kakovostni. Pri svojih izdelkih nimajo veliko reklamacij, in kot pravi direktor Erjavec, so v tem trenutku kupci z njihovimi izdelki zadovoljni. Dr`ijo se na~ela, da s kakovostnim delom skrbijo za zadovoljnega kupca. Njihov cilj ni le prodajati transformatorje, temve~ kupca pridobiti za poslovnega partnerja, saj se zavedajo, da je tak kupec zagotovilo za obstoj na trgu. MINKA SKUBIC 47 kadrovanje Dobri zgledi vle^ejo – ~e ne znamo, se ne da Vsi sodobni teoretiki poudarjajo, da smo ljudje naj-pomembnej{i del vsake organizacije, del, na katerem mora graditi vsako sodobno podjetje ali zavod, ki `eli uspe{no poslovati in se razvijati. Kako uresni~iti to gradnjo v praksi, so nam s svojimi prakti~nimi primeri in izku{njami 20. in 21. marca v Portoro`u predstavili kadrovski strokovnjaki iz razli~nih slovenskih organizacij. z a za~etek je dr. Nada Zupan, docentka Ekonomske fakultete iz Ljubljane, v predavanju z naslovom »Spremembe v pojmovanju zadovoljstva zaposlenih« poudarila definicijo, da je zadovoljstvo pri delu prijetna oziroma pozitivna ~ustvena reakcija na posameznikovo do`ivljanje njegovega dela. Gre torej za notranje dojemanje, na katerega vplivajo {tevilni subjektivni dejavniki – odvisno od tega, kako posameznik zaznava trenutne razmere in jih primerja s svojimi vrednotami. Predvsem je dojemanje zadovoljstva odvisno od tega, kaj je posamezniku pomembno in kaj pri~aku-je. Raziskave o zadovoljstvu zaposlenih namre~ ka`ejo, da imajo ljudje dolo~ene predispozicije, ki vplivajo na njihovo zadovoljstvo – lahko so usmerjeni k veselju ali k `alosti in seveda tisti, ki so usmerjeni k veselju, ka`ejo tudi vi{je stopnje zadovoljstva pri delu. Splo{no prepri~anje je, da zadovoljstvo zaposlenih vodi k ve~ji uspe{nosti. Vendar pa to ni tako. Zadovoljni delavci so lahko visoko, nizko ali povpre~no uspe{ni. Bolj pravilna je obratna povezava, da uspe{nost pri delu vodi do ve~jega zadovoljstva, ki potem v povratni zvezi spet vpliva na ve~jo uspe{nost. Slovenska podjetja spremljanju zadovoljstva zaposlenih v povpre~ju ne namenjajo veliko pozornosti. Najbolj spremljajo gibanje zaposlenosti, me-se~no pa pla~e in odsotnost z dela. Lahko bi se reklo, da mese~no pozor- 48 Povezava med uspe{nostjo pri delu in zadovoljstvom Vir: Davis: Human Behavior at Work, 1981, str. 85 nost usmerjajo predvsem na stro{kov-no plat. Dejstvo pa je, da prizadevanja podjetij, da zagotavljajo mo`nosti za uspe{nost in zadovoljstvo zaposlenih, nedvomno vodijo k bolj{im poslovnim rezultatom. A. Oswald in D. Blanchflower sta leta 1997 izpra{ala 19.000 zaposlenih v razli~nih dr`avah. Najve~ zadovoljnih s svojim delom je na Danskem (62 odstotkov), medtem ko je v Sloveniji zadovoljnih le 27 odstotkov, kar nas uvr{~a na rep lestvice (za nami so le {e Bolgari in Mad`ari). V nadaljevanju je Brigita Juhart predstavila merjenje organizacijske kulture v podjetju Impol, kjer zadovoljstvo zaposlenih ugotavljajo z letno raziskavo o zadovoljstvu zaposlenih in z vodenjem letnih pogovorov. Pri obeh izbranih metodah sistemati~no ugotavljajo u~inke izbolj{av in merijo potrebo po dodatnih izbolj{anjih v posameznih organizacijskih enotah in celotnem podjetju. Rezultate raziskave in predvidene aktivnosti za izbolj{an-je zadovoljstva zaposlenih predstavijo vodjem organizacijskih enot, predstavnikom sveta delavcev, reprezentativnim sindikatom ter vsem zaposlenim v internem ~asopisu Metalurg. @e iz rezultatov prvega merjenja organizacijske kulture so ugotovili, da je treba dose~i tako imenovano transpa-rentno organizacijo, ki bo omogo~ala delegiranje pooblastil in decentralizacijo odgovornosti. Leta 1999 so za~eli projekt »Sistem delegiranja in letni pogovori«, v katerega so vklju~ili organizacijske vodje na vseh ravneh. Na letne pogovore so se dobro pripravili. Najprej so namre~ po metodologiji svetovalne hi{e TMI izvedli usposabljanje vseh organizacijskih vodij za vodenje letnih pogovorov ter jih seznanili z modelom delegiranja. Predstavili so jim kriterije za izvedbo dobrega pogovora (tehniko izvajanja, na~in re{evanja problemov, poznavanje tim-skega duha) ter simulirali letne pogovore z »igranjem vlog«. Organizacijske vodje so usposobili za izvajanje letnih pogovorov s podrejenimi vodji in delavci. V podjetju Impol bodo v Letni raziskavi o zadovoljstvu zaposlenih izbrane dejavnike letos ocenjevali tretji~. Zaposlene k sodelovanju vedno povabi predsednik uprave dru`be Im-pol, s pisnim povabilom, poslanim na dom. Leta 1999 je bilo v tem podjetju zaposlenih pribli`no 750 ljudi. »Mnenje zaposlenih« v Iskri Avtoe-lektriki, d.d., iz [empetra pri Novi Gorici, kot pravita Davorin Vidrih, ~lan uprave za kadre in splo{ne zadeve, in Erik Panjtar, svetovalec za kadre, poimenujejo splo{no raziskavo, ki je namenjena predvsem ugotavljanju mnenja zaposlenih, merjenju vzdu{ja in organizacijske klime, ugotavljanju zadovoljstva z delom itd. Do zdaj so ankete izvedli trikrat in vse so bile podobno oblikovane zato, da lahko primerjajo rezultate. Raziskava je prostovoljna in anonimna, vpra{alnike dobijo vsi zaposleni hkrati s pla~o. Uporabljajo vpra{anja zaprtega tipa, torej taka, kjer so `e podani dolo~eni odgovori. Pred anketo je organizirana primerna ogla{evalska akcija in tudi med samim anketiranjem, ki traja le teden dni, je poskrbljeno za obve{~enost zaposlenih (dnevno aktualizirana stran na Intranetu, ki prikazuje podatke o oddanih vpra{alnikih). Vsebinsko vpra{anja pokrivajo standardna podro~ja, kot so zadovoljstvo z delom, po~utje v slu`bi, razumevanje s sodelavci, nadrejenimi in podrejenimi. Vklju~ujejo tudi vpra{anja z drugih podro~ij, na primer izku{nje z izobra`evanjem, poznavanje vizije in poslanstva, zadovoljstvo z delavsko restavracijo, z glasilom, obve{~anjem nasploh itd. Pomemben pa je tudi sklop vpra{anj o organizacijski klimi. Taka so prejemanje pohval s strani vodje, mo`nost izrabe strokovnih znanj pri delu, poznavanje nalog in dol`nosti, zavest o kakovostnem delu, pomo~ med sodelavci, zaupa--nje upravi in vodilni ekipi, zanimivost dela, upo{tevanje mnenja pri od-lo~itvah, mo`nosti napredovanja, nagrajevanje ustvarjalnosti, mo`nost pogovora z nadrejenim vodjo in podobno. Na vpra{anje, kako so delavci zadovoljni z delavsko restavracijo, so dobili ve~ vrnjenih vpra{alnikov, kot pa so jih natisnili. Menim, da pri katerikoli drugi temi, te bojazni ni. Zdenka Novak, vodja kadrovske slu- `be, je predstavila Spremljanje zadovoljstva zaposlenih v Luki Koper. Luka Koper je namre~ v Strategiji razvoja kadrov opredelila zadovoljstvo zaposlenih kot enega najpomembnej{ih elementov za doseganje razvojnih ciljev dru`be. Praksa upravljanja ~love{kih virov namre~ ka`e, da dru`ba, ki ne posve~a pozornosti »mehkim dejavnikom« pri zaposlenih, dosega slab{e rezultate poslovanja. Zadovoljstvo zaposlenih ugotavljajo glede na polo`aj oziroma vrsto dela, in sicer za vse zaposlene v Luki: ves vodilni in vodstveni kader, strokovni kader in operativno – izvajalski kader. Zadovoljstvo se izmeri za vsako kategorijo posebej. Kot dejavnike zadovoljstva v svojih vpra{alnikih so izpostavili: organiziranost izvajanja, odnos do kakovosti, obvladovanje procesa, pripadnost dru`bi, notranje odnose, notranje komuniciranje, vodenje in motivacijo – nagrajevanje. Rezultati ka`ejo, da je razlika med zadovoljstvom zaposlenih v Luki Koper v letu 1997 in 1999 o~it-na. Velik korak je bil narejen predvsem na po-dro~ju komunikacije, vodenja in nagrajevanja zaposlenih, ~eprav so ta tri podro~ja {e vedno ocenjena ni`je kot drugi dejavniki. Predsednik uprave Luke Koper vsako leto ob praznovanju obletnice Luke razglasi in podeli priznanje in nagrade najus-pe{nej{emu vodji leta (ocenjuje ga njegov nadrejeni in vsi podrejeni), inovatorju leta, petim vzornim delavcem in najus-pe{nej{emu timu za kakovost. Podelitev javnih priznanj in nagrad je slovesna in poteka pred celotnim kolektivom Luke Koper. Nagrajeni vodja za nagrado dobi teden dni v hotelu A kategorije kjerkoli na svetu in pet dni dodatnega dopusta. Zakon o varnosti in zdravju pri delu zahteva od delodajalca, da dolo~i posebne zdravstvene zahteve, ki jih morajo izpolnjevati delavci za opravljanje do-lo~enega dela. Prispevek mag. Tatjane Marije Ga-zvoda, direktorice ZD Novo mesto, nam je prikazal naloge poobla{~enega zdravnika, ki sodeluje pri oceni tveganja, prou~uje vzroke poklicnih bolezni oziroma bolezni v zvezi z delom, opravlja preventivne zdravstvene preglede, svetuje pri ureditvi in poteku delovnega procesa, predlaga ukrepe za utrjevanje zdravja, zagotavlja zdravstveno varstvo poklicno obolelih, ugotavlja vzroke delovne invalidnosti in predlaga ukrepe za prepre~evanje, seznanja s tveganji pri delu, izvaja zdravstveno vzgojo, organizira prvo pomo~ in re{evanje v primeru po{kodb, vodi evidence in zbira podatke v zvezi z (ne)zdrav-jem delavcev pri delu. Prikazan je bil prakti~en metodolo{ki pristop ocene tveganja na podlagi analize in zdravstvene ocene dela. Skupina strokovnjakov (predstavnik medicine dela, in`enir za varstvo pri delu, kadrovski delavec) opredeli, kaj delavec dela, kako je obremenjen, katere sposobnosti in zmogljivosti potrebuje, ter oceni, kak{na je stopnja tveganja. Skupina poda tudi ukrepe za zmanj{anje zdravstvene ogro`enosti, predloge za ergonomske re{itve. Taka analiza slu`i kadrovskim delavcem za na~rtovanje kompleksnega, zlasti zdravstvenega varstva delavcev, invalidov in kroni~nih bolnikov, za sprejem na delo ter preme{~anje delavcev in sanacijo dela. Smo `e kdaj pomislili na to, da dolgoro~no gledano nevarnost za zdravje pomeni `e to, da na delovnem mestu, kjer dnevno porabimo le za jogurt in `em-ljo kalorij, `e dopoldne pojemo krepko kosilo? 14. ~len Zakona o varnosti in zdravju pri delu pravi: Vsak delodajalec mora izdelati in sprejeti izjavo o varnosti v pisni obliki, s katero dolo~i na~in in ukrepe za zagotavljanje varnosti in zdravja pri delu ter jo dopolnjevati ob vsaki nevarnosti in spremembi ravni tveganja. Izjava o varnosti temelji na ugotovitvi mo`nih vrst nevarnosti in {kodljivosti na delovnem mestu in v delovnem okolju ter oceni tveganja za nastanek po-{kodb in zdravstvenih okvar. Ada Gole Grandovec, direktorica kadrovsko pravnega sektorja iz podjetja No-voles, d.d., pojasnjuje, da zdravstvena ocena delovnega mesta vsebuje opis delovnega mesta; tehnolo{ko povezanost; socialne in organizacijske dejavnike; delovne naloge v zvezi s snovmi in v zvezi s ~lovekom; tehnizacijo delovnih nalog; delovne zahteve, obremenitve in obremenjenosti; motivacijske lastnosti; potrebno strokovnost; efektorno dejstvovanje; zdravstveno ogro`enost. Ker je skrajni rok za izdelavo izjave o varnosti z oceno tveganja konec julija 2001, je tudi Eles `e za~el izpolnjevati te obveznosti. Imenovana je bila projektna skupina za pripravo strokovnih podlag, ki bo k sodelovanju pritegnila tudi strokovnjake za posamezna delovna podro~ja. Samo izdelavo izjave o varnosti pa je Eles zaupal zunanji strokovni instituciji. MOJCA PRVIN[EK 49 z mi{ko po internetu JSfi Z 50 adnji~ smo spoznali digitalne osebne pomo~nike oziroma napravice PDA, med katere sodijo tako dlan~ni ra~unalniki (palmtops) kot tudi ro~ni peceji (HPC - Handheld PCs). Zna~ilnost obeh vrst ro~nih ra~unal-nikov je, da so velikosti ~love{ke dlani, da jih lahko prena{amo v malo ve~jem `epu oziroma osebni torbici ter da imajo baterijsko napajanje in trajni elektronski pomnilnik brez vdelanega diskovnega pogona. Kar devet desetin vseh novih ro~nih ra~unalnikov uporablja operacijski sistem Palm OS, preostanek pa pre-te`no Windows CE, izdelek ame-ri{kega velikana Microsoft, ki po-sku{a mrzli~no pove~ati svoj dele` na rasto~em trgu ro~nih ra~unalnikov. Prednosti Palma OS pred drugimi operacijskimi sistemi za ro~ne ra~u-nalnike so zelo enostavno ravnanje z njimi, u~inkovit in preprost sistem za prepoznavanje pisave ter veliko {tevi-lo dodatnih programov in napravic. Danes imamo na izbiro kopico pal-movskih dlan~nikov razli~nih proizvajalcev, velikosti in zmogljivosti. Uporabnikom z mo~no razvitim ~utom za modo so vsekakor namenjeni tanki in lahki modeli palm V, kupcem s plitvej{imi `epi palm m100 in palm III, medtem ko je palm VII v ZDA trenutno edini mno`i~ni dlan~nik s serijskim brez`i~nim modemom za dostopanje do e-po{te in spletnih strani. Kot najemnik licence za sistem Palm OS je dru`ba Handspring postala najresnej{i tekmec podjetja Palm na doma~em igri{~u, saj izdeluje dlan~nike, popolnoma zdru`ljive s Palmom OS, ki so zanimivo oblikovani, na splo{no pa ce-nej{i od Palmovih izdelkov. V zadnjem letu na trgu dobro uspevajo Handspringovi modeli Visor, ki imajo posebno raz{iritveno re`o za brez`i~ne modeme, dodatni pomnilnik, predvajalnik posnetkov MP3 ali celo digitalni fotoaparatek. Hkrati japonska dru`ba Sony precej stavi na svoj novi dlan~nik Clie, ki pa uporablja raz{iritveni priklju~ek za pomnilni{ke pali~ice (Memory Stick). Nasploh je danes najve~ja te`ava pri palmovskih dlan~nikih ~edalje ve~je {tevilo med seboj nez-dru`ljivih raz{iritvenih priklju~kov za dodatne napravice. Poleg tega imajo {tevilne palmovske napravice za zahtevne uporabnike {e vedno premalo pomnilnika, osnovni modeli pa premorejo samo ~rno-bele ali 8-bitne barvne zaslone. Windows CE ima slikovni uporab-ni{ki vmesnik, ki precej spominja na vmesnik v »odraslih« Microsoftovih operacijskih sistemih Windows 98/ME in Windows 2000. Ro~ni pe-ceji imajo poleg zaslona, ob~utljivega na dotik, in elektronskega peresa tudi malo tipkovnico, s katero pa, resnici na ljubo, ne bomo pisali Vojne in miru. Trenutna razli~ica Oken CE ima zaporedno {tevilko 3.0 in je pre-cej{nji napredek glede na Microsoftova prej{na poskusa (CE 1.x in 2.x), ko je izdelovalec posku{al stla~iti kla-si~ni uporabni{ki vmesnik velikih Oken, ki ga {tevilni poznamo na pamet, na majhen prikazovalnik LCD. Vmesnik Windowsa CE 3.0 je zdaj dosti bolj{i kompromis med tem, kaj lahko drobni zaslon~ek HPCja {e dovolj jasno prikazuje, in med tem, da {e dovolj spominja na »standardni« operacijski sistem. CE 3.0 poleg tega vsebuje sve`enj program~kov za komunikacije, vnos in obdelavo dokumentov, urejanje rokovni{kih zadev ter za zabavo in sprostitev, ki so po zmogljivosti korak dlje od obi~ajnih palmovskih re{itev. Pogram~ek ActiveSync (3.1) naposled brezhibno sinhronizira oziroma usklajuje podatke med ro~nim pece-jem in namiznim ali prenosnim PC-jem in njegovim sporo~ilnim programom Microsoft Outlook, in sicer skozi vmesni{ka vrata USB. Ve~ina dlan~nikov s Palmom {e vedno uporablja po~asnej{i zaporedni vmesnik (RS-232C). File Explorer dokaj dobro opona{a delovanje Datote~nega raziskovalca iz Windowsa, na voljo pa imamo tudi ~isto pravi `epni spletni brskalnik Internet Explorer, s katerim lahko dokaj spodobno brez`i~no de-skamo po svetovnem medomre`ju. S program~kom Pocket Inbox lahko »na terenu« prebiramo e-po{to iz svojih predal~kov POP3. Zahtevne`em sta na voljo tudi minirazli~ici Microsoftovega Worda in Excela, hkrati pa si lahko predvajajo tudi zvo~ne digitalne posnetke Windows Media in MP3. V nasprotju s palmovskim raz-poznavalnim sistemom Graffiti nam Microsoftov Transcriber omogo~a, da vpisujemo znake in ~rke na zaslon~ek z naravno pisavo, ~eprav nam bodo {tevilni uporabniki Palma OS zago-tovljali, da to ni velika prednost. Po drugi plati pa Windows CE 3.0 zahteva precej zmogljivej{o strojno opremo kakor Palm OS v dlan~nikih. Dana{nji HPCji imajo procesorje s hitrostmi nad 100 MHz, 32MB ali 64 MB pomnilnika RAM ter barvne prikazovalnike LCD z 12-bitnimi ali s 16-bitnimi barvami. V nasprotju s palmovskimi napravicami imajo skoraj vsi HPCji raz{iritvene re`e za kartice MMC (MultiMedia Card) ali CompactFlash. @al zmogljivej{i procesorji in bolj{i zaslon~ki rabijo tudi precej ve~ elektri~nega toka, zato je uporabna doba baterij ali akumula-tor~kov nekaj ur, medtem ko lahko dlan~niki delujejo ve~ tednov brez zamenjave ali novega polnjenja baterij. Pred poldrugim letom so nekatere dru`be zaradi tr`enga neuspeha opustile proizvodnjo HPCjev, tako da so ve~ji ponudniki danes samo Compaq, Casio in Hewlett-Packard. Kljub hitrej{im procesorjem in ob-se`nej{im pomnilnikom pa imajo ro~ni ra~unalniki z Windowsom CE 3.0 {e vedno nekaj pomanjkljivosti v primerjavi s palmovskimi dlan~niki: z njimi je bolj zapleteno ravnati, baterije oziroma akumulatorji zdr`ijo bistveno kraj{i ~as, so ob~utno dra`ji, zanje pa je na voljo tudi manj programskih in strojnih izdelkov tretjih proizvajalcev. (Nadaljevanje prihod-nji~) DAVID PAHOR popotovanja NORDPOOL (http://www.nortpool.no) To pot smo obiskali zasne`eno Norve{ko in nordijski trg za izmenjavo elektri~ne enrgije. Spleti{~e Nordpool nima zgornjega tematskega zglavja, temve~ uporablja levo menijsko navpi~no pasico, ki okvirja osrednje informativne strani. Nord Pool oziroma Nordic Power Exchange je prva svetovna ustanova za izmenjavo elektri~ne energije, ki opravlja trgovanje z dejanskim, fizi~nim posredovanjem (Elspot) in finan~nimi pogodbami (Eltermin) za udele`ence nordijskega trga. V pasici najdemo poleg temeljnih rubrik, kot so Organizacija, Izdelki, Te~aji in konference, Informacijski center in Naro~ni{ke storitve, tudi zelo domiselno barvno mre`o, kjer se kri`ajo koordinatne ~rte {tirih severnoevropskih dr`av ter posameznih podro~ij informacij - Osnovne {tevilke, Proizvodnja, Poraba, Izmenjava, Zaloga in Prijavljena mo~. ^e kliknemo prese~i{~e ~rt, dobimo, denimo, spletno stran s podatki porabe samo za [vedsko. Na prvi strani nas pri~akajo sporo~ila za tisk, kratke novice in posebne informacije. Na dnu leve pasice je tudi trenutna sistemska cena za elektriko v razli~nih severnja{kih valutah. POLJUB.COM (http://www.poljub.com) Ko sedim in z bole~inami v kri`u tipkam pred zaslonom `e polnih 14 ur, je obi~ajno proti jutru pravi trenutek, da zgladim gube na ~elu in osve`im oko z novo spletno vsebino. Pred kratkim sem z gle`nji kibernetsko zadel ob zanimivo stran, ki bi mogo~e bolj sodila v kak{no drugo revijo. Pa vendar: kogar osebno zanimata ljubezen in romantika - ali pa mora o njima po poklicni dol`nosti pisati - lahko odmi{ka do spletnega ~asnika Poljub.com, kjer bo izvedel obilo zanimivega in nenavadnega. Kako napraviti dober vtis ob prvem zmenku, Gre{ne misli, Forum izku{enj, Pisma obiskovalcev so samo nekateri naslovi oziroma rubrike v spleti{~u. Ra~unalnikarje bo najbolj pritegnil Ljubezenski ra~unalnik, ki izra~una, ali je zveza med vami in va{o simpatijo trajna. Kako uporabno! Poleg kratkih povesti in pesmi lahko izbrskamo tudi kak prikupen nasvet. Mene je, denimo, vedno begalo, kaj se `enskam v resnici plete v glavi ... Poljub.comu navkljub pa vam zagotavljam, da tega ne boste nikoli izvedeli. Na tromeji Brazilije, Paragvaja in Argentine na reki Parana le`i hidroelektrarna Itaipu z najve~jo in{talirano mo~jo na svetu - 12600 MW. Ozna~ujejo jo za eno sedmih ~udes modernega sveta. I taipu je bil najprej majhen otok na reki Parana, kar v lokalnem jeziku pomeni »pojo~i kamen«. To ime je nato prevzela hidroelektrarna, ki so jo zgradili prav na tem mestu. Objekt je postavljen malo pred to~ko, kjer se reka Iguazu zlije z reko Parana, kar je hkrati tromeja med Brazilijo, Paragvajem in Argentino. Ta reka je od svojega izvira do izliva dolga kar 2.200 kilometrov in se na koncu v mogo~ni delti, imenovani Rio de la Plata, izlije v Atlantski ocean, na meji med Argentino in Urugvajem. Ima velik pretok in padec. Skupaj z vsemi svojimi pritoki ima velik potencial za proizvodnjo elektri~ne energije. Tudi na njenih pritokih je zgrajenih 30 hidroelektrarn, katerih skupna instalirana mo~ je 25.000 MW (brez Itai-puja). Gradnja te elektrarne je bil zelo velik projekt, ki je poleg izko-ri{~anja velikega vodnega potenciala prinesel s sabo tudi druge spremlja-jo~e aktivnosti, kot so razvoj kmetijstva, gozdarstva, ribolova ter turizma ob novozgrajenih umetnih pla`ah, ki so bile vezane predvsem na akumulacijsko jezero s skupno povr{ino 1.350 kvadratnih kilometrov ter z dol`ino 170 kilometrov. Hidroelektrarna je skupni projekt Brazilije in Paragvaja. Polovico proizvedene elektri~ne energije gre v Paragvaj, druga polovica pa v Brazilijo. 51 Vendar pa Paragvaj proda Braziliji del proizvedene energije, ki je ne porabi. Celoten jez je dolg 8 kilometrov in je v najvi{ji to~ki visok 196 metrov. S tako veliko akumulacijo so dosegli izredno velik vodni padec ob jezu. Omogo~ena pa je tudi enakomerna izraba vode, saj je pretok odvisen od letnega ~asa in se spreminja od 7.000 kubi~nih metrov na sekundo do 33.000 kubi~nih metrov na sekundo. Povpre~ni pretok pa je 12.249 ku-bi~nih metrov na sekundo, kar je dovolj, da so vgradili 18 generatorjev mo~i 700 MW (to je kot jedrska elektrarna Kr{ko). Skupna mo~ elektrarne zna{a 12.600 MW, kar je naj-ve~ja in{talirana mo~ katere koli hidroelektrarne na svetu. To zado{~a za pokrivanje 25 odstotkov potreb po elektri~ni energiji v Braziliji in 89 odstotkov potreb v Paragvaju. Letos pa nameravajo dokon~ati {e dve proizvodni enoti, tako da bo skupna in{talirana mo~ narasla na 14.000 MW. ELEKTRARNA JE BILA PRAVI GRADBENI PODVIG [tudije in dogovori za gradnjo so se za~eli `e v {estdesetih letih, ko je bil tudi podpisan temeljni akt o graditvi tega objekta. Priprave so trajale skoraj deset let (izdelava {tudij in projektne dokumentacije) in leta 1975 se je gradnja dejansko za~ela. Pri tem delu je sodelovalo kar 32.000 in`enirjev, tehnikov in gradbenih delavcev. Ob gradbi{~u je zraslo srednje veliko mesto z 10.000 stavbami in vso potrebno infrastrukturo (bolni{nice, {ole …). V prvi fazi so zgradili najprej na levem bregu obhodni kanal, ki je omo-go~il preusmeritev toka reke na mestu gradnje, kar jim je omogo~ilo izdelavo jezu v re~ni strugi. Leta 1982 so zaprli pretok reke na jezu in tedaj se je jezero napolnilo. V 14 dneh se je gladina vode ob jezu zvi{ala za 100 metrov. Pribli`no v istem ~asu je voda poplavila predvideno povr{ino. Ker je voda v tako kratkem ~asu poplavila veliko povr{ino, je v njej ostalo veliko `ivali, ki druga~e `ivijo na kopnem. Zato je takoj stekla re{evalna akcija in v treh tednih so iz poplavljene po-vr{ine re{ili 36.000 `ivali, ki so jih nato vrnili v njihovo naravno okolje. Prvi generatorji v elektrarni so za~eli obratovati leta 1984, vseh 18 pa obratuje od leta 1991. Kot je bilo `e omenjeno, se pretok reke ~ez leto 52 spreminja, zato ga je treba uravnava- ti. V jezeru konstantno vzdržujejo vodno gladino na nadmorski višini 220 metrov. V ta namen so zgradili odtočni kanal za izpuščanje odvečne količine vode, kar omogoča ohranjanje konstantne gladine. Ta se uporabi, če ne obratujejo vse turbine (remonti ...) ali pa če je količina vode tolikšna (obilno deževje ...), da je ni mogoče dovolj odvajati iz jezera preko turbin. To je zelo pomembno, saj se ob jezeru odvijajo poleg proizvodnje električne energije še številne druge dejavnosti in od njegove smotrne izrabe živi mnogo ljudi. Odtočni kanal je sposoben odvajati do 62.000 kubičnih metrov vode na sekundo, kar je dovolj tudi v primeru, če vse turbine stojijo in je pretok reke maksimalen. Voda prihaja po vtočnih ceveh premera 10,5 metra do francisovih turbin. UPORABLJENE POSEBNE TEHNIČNE REŠITVE Celotna proizvodna enota, sestavljena iz turbine in generatorja, je visoka 27 metrov in tehta 6.600 ton, od tega generator 3-300 ton in turbina 3.300 ton. Ker imata Paragvaj in Brazilija različni frekvenci v omrežju, deluje devet generatorjev s frekvenco 60Hz, ki so priključeni v brazilski elektroenergetski sistem, in devet s frekvenco 50 Hz, ki so vključeni v paragvajski elektroenergetski sistem. Napetost na generatorskih sponkah je 18 kV, ki se zviša na 500 kV s pomočjo 18 transformatorjev moči 765 MW Za stikalne manipulacije pa skrbi moderen GIS-SF6 stikalni po-stroj. V slednjem je instaliranih 52 odklopnikov, 122 ločilk, 396 tokovnih instrumentnih transformatorjev, 24 napetostnih instrumentnih transformatorjev in 126 prenapetostnih odvodnikov. Na obeh bregovih reke sta dve razdelilni transformatorski postaji, vsaka za svojo državo, ki prejemata električno energijo napetosti 500 kV iz hidroelektrarne. Na brazilski strani je RTP, ki prejema preko štirih 500 kV daljnovodov vso proizvedeno energijo frekvence 60 Hz. V RTP se napetost transformira na 750 kV in se po dveh prenosnih linijah prenaša v 900 kilometrov oddaljeno industrijsko središče Sao Paulo. Kot je bilo že omenjeno, Paragvaj prodaja del energije Braziliji, vendar je ta frekvence 50 Hz. Zato v isti RTP na brazilski strani pridejo še štiri 500 k- Maketa hidroelektrarne. V sredini je turbina z generatorjem, na levi strani 765MW 18/500kV transformator, nad njim GIS-SF6 postroj. Na desni strani so med drugim naprave lastne rabe, dizel agragat in kontrolni paneli. Generatorska hala je dolga skoraj 1 km in visoka kar 40 m. V linije iz RTP na paragvajski strani. Ta energija se prena{a s tehnologijo HVDC (High Voltage Direct Current), z enosmerno napetostjo 600 kV po dveh prenosnih linijah prav tako v Sao Paulo. V Sao Paulu so visokonapetostne naprave za razsmer-janje te napetosti, vendar na frekvenco 60 Hz, kolikor je tudi standardna industrijska frekvenca v Braziliji. Odlo~itvi za tehnologijo HVDC je verjetno botrovala tudi nekompatibilnost frekvenc, saj je v Braziliji frekvenca 50 Hz neuporabna. Torej je bilo nujno potrebno narediti transformacijo iz frekvence 50 Hz na frekvenco 60 Hz s pomo~jo usmerjanja in ponovnega razsmerjanja. Od uporabe tehnologije HVDC je tako brazilsko elektrogospodarstvo imelo dvojno korist. Zvi{ali so frekvenco na standardnih 60 Hz ter s pomo~jo enosmernega prenosa zmanj{ali izgube na prenosni poti, saj odpade reaktivna komponenta impedance daljnovoda. Vpra{anje pa je, zakaj niso uporabili te tehnologije za prenos energije iz njihovih generatorjev, ki obratujejo pri 60 Hz, v Itaipuju, ampak so se odlo~ili za prenos z izmeni~no napetostjo 750 k V, saj vemo, da obe liniji, enosmerna 600 kV in izmenična 750 kV prenašata energijo skoraj na isto razdaljo, 900 kilometrov. Tu je najverjetneje imela zadnjo besedo ekonomija. Upoštevati moramo dejstvo, da so potrebne velike investicije v naprave enosmernega prenosa in mogoče je, da večji stroški za povišano napetost (močnejša izolacija) ob hkratnem upoštevanju izgub v omrežju ne dosežejo cene investicij v naprave HVDC. Energija iz Itaipuja je distri-buirana v skupno deset RTP postaj, ki napajajo večidel območja okoli Rio de Janeira in Sao Paula, na katerih živi 70 odstotkov celotnega brazilskega prebivalstva. ELEKTRARNA TUDI GLAVNA TURISTIČNA ATRAKCIJA Ko sem se peljal iz bližnjega mesta Foz do Iguazu proti elektrarni, sploh še nisem slutil, kako velik objekt je to. Iz določene smeri je prihajalo vedno večje število vzporednih daljnovodov. Jeklene konstrukcije so bile zelo podobne našim Y stebrom za 400 kV, le da so bili na prvi pogled malo večjih dimenzij. Najprej so nas peljali v stavbo, ki je namenjena turi- stom. Ponudili so nam veliko promocijskega materiala in nam prikazali film. Po stenah je bilo veliko slik s tehni~nimi detajli opreme, ki je vgrajena v elektrarno, ter z detajli gradnje. Po objektu smo se peljali z avtobusom, najprej po zgornji strani jezu in nato {e pod njim. Prvi kratek postanek je bil pred odto~nim kanalom, ki je namenjen regulaciji vi{ine vode v jezeru. V tem ~asu ni bilo treba iz-pu{~ati vode po njem in je bil prak-ti~no suh. Ko je veliko vode v bazenu, se na koncu kanala naredi velik slap, saj je tu pretok vode zelo mo~an. Z jeza je bilo mogo~e videti akumulacijsko jezero. Ker je bila sama voda, do koder je segel pogled, se je zdelo, da je za jezom odprto morje. Na drugi strani pa je pogled segel 200 metrov v globino, na spodnjo stran jezu, kjer reka Parana nadaljuje svojo pot. Na vrhu je bilo videti hi-dravli~ne servomotorje za dviganje loput pred vto~nimi cevmi. Nato smo se zapeljali {e po spodnji strani jezu, kjer se je videlo ogromne vto~ne cevi. Prostor med cevmi ni zapolnjen z betonom, ampak se do vrha jeza o`i in je narejen v obliki katedrale. Konstrukcija jeza je gravitacijska z raz~le-njenimi pregradami. To so gradbeni- ki uporabili zato, da so privar~evali beton. Pod jezom je tudi stikalnica, katere pa si `al nismo ogledali. Najbli`je mesto Foz do Iguazu je turisti~na metropola z letali{~em, katere glavni vir prihodka so turisti~ni ogledi slapov Cataratas de Iguazu ter seveda Itaipuja, ki ga obi{~e do 500.000 obiskovalcev na leto. Zgraditev jezu je v marsi~em spremenila `ivljenje ljudi. Omogo~ila je gospodarski razvoj regije, saj se je ob hidroproizvodnji razvilo {e kmetijstvo, ribolov, gozdarstvo in turizem. Na obalah jezera so izvedli pogozdovalni program, predvsem z namenom, da se prepre~i erozija tal na obalah jezera in da se prepre~i onesna`evanje vode. Za potrebe kmetijstva so zgradili namakalne sisteme. V skrbi za ustrezno kakovost vode so ustanovili biolo{ki in{ti-tut, ki spremlja njeno kakovost `e od za~etka. To je pomembno za ohranjanje `ivljenja v vodi. Razvili so ribogojni{tvo, ki predstavlja mo~an vir dohodka okoli{kim prebivalcem. Na in{titutu spremljajo tudi `ivljenje rib. Za izbolj{anje `ivljenjskih razmer rib so zgradili eksperimentalni ribji kanal, ki bo omogo~il prosto pot ribam iz jezera do reke Parana. Na obalah so nastale umetne pla`e in s tem mo`no-sti za razvoj turizma. Da bi tudi v spremenjenih razmerah ohranili ustrezno kvaliteto `ivljenja, so ob jezeru zgradili 350 kilometrov avocest ter 35 mostov ~ez jezero, ki je v povpre~ju {iroko 7 kilometrov. Na ta na~in jezero ni odrezalo obeh dr`av, ampak ju je {e bolj povezalo. BOJAN VOLK 53 Jez elektrarne slikan s strani. Na vrhu jeza so hidravli~ni servomotorji za zapiranje loput pred vto~nimi cevmi, spodaj vto~ne cevi (bele barve). Stavba na sredini je stiskalnica (komandna soba). Desno spodaj je ena od {tirih 500kV linij, ki se priklju~ijo v bli`njo RTP. stoletje elektrike Sledi napredka vodijo v bohinj Na prednike gledam kot na korenine, ki so pognale `iv-ljenjski sok po `ilah mogo~nih dreves. Predniki elektrifikacije so zaznamovali svoj ~as z napredkom in ustvarili mo`nosti za nadaljnji razvoj, ki je dosegel neslutene razse`nosti do dana{njih dni. Stoletje je dolga doba. Zaznamovale so ga {tevilne osebnosti in njihove odlo~it-ve, ki so porodile vrsto pomebnih dogodkov. Za njimi ostaja tehni{ka dedi{~ina opravljenih del in hotenja po odkrivanju novih re{itev. 54 RAVNATELJEV NAMESTNIK KUNO WIDRA »Pozivno na odlok {t. 927/pr. z dne 9.9.1919, glede namestitve Kuno Widre za ravnateljevega namestnika pri de`elnih elektrarnah, se poro~a, da nam je Kuno Widra javil, da bo slu`bo nastopil dne 16.11.1919. Zaradi rasto~e draginje zahteva Widra povi{anje mese~nih prejemkov od K 750 kron na K 1000 (en tiso~ kron). Ker imata obratovodja Ili~ in nad-monter Rustia iste mese~ne prejemke K 1000 in vendar ne ka`e, da bi njih {ef imel manj pla~e kot onadva, se predlaga, da se tej Widrovi zahtevi ugodi. Z ozirom na kratek rok do nameravanega slu`benega nastopa Wi-dre, prosimo ~imprej{nje re{itve tega predloga,« je 18. oktobra 1919 ravnatelj Kranjskih de`elnih elektrarn Lesce in`. Serenc pisal Komisiji za za~asno vodstvo in likvidacijo de`el-ne uprave v Ljubljani. Z dopisom {t. 1164/praes 20. oktobra 1919 ga je leta obvestila, da je Krunu Widri me-se~no pla~o povi{ala na 1000 kron. Do kake draginjske doklade Widra nima pravice. Za slu`beno zaposlitev med de`elno upravo in Widro velja obojestranska trimese~na odpoved. Na poverjeni{tvo za javna dela v Ljubljani, Turja{ki trg {t. 1, so KDE 18. oktobra 1919 javile, da so dobili od Widre brzojav, da nastopi slu`bo 16. novembra 1919. VRHOVNO NADZORSTVO IN VODSTVO KDE OSTALO V ROKAH IN@. SERENCA »Na dopis {t. 135/pr. se v zadevi ravnatelja Serenca poro~a, da se smatra za neobhodno potrebno, da isti tudi v nadalje izvr{uje vrhovno nadzorstvo in vodstvo posebno raz{irjalnih del de`elne elektrarne, ter se bo v ta namen najmanj enkrat na teden podal v Lesce, oziroma svojega namestnika gospoda Widro pozval v Ljubljano. Vrh tega je seveda izklju~eno, da bi mogel podpisani kot poverjenik s svojimi prejemki izhajati, ker je pri-moran `iveti lo~eno od svoje dru`ine. Iz predstoje~ih razlogov se predlaga tedaj, da izvoli Kuratorij za oskrbovanje in likvidacijo imovine biv{e vojvodine Kranjske podpisanemu {e nadalje prejem polne pla~e kot ravnatelju de`elne elektrarne z neskraj{animi dokladami. Kar se ti~e premestitve ene ali druge gospodi~ne od de`elnih elektrarn v Ljubljano in name{~enja Fr. Zupanca kot knjigovodjo, se bo vodstvo elektrarne na to zadevo v kratkem vrnilo,« je datirno pismo in`. Serenca v Ljubljani, 31. marca 1920, ki je kljub slu`bi poverjenika za javna dela, ohranil ravnatelja de`elnih elektrarn. FRANC POKORN, PRVI VODJA ELEKTRARNE BOHINJ In`. Du{an Serenc, ravnatelj de`elne elektrarne na Zavr{nici in sedaj poverjenik za javna dela, je Kuratoriju za oskrbovanje in likvidacijo imovine nekdanje vojvodine Kranjske spo-ro~il, da smatra za potrebno, da tudi nadalje izvr{uje vrhovno nadzorstvo in vodstvo zlasti raz{irjevalnih del de`elne elektrarne na Zavr{nici. Spo-ro~ilu je podan Seren~ev predlog, da se mu izpla~uje {e nadalje polna pla~a z neskraj{animi dokladami. Doti~na vloga in`. Du{ana Serenca je pri-lo`ena s podatki in predsedstvo de`el-ne vlade napro{a, da se o Seren~evem predlogu odlo~i. Glede slu`benega Seren~evega razmerja se sporo~a sle-de~e: slu`beno razmerje med de`elo in Serencem je bilo urejeno s pogodbo z dne 18. aprila 1913 (slu`bo je nastopil 1. maja 1913 – op.p.), oziroma z dodatkom k tej pogodbi z dne 18. marca 1916. Z vlogo z dne 30. maja 1919 je Serenc naznanil komisiji za za~asno vodstvo in likvidacijo de`elne uprave, da se ima po naro~ilu poverjeni{tva za javna dela baviti z zadevo Falske elektrarne, ter je zato predlagal, da se nastavi za Zavr{ni{ko centralo namestnik. Komisija je predlogu ugodila in izbrala za Se-ren~evega namestnika Kuna Widra. Prej je bilo v sporazumu s poverje-ni{tvom za javna dela dolo~eno, da ostane Serenc po nastopu slu`be s strani Widre {e dva meseca pri elektrarni, potem pa se za Falsko elektrarno zaposli pri omenjenem poverje-ni{tvu, ki bo zanj imelo tudi vse slu`bene prejemke. Uradno je slu`bo nastopil 16. novembra 1919. Zadeva glede Falske elektrarne do danes {e ni urejena in je Serenc tudi {e po preteku dveh mesecev po Widrovem nastopu slu`be ostal pri Zavr{ni{ki elektrarni. To je bilo tudi potrebno, ker je Komisija za za~asno vodstvo in likvidacijo de`elne uprave 27. oktobra 1919 od gospodarske komisije za stvarno demobilizacijo prevzela vo-ja{ko elektrarno v Bohinju, glede katere je bilo treba izvesti razna strokovna dela. Po predlogu Serenca je bil za vodjo te elektrarne name{~en tehnik Franc Pokorn, ki je slu`bo nastopil 15. decembra 1919. In`. Serenc je do sedaj tehni~no in komercialno vodil deželno elektrarno na Završnici in je v vseh podrobnostih natančno poučen. Vsekakor bo treba njegove pomoči še pri nadaljnjem obratovanju. Končno so mnenja, da znašajo mesečni prejemki Serenca za plačo 600 kron in za draginjske doklade 2222 kron. Poleg tega dobiva Serene za službena potovanja letni pavšal v znesku 2000 kron, opisuje postopek prenosa poslov, zabeležka št. 149/pr., z dne 3-4.1920. demonih električne ŽELEZNICE Kranjske deželne elektrarne so iz Lesc 27- decembra 1919 poslale Komisiji za začasno vodstvo in likvidacijo deželne uprave v Ljubljani odgovor na dopis št. 1248, da se ima v Bohinju po želji komisije za stvarno de-mobilizacijo z demontažo električne železnice takoj pričeti. Nato bo sledila demontaža vzpenjače. To delo s pripravljanjem elektrarne vred ne bo končano pred začetkom pomladi, nakar se bo delo pri elektrarni sami pričelo. Vrhovno vodstvo demontaže smatram za istovetno z vrhovnim vodstvom montaže. Sledil je Serenčev podpis. Iz tega dokumenta je razvidno, da je Bohinjska elektrarna po koncu prve svetovne vojne, preko leta 1919 samevala, v pravem tehničnem pomenu pa je zaživela za civilne potrebe šele v letu 1920! DELAVNIC Zanimiv je bil začetek današnje tovarne transformatorjev Energoinvest v Črnučah. Kmalu po končani prvi svetovni vojni se je začela elektrifikacija Bohinja. Elektrarno in elektrifikacijo so prevzele Kranjske deželne elektrarne. V Bohinju je ostala vojaška elektrarna in mnogo raznovrstnega materiala preskrbovalne baze avstro-ogrske armade. Prek Komne je bila proti Krnu speljana žičnica, katere vrv so razpletali na posebnem stroju lastne konstrukcije in jo uporabljali za daljnovode in omrežja v bohinjskih vaseh. Prav tako so bili lastnega izdelka transformatorji, demontirani in predelani iz nekdanjih transformatorjev, ki so rabili za električno železnico, ki je bila speljana med Bohinjsko Bistrico in Ukancem na kon- cu Bohinjske doline. Za hi{ne instalacije pa so uporabljali predvsem tako imenovano kadorna `ico. Ta je bila italijanskega izvora, zaplenjena v Italiji in so jo imenovali po italijanskem poveljniku So{ke fronte Cadorni. @ile te `ice so bile jeklene in bakrene z gumijevo izolacijo in tekstilnim op-letom. Ta `ica se je potem raz{irila skoraj po vsej Sloveniji in je {e dolgo rabila za razne zasilne napeljave na vrtnih veselicah. V Bohinjski Bistrici so postavili delavnico – organiziral jo je Franc Pokorn - v kateri so predelovali prej omenjeno opremo. Delavnica je oskrbovala z `eleznimi konstrukcijami tudi druge predele Gorenjske, ki so jih elektrificirale Kranjske de`elne elektrarne. Pozneje so to delavnico prenesli v @irovnico, kjer se je tudi rodila zamisel za varilni transformator, kakor ga {e danes izdelujejo. Mile Vozel ima v svoji korespondenci zbiranja podatkov v rokopisu ohranjen zapis, ki je nastal v sedemdesetih letih, in na podlagi pri~evanj potrjuje, da je bilo rojstvo elektromehani~nih, servisnih delavnic v Bohinju. Sledi napredka vodijo v Bohinj! Ko so Kranjske de`elne elektrarne zgradile svojo transformatorsko in razdelilno postajo v ^rnu~ah, so zgradile tudi velike delavnice za svojo celotno dejavnost. Tja so leta 1933 preselili tudi delavnice Kranjskih de`elnih elektrarn iz @irovnice. Imele so svoj lastni projektivni oddelek, kjer so projektirali vse svoje daljnovode, transformatorske postaje in omre`ja. KDE so uvedle tudi lastno standardizacijo (normali-je), ki se deloma uporablja {e danes. Po letu 1945 so se te delavnice osamosvojile in se preimenovale v Elek-tromehani~ne delavnice ^rnu~e, iz katerih je pozneje nastala tovarna transformatorjev Energoinvest, da-na{nja ETRA 33. VOZLOVI NAPOTKI Mile Vozel, legenda elektroenergetike in kronist mi je ob zadnjem zimskem obisku povedal, da so v sedemdesetih letih v podkomisiji za publikacijo RES, v okviru podjetja za distribucijo elektri~ne energije DES, sistema-ti~no zbirali material in preverjali pristnost podatkov. »Takrat zbrani podatki iz prvih obdobij elektrifikacije so bili preve~ neosebni in se iz njih ni ~util `ivljenjski duh. Trudil sem se, da bi pridobil ~im ve~ `ivih spominov. Organiziral sem sre~anja z udele`enci in `elel popisati vrsto zanimivosti in tehni~nih zanimivosti. Slednje mi je bolje uspevalo kot pa razkrivanje osebnih pripovedi. Na vpra{anje o bohinjski zgodovini, imam v delovnem zvezku popisa pod datumom 2. november 1970, zapisano sre~anje z Dragom Chvatalom, ki je bil predvojni obratovodja v Bohinju in pozneje zelo avtoritativna osebnost, vendar sem od njega zvedel malo. Viri so zelo pomembni, treba pa jih je zajeti pravo~asno in sproti, ker so pozneje izgubljeni. S stali{~a vizije je priporo~ilo podkomisije na zadnji, 79. seji, 19. junija 1975, da podjetja poskrbijo za sistemati~no skrb za dokumentarno arhivsko zgodovino in pisanje kronik, vendar se to {e do danes ni zgodilo, kar je velika {koda na podro~ju zgodovinopisja,« poudarja in opozarja starosta slovenske elektrotehnike Mile Vozel, letnik 1908. DRAGO PAPLER 55 Lastni izdelki transformatorjev za razne potrebe elektrifikacije v Bohinju so tudi zasnova elektrome-hani~nih delavnic KDE in dana{nje ETRA 33. v spomin {port bP Janez Prelog se je rodil pred 77 leti v Zagoji~ih na Ptujskem polju. Svoja otro{ka leta je pre`ivel na vasi pri svojih star{ih. Okolje mu je za vse `ivlje-nje vtisnilo pe~at ljubezni do doma~e zemlje in delovnih ljudi. Bil je od-li~en u~enec in dijak. Dija{ko obdobje mu je prekinila vojna in z njo izgnanstvo. Pridru`il se je partizanom in bil ve~krat odlikovan za hrabrost. Po osvoboditvi in demobilizaciji je delal v raznih elektrogospodarskih organizacijah. Leta 1951, star komaj 25 let, je postal direktor elektrodistri-bucijskega podjetja v Novi Gorici. Z vso vnemo se je posvetil organiziranju primorske distribucije in dosegel velike uspehe. Z izrednim ~utom za urejanje medsebojnih odnosov je v ~asu njegovega slu`bovanja v Elektro Gorici nastal mo~an kolektiv, okrepljen z mladimi strokovnimi kadri, ki so se {olali na njegovo pobudo. Zaradi svojih osebnostnih odlik in po{te-nega odnosa do drugih je bil izredno priljubljen in spo{tovan. Z enakim ugledom in uspe{nostjo je deloval tudi zunaj podjetja. Bil je celo `upan Nove Gorice. Zaradi uspehov, ki jih je pri svojem delu pokazal kot direktor Elektro Nova Gorica, so ga predstavniki distribucije iz drugih predelov Slovenije predlagali in imenovali na mesto direktorja Poslovnega zdru-`enja distribucijskega podjetja Slovenije. Ob reorganizaciji elektrogospodarstva je nato postal direktor Elektro Ljubljane, poleg tega pa je {e naprej vodil tudi poslovno zdru`enje DES. Kot direktor Elektro Ljubljane je znova dokazal svoje izredne organizacijske sposobnosti, ki jih je obogatil z 56 izku{njami s prej{njih delovnih mest. Takratni hiter razvoj Elektro Ljubljane je nedvomno njegova zasluga. V tem ~asu je bil zelo dejaven tudi v sodelovanju jugoslovanske elektrodi-stribucije, kjer je bil ve~kratni predsednik koordinacijskega odbora elek-trodistribucijskih podjetij takratnih jugoslovanskih republik. Aktiven je bil tudi v Gospodarski zbornici, kjer se ga spominjamo kot predsednika Sveta za energetiko Slovenije. V vsem svojem delu je Janez Prelog poleg svojih organizacijskih sposobnosti pokazal tudi izredno skrb za razvoj elektrotehni~ne stroke in strokovnih kadrov. Zato ni naklju~je, da ga je Elektrotehni~na zveza imenovala za svojega ~astnega ~lana. Iz ~asa njegovega vodenja distribucije elektri~ne energije v Sloveniji je znana vrsta, za tedanje razmere izjemnih, strokovnih dose`kov. Tipizacija distribucijskih naprav je pomenila racionalno poslovanje, ni`jo ceno naprav, ki so jih lahko proizvajali v ve~jih serijah, in ve~jo razpolo`ljivost materiala za intervencije. Njegovo povezovanje strokovnih kadrov elek-trodistribucije in dela EIMV v racionalno celoto je dalo rezultate v direktni transformaciji 110/10/20 kV in osnovni tehnolo{ki enoti distribucije - 110 kV postaji s pripadajo~im omre`jem. To je bila velika novost za tisti ~as, uveljavljanje stroke in napredek distribucije, prina{ajo~ ve~jo zanesljivost dobave elektri~ne energije pri ni`jih poslovnih stro{kih. Pokazalo se je, da harmoni~no sodelovanje operativnih in znanstvenih kadrov lahko tudi v majhni Sloveniji daje dose`ke, ki se lahko primerjajo z do-se`ki velikih narodov z neprimerno ve~jim strokovnim potencialom. Za svoje strokovno delo je bil ve~krat odlikovan. Sodil je med tiste vodilne delavce, ki so si ugled in priljubljenost pridobili z lastnim delom in ustvarjalnim odnosom do sodelavcev. Janez Prelog pa je bil izjemen tudi v tretji tretjini svojega `ivljenja, to je v pokoju, ko je postal vinogradnik in skupaj s svojo `ivljenjsko dru`ico Lojzko prideloval vina, ki so pobirala najvi{ja odli~ja na mednarodnih tekmovanjih. Z `alostjo v srcu in lepimi, nepozabnimi spomini na njegovo bogato prehojeno pot smo se od njega poslovili 6. aprila 2001. ^ast njegovemu spominu. DR. JANEZ HROVATIN Ob^ni zbor [portnega dru[tva elektro gorenjska P redsednik [portnega dru{tva Elektro Gorenjska mag. Drago [tefe je v torek, 20. Marca, v prostorih poslovne enote za distribucijo elektri~ne energije v Kranju, sklical 6. ob~ni zbor dru{tva. »Vesel sem, da lahko ponovno ~estitam na{im {portnikom, ki so na zimskih {portnih igrah elektrodi-stribucijskih podjetij Slovenije na Ro-gli, ki jih je po nekaj prelo`itvah zaradi neugodnih sne`nih razmer, z veliko prizadevnosti 16. marca priredil Elektro Maribor, dosegli najbolj{i skupni rezultat v veleslalomu in smu~arskih tekih in osvojili pokal, ki bo krasil na{e skupne prostore,« je zadovoljen dejal v uvodu mag. Drago [tefe. Naj kot stranski opazovalec {portnih dogodkov dodam, da ima ekipa gorenjskih elektrodistributerjev skozi vsa obdobja nekaj izrazitih tekmovalcev, ki dosegajo vrhunske rezultate pri osvajanju medalj in zmag v svojih starostnih kategorijah, pa tudi absolutne ~ase med vsemi sodelu-jo~imi. Po Ale{u Rozmanu, ki je z nekaj presledki {e uspe{nej{ih konkurentov s Primorske in Ljubljane, bil najhitrej{i veleslalomist, je letos absolutni najhitrej{i ~as dosegel Darko Ropret iz Elektro Gorenjske, ki je `e vseskozi krojil vrh v svoji kategoriji in opozarjal na kvalitete, pridobljene v »tr`i{ki smu~arski {oli«, pionirski in mladinski dr`avni reprezentanci. Po dosedanji praksi razglasitve absolutno najhitrej{ega smu~arja distribucijskih iger, je bil na leto{nji mariborski razglasitvi, hitri Darko Ropret, iz neznanih razlogov (nepravi~no) prezrt ... Bo pa gorenjsko mo{tvo moralo v alpskem smu~anju, zaradi menjave generacij v srednji kategoriji skozi trening vzgojiti in pridobiti potencialne tekmovalce ter pomladiti svoje vrste, da bo tudi v prihodnje kos konkurentom, ki se jim vse bolj prebli`uje-jo. Za vzgojo, spodbudo in krepitev teka{kega {porta v @irovnici {e vedno prizadevno skrbi dolgoletni smu~ar-ski teka~ Jure Kokalj. »^e se bodo zaposleni dobro rekrei-rali, bodo zdravi hodili v slu`bo,« je zelo prakti~no izrazil priporo~ljivo {portno udejstvovanje zaposlenih predsednik nadzornega odbora dru{tva Bojan Luskovec. Navzo~i so potrdili zaklju~ni ra~un [portnega dru{tva Elektro Gorenjska za minulo leto in potrdili plan dela in finan~ni na~rt ter ~lanarino (2.500 tolarjev) za leto{nje leto. Zaradi preselitve lokaci- je sede`a podjetja je bil prene{en tudi sede` dru{tva, je poro~ala sekretarka dru{tva Majda Kova~i~ in zaradi uradne uskladitve predlagala sprejem spremembe pravil dru{tva. Delovni predsednik ob~nega zbora Janez P{enica je pohvalil dejavnost v devetih {portnih panogah dru{tva, v katerih sodeluje glede na `elje, interese in potrebe 146 ~lanov dru{tva. Zbirajo se na rekreativnih vadbah in kolektivnih {portih v telovadnicah v Kranju in @irovnici, kjer je najpopu-larnej{a odbojka. ^lani se navdu{uje-jo nad tenisom, kegljanjem in strel-stvom, kot novost pa se pojavljata aerobika in razgibavanje s fitnesom. Ob tradicionalnih zimskih {portih je Pred zna~ilnimi mlini na veter je nastal skupinski posnetek zadovoljnih ude-le`encev lanskega kolesarjenja po ni`inski Nizozemski, de`eli tulipanov. med ~lani precej zagrizenih planincev in kolesarjev, ki na poti do cilja ne premagujejo samo ovir, ampak predvsem kondicijski boj s samimi sabo. Zelo obiskan je bil lanski kolesarski izlet po Nizozemski, ki ga je pod odli~nim vodstvom Marjana Po-rente in v lastni re`iji izvedla kolesarska sekcija. Udele`enci smo se zbrali na sre~anju sekcije 8. marca zve~er in obujali spomine na zgode in nezgode ob premierni projekciji 35-minutne-ga dokumentarnega video filma Kolesarska sopotja: Nizozemska, ki sem ga posnel podpisani. 8. ZIMSKE [PORTNE IGRE DISTRIBUCIJE KON^NO STREHO Po vr o vrstnem redu organizatorjev {portnih iger elek-tro distribucije Slovenije je Elektro Maribor dobilo nalogo pripraviti zimsko sre~anje delavcev smu~ar-jev distribucijskih podjetij Slovenije. Organizacija je bila zaupana kar njihovemu {portnemu dru{tvu. Organizacijski odbor je do prvega termina, 10. februarja, postoril vse potrebno za nemoteni potek iger. @al pa smo bili tudi mi »`rtve« leto{nje neo-bi~ajne zime, tako kot {tevilni drugi organizatorji smu~arskih tekem. Po {tevilnih odpovedih naslednjih terminov ter iskanju ugodnej{ih lokacij nam je 16. marca kon~no uspelo. Morali smo se preseliti na Roglo, kjer pa tudi ni {lo brez te`av. Kljub minimalni koli~ini snega nam je nenadna mo~na odju-ga do popoldanskega {tarta dobesedno odpihnila del pripravljene teka{ke proge. S skrajnimi napori in s pomo~jo prizadevnih delavcev iz enote Slovenska Bistrica nam je le uspelo izvesti teke, zaradi katerih smo toliko prelagali igre. Sledilo je {e tekmovanje v veleslalomu, `al tudi ne v naj bolj idealnih razmerah. Predvsem v cilju je bil nemalokateri tekmovalec de-le`en prisilnega mokrega pristanka, kar je pri {tevil-nih navdu{enih gledalcih vzbujalo glasne ovacije. Sre~anje se je nato nadaljevalo v Termah Zre~e. Ob navzo~nosti direktorjev distribucijskih podjetij in predstavnikov sponzorjev so bile najbolj{im podeljene medalje. Pokal za najuspe{nej{o ekipo v veleslalomu so prejeli tekmovalci iz Elektro Gorenjske, za smu~arske teke pa tekmovalci Elektro Ljubljane. Skupno zmago so si priborili tekmovalci in tekmovalke Elektro Gorenjske. Izjave {tevilnih udele`encev, da nam je v prvem delu uspelo »skoraj nemogo~e«, in ob~utek, da je bil tudi v nadaljevanju dose`en cilj, si organizatorji {te-jemo za veliko priznanje. Naj kon~am z besedami predstavnika udele`encev iz Nove Gorice, ki se nam je v imenu svojega kolektiva oddol`il z veliko steklenico penine, reko~ nekako takole: »^eprav nam pripravljajo ~udne organizacijske spremembe«, pa moramo vsaj {portniki elektrodistribucije ostati enotni! DRAGO PAPLER FRANJO LAVRENOIC 57 najprej je zdravje POvMLzADr aJEku Nemalo ljudi v teh sicer lepih in son~nih pomladnih dneh pestijo neprijetne alergije. Cvetni prah, ki ga prena{a veter, sili ob~utljive h kihanju, postanejo nahodni, v {e huj{ih primerih pa do`ivijo celo astmati~ni napad. Zlasti v zadnjem obdobju je teh alergij ~edalje ve~, zato naj tisti, ki opazijo pri sebi podobne reakcije, stopijo do zdravnika, ki bo ugotovil, ali so res alergi~ni na cvetni prah, in jim predpisal pravo zdravilo. A 58 lergija je ob~utljiva reakcija v ~lo-ve{kem telesu, obi~ajno na ne{kodlji-ve substance, ki ve~ine ljudi sploh ne motijo. ^lovekov imunski sistem je namre~ zgrajen tako, da se ob vdoru mikrobov za~ne odzivati z raznimi vrstami strupenih beljakovin, od katerih so najbolj prepoznavna protitelesa imunoglobulina. Vendar taka reakcija ni povsem nedol`na, saj omenjene beljakovine velikokrat zadenejo tudi zdrave celice in rezultat je pordela oteklina oziroma vnetje. Sicer pa so znaki alergije ve~idel odvisni od mesta in organa, kjer se aler-gi~na reakcija za~ne. KAKO PREPOZNATI ALERGIJO? Najpogostej{i alergeni oziroma snovi, ki spro`ijo omenjene reakcije v posameznikih, so cvetni prah, spore plesni, hrana, lateks, delci prahu, `ival-ski strup, zdravila in pr{ice. Med glavne simptome sodijo srbenje, vneta ko`a, izpu{~aji, vneto grlo, vro~ina, sope~e dihanje, lahko pa so podobne ~isto obi~ajnemu prehladu, zato ljudje velikokrat alergije sploh ne prepoznajo. Tako si lahko dolga leta na-pa~no razlagajo spomladanske viroze, prehlade in slabo po~utje. Bolj nevarni od na{tetih so signali, kot so po-navljajo~e infekcije u{es in sinusov, kihanje, steklene oziroma vodene o~i, znaki prehlada, ki trajajo ve~ kot deset dni, vendar brez vro~ine, srbenje o~i, ust ali ko`e ter temni kolobarji pod o~mi. po raziskavah naj bi bila poglaviten dejavnik pri pojavu alergij dednost, saj ima otrok, katerega star{a sta alergetika, kar 70 odstotkov mo`nosti, da to postane tudi sam. Sicer pa je vse odvisno od imunskih celic Th1 in Th2. Slednje so manj agresivne od prvih in so v osnovi namenjene boju priti parazitom. V telesu povzro~ijo nastanek tako imenovanih IgE protiteles, ki so pa tudi pov-zro~itelji alergij. Do-jen~ek ima samo to obliko imunskih celic, po prvem letu pa se razvijejo Th1, torej bolj agresivna oblika boja proti {kodlji-vim snovem. Kot `e re~eno, se je ob prvih znakih alergije priporo~ljivo takoj nameniti k zdravniku specialistu (pulmologu), ki bo z eno od metod ugotovil, na kaj je telo ob~utljivo reagiralo. Najpogo-stej{a med njimi je tako imenovani vbodni test, s katerim zdravnik na spodnjo stran podlahti nanese do dvajset kapljic razli~nih alergenov, nato pa z igli podobnim no`em pre-bode ko`o. Po pribli`no dvajsetih minutah se v primeru ob~utljivosti na prebodeni ko`i pojavijo manj{e rde~ice. Metoda naj bi bila dokaj zanesljiva in je primerna tudi za otroke, saj ni preve~ bole~a. NAJHUJE JE ZJUTRAJ V ~asu pomladi so, kot smo `e povedali, alergije zelo pogoste, saj je veliko ljudi ob~utljivih na cvetni prah. Proizvajajo ga drevesa, pleveli in trave, prena{a pa ga veter, zato je ves ~as v zraku, ki ga vdihavamo. Poleg tega ni nujno, da se pojavlja le pomladi – tudi jeseni je zelo pogost. Izogniti se mu je torej nemogo~e, kljub temu pa je mogo~e do neke mere omejiti izpostavljenost. Ko se narava prebuja in za~no rastline cveteti, je najbolje pustiti okna zaprta in v res vro~ih dneh uporabiti klimatsko napravo – ~e je seveda na voljo, vendar je treba paziti, da je filter vedno ~ist. Zlasti med peto in deseto uro se je dobro izogibati sprehajanju in raznim telesnim aktivnosti zunaj - cvetnega prahu je namre~ v zraku najve~ prav zjutraj. Tudi perilo, ki ga su{imo zunaj, lahko ve`e nase cvetni prah, zato ga je bolje, ~e je le mogo~e, posu{iti v su{ilniku. Cvetni prah pa se nabira tudi na obla~ilih, zato se je priporo~ljivo takoj po vrnitvi v stanovanje oprhati, oprati glavo in obleko. @al se cvetni prah ujame tudi na ko`o oziroma dlako hi{nih ljubljen~kov, zato naj slednji raje ostanejo zunaj. Cvetnemu prahu torej res ni mogo~e ube`ati, vendar pa se da prepre~iti huj{e reakcije, ~e se oboleli manj giblje zunaj, {e bolj u~inkovito pa bo nastopil proti tej tegobi, ~e bo – po mo`nosti {e pred pomladjo – obiskal zdravnika, ki mu bo predpisal ustrezno zdravljenje. Tako bo ta letni ~as lep{i in predvsem manj nahoden ali {e kaj huj{ega. SIMONA BANDUR Povzeto po www.alergije.com rekreacija Za Savinjo, ki velja kot najbolj ohranjena reka Kamni{kih in Savinjskih Alp, je zna~ilna velika slikovitost. Najbolj ozko sotesko zare`e pri najimenit-nej{em skalnemu obelisku v Sloveniji – Igli. Soteska Savinje med Lu~ami in Sol~avo je kratka, a razgibana deber, vrezana med strma pobo~ja Raduhe in Dleskov{ke planote s pomenljivim imenom Vrata. Ta del ozna~uje imeniten skalni obelisk z zelo primernim imenom - to je Igla. Oblika kakih 30 metrov visoke skale res spominja na iglo, zlasti {e, ker je med pobo~jem in samotarjem ozka razpoka (uho), skozi katero je nekdaj vodila pe{ pot. Zgodba nam pripoveduje, da so tako velike igle uporabljali velikani, imenovani ajdi, zanimivo pa je, da so v bli`nji Poto~ki zijalki odkrili lovsko postajo paleolitskega ~loveka. Med najdenimi predmeti je tudi izjemno lepo obdelana ko{~ena igla. Pod Iglo je tik ob cesti {e ena znamenitost: Presihajo~i studenec. To je ena na{ih najbolj znanih zaganjalk, studencev, katerih pretok se spreminja. Njihovo delovanje je navadno povezano z ve~jim prostorom v zaledju, ki se, potem ko se napolni, na hitro sprazni po na~elu natege. V ~asu naslednjega polnjenja je pretok studenca manj{i, ali celo usahne. Presihajo~i studenec je zaradi obnovljene ceste uklenjen v votlinico. Le redko lahko vidimo njegovo delovanje, saj je odvisno od koli~ine vode. Ob visokem vodostaju te~e enakomerno, ob ni`jem pa presahne, zato moramo imeti nekaj sre~e, da vidimo ritmi~no delovanje. ^e bomo v studencu videli vodo, moramo biti potrpe`ljivi, na-ra{~anje in upadanje vode je namre~ lahko po~asno in te`ko opazno, najbolje pa je, ~e nekaj ~asa opazujemo gladino vode na nekem izrazitem delu (na primer vrh kamna). Delovanje Presihajo~ega studenca je podrobno opisal naravoslovec Ferdinand Seidl leta 1909. Igla in presihajo~i studenec sodita med na{e starej{e naravne spomenike, saj sta zavarovana `e od leta 1948. Kdor se ne bo zadovoljil s hitrim skokom iz parkiranega avtomobila, ampak si bo podrobneje ogledal sotesko, naj se poda po zanimivi pe{poti, ki popelje visoko nad desnim bregom Savinje. To je bila stara pe{pot, ki so jo uporabljali, kadar je bila Savinja tako visoka, da se ni dalo priti skozi Vrata niti skozi Iglo. Pot vodi skozi Luknjo, ve~jo jamo v stranskem grebenu. Na drugi strani kakih 50-60 metrov dolge in do 12 metrov visoke dvorane zagledamo izhod iz jame, tako da za prehod ne potrebujemo niti baterijske svetilke. Iz vhodne dvorane se cepijo {e trije rovi. V enem so na{li kosti jamskega medveda in redke jamske hro{~e. Na steni pred vhodom je vklesana letnica 1662 in ~rke I.H.S.M.R. Domnevajo, da je napis dal vklesati lu~ki vikar Rjavec, zato so jamo leta 1894 preimenovali v Rjav~evo zijalko. Ista pot pripelje `e blizu Lu~ mimo vhoda v Trbi{ko zi-jalko. Zdaj pa na pot! Za~nemo med prvim in drugim mostom ~ez Savinjo, en kilometer iz Lu~ v smeri proti Sol~avi. Za~etek markirane poti ob Savinji je zelo skrit, na{li ga bomo tik ob cesti ob podrti tabli z napisom »Sprehajalna pot iz Lu~ do Igle«. Zeleno bele markacije nas povedejo v klju~ih strmo navzgor do travnikov kmetije Pe~ovnik. Do Trbi{ke zijalke ni ve~ dale~, vhod pa je zaprt (klju~ imajo pri Pe~ovniku, ogled brez jamarske opreme ni mo`en). Pot nas vodi nad Savinjo ve~inoma rahlo navzdol do struge in nad njo z ob~as-nimi pogledi na reko vse do Igle. Pred njo prestopimo vise~o brv. Iglo lahko kro`no obhodimo, za kar bomo potrebovali 15 minut. Pod Iglo ob cesti je Presihajo~i studenec. ^ez vise~o brv se vrnemo nazaj na drugo stran. Tu zavijemo desno in sledimo oznakam »Rjav~eva luknja – Ka~jak 1,5 ure«. ^ez strmo pobo~je v klju~ih se vzpnemo do prvega razgledi{~a. Do naslednjega pre~imo nekaj strmih gru{~natih grap (ponekod nam pomagajo `i~ne vrvi). Sledi strm vzpon, ki nas pripelje {e do enega razgle-di{~a, spet pa nam hojo laj{ajo `i~ne vrvi in lesena lestev. Za {krbino se spustimo strmo navzdol do Rjav~eve jame, na drugo stran pa nas vodi prehod. Skozi gozd sestopimo do kolovoza, po njem pa desno dose`emo cesto, po njej pa izhodi{~e. Pot ob Savinji je lahka, obhodna pa zahtevna. Hoje je 3 do 4 ure. Zemljevid: Kam-ni{ke in Savinjske Alpe 1: 50.000. ^e smo v teh krajih, ne pozabimo obiskati razstave o Poto~ki zijalki v gostilni med Sol~avo in Logarsko! VLADIMIR HABJAN 59 kri`anka {ale 60 Sre~ata se dva Gorenjca. »A ve{, da sem {el zadnji~ mimo tvoje hi{e?« »A res? Hvala.« »Obto`eni. Zakaj ste soseda brcnili ravno v trebuh?« »Prehitro se je obrnil.« Politik se ves navdu{en zve~er vrne z volilne konference. »Draga, kon~ano je, kon~no sem bil izvoljen.« »A res, a se ne la`e{.« »Ne, zdaj se mi ve~ ni treba.« Mo`ak, ki je zadnje ~ase veliko bolehal, se ves v strahu prika`e pri zdravniku. »Ni~ se ne bojte. Pri nas smo doslej pozdravili {e vse bolezni, razen zadnje.« »A ve{, zakaj si vse ve~ direktorjev v pisarne name{~a air condition?« »Zato, da se navadijo na hladno.« V gostilni. »Gospod, tole, kar pijete, je moje vino!« »Kaj, pa naj drugega. Veste, zdravnik mi je priporo~il, da naj pijem samo tuja vina.« Na sodi{~u. »Obto`enec je imel v rokah nabito pu{ko. Kaj pa vi?« »Tudi nabito, ampak njegovo `eno.« »Gospodi~na, ali vas lahko vpra{am, kaj imate pred seboj danes zve~er?« »Lahko, toda to, kar vi mislite, imam danes `e za seboj.« »No, kako gre s tvojo shuj{eval-no kuro? Ali se {e vedno posti{ dva dni v tednu?« »Ni~ ve~, sklenila sem po~akati do zime, ko so dnevi kraj{i.« 0