V'vrxa GORENJSKI ZAS MARJAN KOZJE TISKOVINA Knjižnica sp ZASAVC 2005 3521407 n -7 ŠTEVILKA 18, LETNIK 15 15. 09. 2005, CENA 270 SIT COBISS WIM , " m II , - • F m* mmsi • ■ . ■ .................................................................... , . . . E knJižnica toneta | Seliškarja ■ UL. 1 — 4C___'V m JUNIJA 19,1420 £ Trbovlje (BMMM W pon^ho ' • , -v-' • ■■■.••■>/ I DORER D ŽIVLJENJE^ ■K, AM® jezikovni center TEČAJI TUJIH JEZIKOV, (PREVAJANJE WWW.PANCHO.Slt VPIS DVE LETI ZASTONJ ! POL ZDAJ - POL ČEZ DVE LETI ! BREZ OBRESTI ! Izkoristite najugodnejše plačilne pogoje pri nakupu nove Mazde. Ponudba, ki vam jo nudi samo Mazda za svoje modele: MazdaZ, MazdaS, Mazdač in Mazda B2500 Vabljeni na testne vožnje z vsemi modeli. Pohitite z nakupom! Nova Mazda 6 mavna IQniUI AVTOHISA KRŽIŠNIK Zagorje Selo 65, 1410 Zagorje ob Savi tel: 03 56 64 729 fax: 03 56 68 359 www.avtohisa-krzisnik.si Pooblaščeni prodajalec in serviser vozil Mazda, prodaja rabljenih vozil, avtokleparstvo, avtoličarstvo, mešanje barv, rent-a-car, najem avtodoma | Mazda ima 3-letno garancijo na motor in dele. 12-letno na prerjavenje, 3-letno na lak in 10-letno Mazdino Mobilno Pomoč v 36 evropskih državah! Seveda brez doplačila. Uradna poraba goriva oglaševanih modelov: 4,5-10,8 1/100 km; uradna emisija C02: 119-257 g/km "Akcija je količinsko in ČOSOVnO Omejena!" GO GRAFIKA GRACER Podjetja, obrtniki! Sedaj je pravi čas, da si zagotovite kakovostna in poceni poslovna darila! ROKOVNIKI USNJENI A4, A5 ROKOVNIKI PVC A4, A5 KOLEDAR STENSKI KOLEDAR SETVENI KOLEDAR NAMIZNI Vse informacije na: 03 5452 666 041 617 878 e-mail: grafikagracer@siol.net ali: qracermiran@siol.net Našo ponudbo si lahko ogledate tudi na: www.qrafika-qracer.si UVODNIK Nasilje nad otroki 0 nasilju nad otroki lahko beremo ali poslušamo vsak dan. Mnogo vrst ga je.Tokrat bi spregovorili o dveh vrstah. Najprej o najbolj razširjenemu, »vzgojnemu« telesnemu kaznovanju, ki na prvi pogled otrokom le »koristi«. To so klofute, lasanje, udarci po raznih delih telesa..., kar počnejo starši v dobri veri, da hčeram in sinovom s tem ne škodujejo, saj so to počeli že njihovi starši in stari starši...Pa umre na leto zaradi tega 3500 otrok na svetu - v različnih kulturah in družbenih ureditvah. O tem je razpravljalo letos julija tristo udeležencev iz 52 držav na ljubljanskem posvetovalnem kongresu. Strokovnjaki Svetovne zdravstvene organizacije in Združenih narodov se zavedajo, da bo tudi v bodoče težko prepričati starše o bolj človeških metodah vzgajanja. Zato bi za začetek pri ozaveščanju malo pomagali zakoni. Samo štirinajst držav na svetu ima danes zakonsko prepoved telesnega kaznovanja. Iz izsledkov, ki so jih poimenovali ljubljanska zaveza, bo naslednje leto izšla pri ZN posebna študija o tej problematiki. O psihičnem pritisku, ki ga niti ne štejemo za nasilje, se pa sploh ne govori. Razen v kakšnih črticah, ko pisatelji odpirajo rane svojega otroštva. Naslednja zgodba gotovo ni osamljen primer. Znanka mi je pripovedovala, kako je ob pogovoru iz hčerke izvlekla, da jo sošolke že cel teden ignorirajo. Brez vzroka, saj je med sošolci in sošolkami sicer priljubljena. Ravno to pa ni všeč oblastni sošolki, ki je vsem prepovedala, da se z njo družijo. Ker se je bojijo, so jo ubogale tudi najboljše prijateljice omenjene hčerke. In kaj je storila znanka? Poklicala je mater ene izmed prijateljic in ji stvar razložila. V nekaj dneh se je stvar uredila. Starši lahko svojim otrokom povedo, da pogosto naletimo na ljudi, ki iz raznih vzrokov želijo sočloveku škodovati. In jim svetujejo, kako naj reagirajo. Seveda pa jih uči - kot tudi odrasle - življenje samo... Fanči Moljk Zasavc-a izdaja Grafika Gracer d.o.o., Lava 7b, 3000 Celje, tel. 03 54 52 666, fax 03 54 73 166. Glavna odgovorna urednica: Marta Hrušovar. Uredniški odbor: Stanislava Radunovič, Peter Motnikar, Fanči Moljk, Anton Šutar in Simona Solina. Redakcija se zaključuje ob ponedeljekih ob 12.00 uri. Prodaja, trženje in tisk: Grafika Gracer, Celje. Tiskano en dan pred izidom v nakladi 2000 izvodov. Naslov uredništva: Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje ob Savi Telefon: 03 56 64 250, Faks: 03 56 64 494 GSM: 031 880 158, komerciala: 040 267 411 E-mail: hruski@siol.net E-mail: zasavc@email.si http://zasavc.gajba.net Zasavc je štirinajstdnevnik, izhaja ob četrtkih. Letna naročnina je 6.750,00 SIT, polletna 3.240,00 SIT. Naročnina za tujino je 81 EUR ali druga valuta v protivrednosti. V ceno je vračunan 8,5 % DDV. Odpoved naročnine sprejemamo v pisni obliki po obračunskem obdobju. Nenaročenih rokopisov in fotografij ne honoriramo in ne vračamo. Brez dovoljenja urednika ponatis člankov ni dovoljen. KAZALO KAZALO: stran: Anonimna ovadba Pancho 60 let podkumskih lovcev Dnevi grmenja v Kisovcu MD Nitroinfected Trbovlje Intervju: Marjan Kozjek Citre in črički Zasavčeva transverzala Poletna igra Trojanski zgodbi Mefistova razmišljanja NASLEDNJIČ SE SNIDEMO 29. SEPTEMBRA 2005 naslovnica: Lepotice in palčki foto: MM 0 PISMA BRALCEV DOHEll DAN ŽIVLJENJE Včasih, ko ne gredo stvari kakor bi hoteli, ko mislimo, da smo že poraženi, da je vsega konec, spoznamo, da TO NI RES - LAHKO JE ZAČETEK. Pride čas, ko si zares na preizkušnji, ko sprejmeš tveganje, razočaranje in žalost. Ko padeš najglobje, se zaveš, kako veličastno se je povzpeti. Rekli boste, zakaj takšen uvod? Zato, ker smo mi onkološki bolniki sposobni marsičesa. V četrtek, 1. septembra, je Društvo onkoloških bolnikov Slovenije organiziralo že 8. tradicionalni pohod na Triglav. Za bolnice, ki so sposobne večjih naporov, je bil organiziran pohod s Pokljuke preko Kredarice na vrh Triglava. Za petnajst, ki takšnega napora ne bi zmogle, je poskrbela Slovenska vojska s helikopterskim prevozom z Brnika do Kredarice. Hvala zlatim fantom, saj smo med poletom neskončno uživale nad prečudovito Slovenijo. Po prihodu na Kredarico se nas je 6 od 15 odločilo, da se povzpnemo še na vrh Triglava, ob pomoči vodnikov, seveda. Vsak vodnik je vzel po dve dekleti v navezo. Najstarejša, 75 letna Mimi iz Portoroža, je imela svojega, prav tako Vera, ki je bila poleg vsega, pred meseci še operirana - srčna zaklopka. Ob pripravah na vzpon nas je spremljal strah in dvom. Bomo sploh zmogle? Kako bo, če omagamo sredi poti? Še kup drugih črnih misli nam je rojil po glavi. Ko so nam vodniki nataknili čelade, nadeli plezalne pasove, smo se še fotografirali za srečo ter odšli do prvih klinov. Tam so nas vodniki navezali. Moj vodnik je bil FRANC ODERLAP - izkušen član Gorske reševalne službe in udeleženec več odprav na osem tisočake. Med drugim je spremljal tudi Dava Karničarja med njegovim spustom s smučmi z Everesta. Ob takih podatkih me je strah v hipu minil. V moji navezi je bila poleg vodnika še Anka iz Velenjske skupine za samopomoč. Za obe je bil to prvi vzpon. Med vzponom sva druga drugo bodrili in se trudili, da se tudi Franc ne bi preveč utrujal z nama. Menjavali so se klini, zajle, skale, pa spet zajle, klini, skale. Zdelo se nama je, kot daje vzpon vse lažji... kako lep je občutek: zmorem! Vsake toliko časa smo počivali, spili požirek vode in občudovali naše prečudovite gore. Vse skozi so nas spremljale čudovite črne gorske kavke, nas preletavale in se oglašale, kot da bi nas bodrile. Tudi rožice, ki so rasle med kamenjem v čudovitih barvah, so nam dajale moč. Ko smo prišli do Aljaževega stolpa, sem bila najsrečnejši človek na svetu - dolgoletna želja se mi je končno uresničila. Takšno srečo sem občutila le ob poroki in rojstvu otrok. Prva misel mi je bila: za vse to se je bilo vredno potruditi! Ko je vsaka po svoje uživala ob čudovitem razgledu, miru in občutku, kaj vse še zmoremo, so naši 4 vodniki pripravili vse za »krst«. Ob Aljaževem stolpu smo jih dobile po riti in dobile gorska imena. Ker sem vseskozi občudovala kavke, sem tudi ime dobila, Triglavska oglaševalka. Sestop je bil precej težji kot vzpon a nam je brez posebnih težav uspel - hvala Franc! Mene je doletela še posebna čast. Ob vznožju stene me je čakal mož z miniaturnim Aljaževim stolpom, ki mi ga je s poljubom podaril za srečno vrnitev. Močno je bil zaskrbljen, saj nas ni bilo celih 5 ur, mobilni telefon in radijska zveza z vrhom pa tudi nista delovala. Po vrnitvi na Kredarico smo pojedle enolončnico in nato čakale, da se vrnejo z vrha Triglava še pohodnice, ki so prišle s Pokljuke. Sprejele smo jih z bučnim aplavzom in marsikomu se je utrnila solza sreče. Še istega dne, ob 20. uri in 30 minut, je bila v kapelici na Kredarici organizirana maša, ki stajo vodila Dovški župnik France Urbanija in bolnišnični duhovnik Miro Šlibar iz Ljubljane. Maševala sta v prečudoviti kapelici, osvetljeni le s sojem sveč, oktet vodnikov pa sije z naglavnimi svetilkami osvetljeval note in besedila pesmi, ki so nam segle do srca. Po maši je Dovški župnik blagoslovil prapor Društva onkoloških bolnikov Slovenije, katerega boter je doktor Janez Gorjanc, pobudnik in vsakoletni udeleženec pohoda na Triglav pod geslom DOBER DAN ŽIVLNJENJE. Po končani maši nas je zunaj čakalo prijetno, z zvezdami in celo z rimsko cesto razsvetljeno nebo in temnimi obrisi gorskih vrhov. V koči smo si nazdravili, zapeli, zaplesali nato pa prijetno utrujeni odšli k počitku. Noč je bila kratka. Želela sem videti sončni vzhod. Zares je lep in kako s posebno svetlobo osvetli našega očaka, Triglav... občutek, ki gaje težko opisati... Po razdelitvi majic in kap - prispevek COPRO iz Šempetra, zastopnika Amoene, ki skrbi za naše pripomočke, smo se ob 9. uri, eni vkrcali v helikopter, drugi pa pot pod noge in na Pokljuko, kjer so jih čakali avtobusi, da jih odpeljejo na Bled na zaključek pohoda. Mi, ki smo imeli avtomobile na Brniku in smo imeli tako časa več kot dovolj, smo obiskali še cerkev na Brezjah, šli v Begunje k Jožovcu na kosilo in, ko smo srečali gospoda Slavka Avsenika, mu povedali kdo smo in od kot prihajamo, se je z veseljem z nami slikal. Pred prihodom na Bled smo si ogledali še.golf igrišče, potem pa veselo do jezera, v Restavracijo Park hotela na blejske » kremšnite« in seveda na uradno potrditev našega vzpona. Tu nas je pozdravila predsednica Društva onkoloških bolnikov Slovenije doktor Marija Vegelj Pirc, izjemno ponosna, ko nas vidi, kako smo srečne in sijočih obrazov. Pevci - vodniki so zapeli pesem TRIGLAV MOJ DOM, nato pa je sledila podelitev krstnih listov in plaket za 8. tradicionalni pohod na Triglav pod geslom DOBER DAN ŽIVLJENJE. Tega je organizirala Skupina za samopomoč Slovenj Gradec pod budnim očesom gospe ANE PERŠE in dr. JANEZA GORJANCA, ob pomoči Društva onkoloških bolnikov pod vodstvom dr. Marije Vegelj Pirc in Firi Purič in sodelovanju s Slovensko vojsko. Vseh udeležencev pohoda je bilo 79, od tega 2 duhovnika in 19 vodnikov pod vodstvom Frančka Tamšeta. Na vrh Triglava je prišlo PRVIČ - 17 udeleženk, med njimi tudi najstarejša 75 letna Mimi iz Portoroža. Dve pohodnici pa sta bili celo na vseh osmih pohodih. Vse udeleženke pohoda na vrh Triglava smo dobile plakete, prav tako tudi vodniki. Večer se je zaključil ob glasbi, plesu, s pesmijo, sijočih očeh in prijetni PISMA BRALCEV (Q> utrujenosti. Udeleženke so bile iz 17.ih Skupin za samopomoč Društva onkoloških bolnikov Slovenije, sama sem bila edina iz naše, trboveljske. Za konec še to - za moj vzpon se moram zahvaliti mojemu specialistu kirurgu -onkologu FRANCU POMPETU, splošnemu zdravniku Antonu Golobu, posvečam ga tudi 15. obletnici naše trboveljske skupine za samopomoč in seveda: »Hvala možu, hčerki LUČKI in njeni družini ter sinu Urbanu s Sašo, ker ste mi v oporo in verjamete vame.« Vsem, ki berete pa na srce polagam: NIKOLI NE IZGUBITE POGUMA, VEDNO DAJTE VSE OD SEBE. Besedilo: Tončka Odlazek OBOROŽENI NA MORJE Letos se je bilo potrebno, namesto s kremo za sončenje z zaščitnim faktorjem 35, mazati z maskirnimi barvami, a namesto brisač za plažo so bili obvezni neprebojni jopiči. Parfum je bil lahko izjemno nevaren, celo izdajalski, ko bi se turisti-prvoborci v kopalkah prebijali skozi zbegano množico, ki beži kot brez glave in se skuša prebiti do zaklonišča. Teroristično poletje je, za razliko od običajnega, bilo zares vroče in upajmo, da jesen ne bo takšna. Še stari požigalec Ben Quick ne bi naredil takega planetarnega požara. V Egiptu, Bagdadu, Londonu, Turčiji....celo na Japonskem grozijo z bombami. Razkošna svetloba kot z laserjem reže temno modro nebo.Med modrino morske obale, ob obalnem pasu, posutem s peskom in kamenjem, na jugu Sinaja, v mestecu, kjer je bila še pred 15 leti mala idilična beduinska vas, je letos zavladal okus krvi in eksplozij. Turistične agencije se še vedno trudijo rešiti, kar se rešiti da. Egipčani, kot mantro ponavljajo, da je dežela faraonov varna, skoraj kot trezor v katerem so shranjene ameriške federalne rezerve. Na obali Rdečega morja, pod vročim puščavskim soncem, _ j eden od najlepših počitniških draguljev, v katerega 70 milijonov Egipčanov želi privabiti tuje in domače jet set društvo. Ta dragulj v eni noči lahko izgine s turističnega zemljevida. Turizem je postal privlačen za teroriste. Cilj jim je pokvariti gospodarstvo, diskreditirati vlade in preplašiti predvsem zahodne turiste. Današnji sodobni masovni turizem manični obsedenci in psihopati, ki jih analitiki imenujejo teroristi, doživljajo kot izraz imperializma in globalizacije in neenakopravnosti v razporeditvi bogastva v državah v razvoju. Medtem ko molijo k Alahu, si okrog pasu nameščajo eksploziv ali ga skrivajo v stare škatle-avtomobile in se odpeljejo na zadnjo vožnjo: da dvignejo v zrak hotel s petimi zvezdicami. In zdaj? Do kdaj se bo treba izogibati zahodnih in islamskih turističnih središč? Kdo bo zdaj na vrsti? Italija, Tunizija? V Turčiji že prevladuje trend dvigovanja Kurdov v zrak, tako, da so tudi tam okusili pekel samomorilskih bomb, kar je podobno bejrutskim počitnicam. Španija je varna, kot tribuna polna nogometnih navijačev, ki seje napila sangrije in bi poleg še malo krvi slučajnih popotnikov. Letošnji napad na različna letovišča bi lahko poimenovali kot novo obliko terorizma - »turizem-terorizem«. Morilci v Londonu so naredili takšen nered , da je pri marsikomu izginila vsa volja in želja po obisku tega mesta v naslednjih desetletjih. V Londri ne moreš nikamor brez podzemne železnice. V tem trenutku ga ni, ki bi ga lahko zrinili noter. Če je mati narava poskrbela, da imate malce temnejšo polt, se vam lahko zgodi, da vas imajo tolerantni Angleži za muslimana in vas ekspresno pošljejo nekam, kjer vam ne bo preveč všeč. To seje že zgodilo nekim Italijanom. Sredi Londona, središču shopinga in zabave, se je število kupcev zmanjšalo za 20 procentov. Niso pa vsi na izgubi. Londonski taksisti vse bolje furajo, tudi trgovina s kolesi in motorji cveti. In kam zdaj? Na Ažurno obalo? Francozi sicer niso na strani Georga Jr. kar zadeva okupacijo Iraka. Pa bo njihova politika bombne napade obrnila proč od tega dela Mediterana? Vendar, ali bi stavili? Je Cannes res varen? Ja, potem je tu še Grčija. Premislimo ali se skrivnostni »17.oktober« mogoče že ne počuti odrinjenega in se želi pridružiti teroristični koaliciji, ki v tem trenutku vlada prestrašenemu svetu. Sedemdeseta leta so bila znana po terorizmu. Le dober zaveden Palestinec je lahko ugrabil letalo in se izživljal nad ubogimi potniki v imenu zasužnjene Palestine ali proti krutim cionistom. Vsak radikalni levičar italijanskih »Rdečih brigad« je čutil dolžnost, da sede na motorno kolo, da na glavo čelado in strelja na uboge tožilce in sodnike. Začetek novega 21.veka je označil novi, inteligentni terorizem, ki ne potrebuje veliko ljudi in denarja, pač pa več časa in fanatizma, nesrečnega otroštva in CIO, ki spi. Tako se dobi ll.september. Mi imamo tu blizu še Hrvaško. Na reklamah sta le mir in počitnice brez strahu od terorizma. Ekologija in nirvana. No, naši in njihovi politiki so začeli vojno, katere konec še zdaleč ne vidimo. Lahko pa ste šli kar na bazen. Če vas kdo ni potunkal in vam skakal po glavi, ste imeli srečo. Za silo je dobra tudi kad v domači kopalnici. Samo - tudi v njej drsi. Slika in besedilo: St. R. AV^VA © FUNŠTERC — ^ i---------------- POČITNIŠKE DEJAVNOSTI V HllASTNIŠKI KNJIŽNICI V Knjižnici Antona Sovreta v Hrastniku so bili tudi letošnji počitniški dnevi pestri. Julija so organizirali štiri ustvarjalne delavnice in pripravili razstavo Svetovni dan prebivalstva. Tudi avgusta so bile tri tematske razstave : 100 let od smrti slikarja Antona Ažbeta, Življenje in delo Thomasa Manna in Izbruh ognjenika Vezuv. Otroci in odrasli pa so vsak teden obiskali tudi po eno ustvarjalno delavnico. Reševali so tudi uganke meseca, križanke tedna in slovenski knjižni kviz. »Prebirali pa so bolj lahkotno literaturo, » je dejala vodja knjižnice Miri Vučetič,« odrasli so jemali na dopust po pet romanov, mladina pa po osem.. .Se vedno pa je dolga čakalna doba za Da Vincijevo šifro.« Slika in besedilo: Fanči Moljk V STEKLARNI SO RAZOČARANI Preizkusno obratovanje nove steklarne, ki sodi med najsodobnejše na svetu za proizvodnjo specialne embalaže, bo že konec septembra. Kupci iz vseh koncev sveta ta dogodek nestrpno pričakujejo. Do preteklega tedna so zaposlili za potrebe nove steklarne okrog sedemdeset ljudi, od katerih je bila skoraj polovica prijavljena na Zavodu za zaposlovanje RS. Zato so neprijetno presenečeni, da so dobili sredstva le za tri teže zaposljive brezposelne osebe. Se posebno razočarani pa so nad tistimi, ki delijo denar za odpiranje novih delovnih mest, pridobljenega zaradi zapiranja Rudnika TH. Očitajo jim, da so Steklarno popolnoma prezrli. In dosegli, da jim je državni sekretar Franci Rokavec iz službe vlade RS v začetku septembra obljubil revizijo celotnega postopka razdeljevanja denarja. Fanči Moljk Neurje, ki je 21.avgusta 2005 prizadelo številne kraje po Sloveniji, tudi Hrastniku ni prizaneslo. Naslednjega jutra so se zbrali gasilci z Dola, Hrastnika - mesto, Mamega, Občinski štab za civilno zaščito v operativni sestavi, GD z mehanizacijo, delavci komunale in policisti. »Močno deževje je najbolj prizadelo KS Podkraj, Dol, Steklarno in Boben,« nam je pred dnevi povedal Aleš Venko, strokovni delavec za področje zaščite in reševanja, »tako da je bilo več cest neprevoznih. Hudourniške vode pa so ogrožale stanovanjske hiše in gospodarske objekte v Bobnu, Podkraju in na Dol, tako da so morali gasilci opraviti šest črpanj vode... » Sprožilo se je tudi šest plazov, je povedal, naslednji dan pa še dva. »Trenutno so vse poti že prevozne, saj so vse javne ceste očistili, nasuli gramoz, utrdili bankine in popravili propuste...,« je še dodal. Slike: arhiv Občine Hrastnik Besedilo: Fanči Moljk Odbor za vzgojo, izobraževanje, kulturo in šport na Občini Hrastnik je na svoji seji 30. 8. 2005 sklenil, da se v skladu z zagotovljenimi sredstvi v proračunu občine razpiše 30 novih štipendij za študente z nižjim socialnim statusom, ki se redno izobražujejo na višjih oz. visokošolskih zavodih. Ena nova štipendija pa bo za poklicno izobraževanje. Študentje bodo prejemali štipendije deset mesecev, in sicer od oktobra 2005 do julija 2006 .Znašala bo 40% zajamčene plače v Republiki Sloveniji, kar trenutno predstavlja 22.341,00 sit. »Štipendija za poklicno izobraževanje pa se bo, skladno z določili Pravilnika o štipendiranju v občini Hrastnik, podelila do konca poklicnega izobraževanja in bo lahko znašala največ 50% zajamčene plače,« je pojasnil Ljubo Zalezina, vodja oddelka za družbene dejavnosti in gospodarstvo. Prijave na razpis lahko prosilci oddajo po pošti ali na sedežu Občine Hrastnik do 11.10. 2005, ko bo razpis potekel. Za dodatne informacije pa lahko pokličejo na telefon 56 - 54 391 Ljubomira Zalezina, vodjo oddelka oz. Bredo Šterbucl na 56 - 54 390. besedilo: Fanči Moljk FUNŠTERC 0 MUZEJ V HRASTNIKU ODPRT Kulturno rekreacijski center v Hrastniku obvešča, da je od 13.septembra 2005 muzej spet odprt in sicer ob torkih in četrtkih od 9.00 -12.00 ure, ob sredah pa od 9.00 - 12.00 in 16.00 - 18.00 ure. V prenovljenem muzeju so na ogled zbirke o arheologiji, steklarni, kemični tovarni, o šolstvu, Alojzu Hofbauerju, NOB, kmetijstvu, obrti ter znamenite lutke oziroma zgodovina lutkarstva v Hrastniku.. Vstopnine ni, za večje skupine pa želijo predhodno najavo. Slika in besedilo : Fanči Moljk SVEČANA SEJA OBČINSKEGA SVETA RADEČE OB PRAZNOVANJU OBČINSKEGA PRAZNIKA V petek, 8. avgusta, je zvečer, po svečanem koncertu pred Domom Kulture v Radečah, potekala slavnostna seja občine Radeče, na kateri so podelili občinska priznanja zaslužnim občanom in organizacijam. S tem so obeležili občinski praznik Radeč in spomin na dogodke pred 60 leti, ko so se na svoje domove pričeli vračati izgnanci. Ob tej priložnosti so podelili srebrnike, zlatnika in naziv častnega občana ter podelili priznanja za najbolj urejene hiše, kmetije in krajevno skupnost. Na avgustovski redni seji so svetniki občinskega sveta sprejeli sklep, da se podelijo trije srebrniki, dva zlatnika in naziv častnega občana. V polni dvorani so bili, poleg svetnikov in občanov, prisotni tudi predstavniki sosednjih občin in župani občine Hrastnik, Litija, Zagorje in Trbovlje. Radeški župan Franci Lipoglavšek je podelil srebrnike Majdi Gospodarič, Francu Kumelju in Petru Titovšku, zlatnika sta dobila Terezija Ocepek in OS Marjana Nemca, častni občan pa je postal Karlo Kržan. Za najlepše urejene hiše, kmetije in krajevno skupnost so priznanja prejeli: kot krajevna skupnost KS Svibno, za hišo Sonja in Stefan Mikulčič ter za kmetijo družina Franca Starine iz Jagnjenice. Poleg tega se je komisija odločila, da podeli še tri priznanja in to Naselju hiš v Gaju, Komunali Radeče za skrbno urejeno pokopališče v Radečah in Stanislavi Ravnikar za lepo urejeno okolico svojega doma. Pred podelitvijo sta članici dramskega krožka z Vrhovega predstavili zgodovino Radeč. Zupan Franc Lipoglavšek je v kratkem pozdravnem govoru povedal nekaj bistvenih stvari v okviru občinskega praznika, posebej zato, ker je občinski praznik letos nekaj posebnega, saj zaznamuje 60 obletnico, odkar so se pričeli vračati naši izgnanci iz pretežno nemških dežel. Evidentirana številka izgnanih je 988, morda pa je ta tudi večja - okrog tisoč. Tako je bil izgnan vsak tretji Radečan in praktično ni bilo družine, da ne bi čutila težkih posledic druge svetovne vojne. Še en datum je pomemben za občino Radeče. Septembra leta 1926 je bil tedanji trg Radeče proglašen za mesto. Letos pa praznuje tudi 10. obletnica svoje občinske samostojnosti. Občina Radeče je sicer bila že prej samostojna a je zaradi političnih in še kakšnih razlogov prehajala iz ene v drugo združbo .”Mi se sicer nismo slabo počutili v te združbah, ampak smo pa na nek način hoteli biti svoji na svojem.«. Obrazložitve za podeljena priznanja pa so bile dovolj utemeljene. Majda Gospodarič je prejela srebrnik za več letno delovanje v številnih društvih, Franc Kumelj kot član društva avtomehanikov in šoferjev za aktivno delo v organih združenja, Peter Titovšek je priznanje dobil za aktivno in plodno delo v Ribiški družini Radeče in Ribiški zvezi Slovenije. Zlatnik je Terezija Koritnik prejela za plodno in uspešno delo na humanitarnem področju, ob stoletnici obstoja in uspešnega dela na področju izobraževanja pa Osnovna šola Matjana Nemca iz Radeč. Karlo Kržan z Vrhovega postal častni občana zaradi “aktivnega dela na področjih družbenega, političnega in kulturnega življenja v KS Vrhovo in v občini Radeče«. Besedilo: Rudi Span Q> FUNŠTERC Z novim šolskim letom 2005/06 je prevzela funkcijo ravnateljice na hrastniški šoli Darja Markelj, učiteljica biologije in gospodinjstva. Na podlagi sklepa seje sveta z dne 19.maja 2005 jo je potrdilo tudi Ministrstvo za šolstvo in šport dne SO.maja 2005. Za pomočnika si je izbrala Belindo Ladiha za šolo na Dolu in Braneta Kastelica v Hrastniku. Pred leti sta to funkcijo že opravljala, le na obratnih lokacijah. Dosedanjemu ravnatelju Nikolaju Toplaku je po zakonu prenehala funkcija ravnatelja 31. avgusta 2005 in posledično obema pomočnicama - Marini Kmet in Romani Verdel. »Z novim šolskim letom pa je podružnična šola na Dolu pridobila tudi dva nova razreda s sanitarijami, ki smo jih preuredili iz hišniškega stanovanja,« je povedal Ljubo Zalezina. Dela so opravili delavci GD d.o.o. Sredstva, skupaj s projektno dokumentacijo, ki so znašala 18,5 mio sit, je zagotovila hrastniška občina. Nove prostore so zavzeli učenci dveh razredov - drugi devetletke in tretji osemletke - z razredničarkama Vlasto Vidmar in Majo Laznik. VARNO V SOLO Na področju Hrastnika so tudi letos poskrbeli, da bo prihod učencev v šolo čimbolj ^aren. Kot prejšnja leta so dežurni na cestnih prehodih člani DU Dol in Hrastnik, na začetku vseh šolskih poti pa so tridimenzionalni znaki, ki označujejo pot. »Prvič pa smo postavili preventivni radar,« je povedal Aleš Venko, tajnik za preventivo in vzgojo v cestnem prometu. »Voznike opozarja, zaenkrat samo na Dolu, če so peljali preko dovoljene hitrosti...« Na cestah so tudi transparenti, ki opozarjajo na previdno vožnjo, otroke pa so na previdnost v prometu opozorili v prvih dneh tudi policisti. V četrtek, 1.septembra 2005, so imeli na hrastniški šoli svečano predajo novega šolskega minibusa. Ustreza vsem kriterijem, ki so predpisani za prevoze otrok, dobavil pa gaje Malgaj d.o.o. za 17 milijonov in 450 tisoč sit. Plačala ga bo šola s pomočjo kreditov in poroštvom občine. »Vozilo, ki ima dvajset sedežev in enega za voznika, bodo rabili tudi za kulturne in športne dejavnosti otrok v izven šolskem ali šolskem času,« je dejal Ljubo Zalezina, ki je z županom Miranom Jeričem predstavljal občino. Poleg predstavnika Malgaja sta bila navzoča ob predaji tudi oba ravnatelja -Darja Markelj in Nikolaj Toplak. Slika in besedilo: Fanči Moljk FUNSTERC + ANONIMNA OVADBA ZOPEll USLUŽBENCE OBČINE TRBOVLJE Trboveljski župan, Bogdan Barovič, je v ponedeljek 12. septembra ob 11. uri sklical tiskovno konferenco na kateri je podal izjavo o anonimni ovadbi zoper uslužbence, zaposlene na Občini Trbovlje, ki jo je prejel Urad vlade RS za preprečevanje korupcije. Bogdana Baroviča so 23. avgusta letos, ob 12h, povabili na predhodni pogovor na MNZ, sektor kriminalistične policije, policijske uprave Ljubljana. Želel je, da pogovoru prisostvuje tudi podžupan Metod Kurent a mu kriminalista tega nista dovolila. Županje najprej pojasnil, daje dobil na vprašanje, katere osebe so v ovadbi omenjene odgovor, da ni navedena nobena oseba, ampak le kje naj bi se pojavile nepravilnosti. Uradno so ga tudi obvestili, da bo začel teči postopek s katerim bodo očitane nepravilnosti dokazali ali jih zavrnili. Anonimna prijava je bila poslana na Urad, ki danes ne obstoja več. Nikakor ni mogoče ugotoviti kako, da je prišla zadeva na vrsto zdaj in kje se je zadrževala toliko časa. Ogorčen je, da bodo pri kriminalistični preiskavi nastali stroški, ki jih bo nekdo moral pokriti. Lahko pa nastane tudi moralna škoda za katero ne bo nihče odgovaijal. Na žalost mu kopije anonimnega pisma niso dali. Na občini pri vseh poslih upoštevajo veljavno zakonodajo. Izvajalci se zbirajo na razpisih. Res pa je, da ima kot župan pravico predlagati komisiji, da izbere domačega ponudnika iz Trbovelj ali Zasavja, če izpolnjuje pogoje glede kvalitete, cene, časa izvedbe, enako kot ponudniki od drugod, saj s tem omogočajo delo domačim ljudem in ni v neskladju z Zakonom. Odločitve komisije so zapisane v uradnih zapisnikih. V anonimni ovadbi po 261. členu Kazenskega zakonika (zloraba uradnega položaja in pravic op.a.) je navedeno, da obstaja sum, da so bila storjena dejanja: 1. Zamenjava celotnega sistema centralnega ogrevanja na Občini Trbovlje. Občina je izvedla zamenjavo na podlagi razpisa z izbiro ponudnika, ki je izvedel dela in zato prejel plačilo. 2. Poslovni odnos med podjetnikom in komunalnim podjetjem Trbovlje. Občina se kljub temu, da je 100% lastnik ne vpliva TRBOVLJE Komisija župana za oceno nastale škode ob neurju s poplavami, ki je našo občino prizadelo 21. avgusta, je končala z ogledi in podala oceno Ministrstvu za obrambo. Skupna ocenjena škoda na kmetijskih zemljiščih, objektih in cestah znaša 40 milijonov tolarjev. Od tega je škode približno za 2,5 milijona na kmetijskih zemljiščih, 2,5 milijona na objektih in 35 milijonov tolarjev na cestah. Pooblaščeni predstavnik za področje vodotokov je podal oceno, da je na strugah vodotokov Svinščica, Bevščica in potoka hudourniškega značaja v Jugovem grabnu, še za 120 milijonov tolarjev škode. na poslovanje Komunale, zatone vedo kateri posli so mišljeni. 3. Rekonstrukcija Ulice 1. junija Trbovlje. V primerjavi z oceno stroškov pred tremi leti, je bil strošek nižji. 4. Poslovanje Stanovanjskega sklada občine Trbovlje. Na občini ne deluje sklad ampak komisija, ki svoje delo opravlja skladno z veljavno zakonodajo. 5. Ocenitev premoženja Občine Trbovlje. Cenitve opravljajo pooblaščeni cenilci. Vsaka stranka ima pravico do svojega cenilca, zato vedno usklajujejo vrednosti med obema cenitvama. V primerih, ko ne pride do uskladitve, se načrtovano spremeni tako, da so končni stroški nižji. Kriminalistična služba bo s svojim delom na občini pričela 14. septembra. Delo občinskih uslužbencev preverja Nadzorni odbor občine, tega pa nadzoruje Računsko sodišče, ki je opravljalo pregled in ugotovilo le nekaj manjših napak. Računsko sodišče je ocenilo, da so delali korektno, v nekaterih primerih celo vzorno, v primerjavi z drugimi v slovenskem prostoru. Prijava pomeni nezaupnico obema, Nadzornemu odboru in Računskemu sodišču. Naj ponovim županove besede: Občina ima lahko zaradi ovadbe neposredno škodo, predvsem na račun občanov. Ne želimo izgubiti investitorjev, da bodo odprta nova delovna mesta. Besedilo in slika: Irena Vozelj OBVESTILO Vse občane obveščamo, da bodo službe Občine Trbovlje maksimalno poostrile komunalni nadzor na vseh trboveljskih cestah, kjer ima občina pristojnost in brezpogojno kaznovale vse, ki ne spoštujejo mirujočega prometa. Bogdan Barovič- trboveljski župan PANC HO ZA ZNANJE TUJIH JEZIKOV “Vem, da Zasavčanom ni lahko obiskovati jezikovne šole v Ljubljani, zato sem se odločila, da odprem Jezikovni center Pancho v Zagorju,” je dejala njegova vodja Alja Perger (na fotografiji). Med študijem je spoznala, da je znanje več tujih jezikov neprecenljivo, zato je svoje veselje do njihovega učenja združila s praktičnimi potrebami. Obvlada angleščino, nemščino, francoščino in španščino, želi se naučiti še portugalščine in italijanščine. V sebi nosi tudi željo, da bi se naučila govorice gluhonemih. Pred tremi leti je pričela z inštruiranjem kolegov, prevajanjem za sodišča, tožilstvo in EU ter honorarnim delom v jezikovni šoli, med študijem pa spoznala številne zanimive tujce, kijih je povabila k poučevanju v Zagorju. Kot pravi, je bila presenečena nad njihovim navdušenjem, ko so obiskali Zagorje in ji v zvezi z lokacijo centra in naravnim okoljem zagotavljali, da “ne vemo, kaj imamo”. Tudi vožnja iz Ljubljane jim ne bo predstavljala težave. Za nekoga, ki se je navajen voziti do službe več ur, bo to kot kratek izlet. Jezikovni center na Zupančičevi 1 v Zagorju (v hiši pri Borišku nasproti picerije Tingl-tangl v Toplicah) bo predvidoma odprt ob koncu septembra. Na otvoritev bo Pergerjeva med drugimi povabila tudi zasavske politike in gospodarstvenike. Pancho bo deloval od ponedeljka do sobote od 10. do 22. ure na več kot 80 m2 obnovljenih najetih prostorov, pred hišo bodo na voljo urejena parkirišča. Pouku bodo namenili dve prijazni učilnici, po potrebi bo potekal še v tretji. Programi bodo namenjeni vsem populacijam, od najmlajših do najstarejših, od ljubiteljskih učencev tujih jezikov do tistih, ki znanje tujih jezikov potrebujejo v svojem poklicu. Imajo posebno ponudbo za podjetja, dijake in otroke. Na začetni stopnji bodo predavatelji Slovenci, medtem ko bodo tujci trenerji zahtevnejših stopenj, da bodo slušatelji lahko izkusili, kako zveni jezik iz ust ‘domorodcev’. Jezika se najbolje naučiš, če ga govoriš, zlasti v pogovoru z ljudmi, ki ga obvladajo že iz rosnega otroštva. V skupini bodo najmanj trije in največ osem učencev, možno bo individualno poučevanje kot tudi inštrukcije. “Prilagodljivi bomo, kolikor bo mogoče,” zagotavlja Pergerjeva. Solo bo možno obiskovati samo enkrat na teden po dve uri, pri intenzivnih tečajih pa bo obisk jezikovnega centra zagotovljen večkrat na teden. V centru bo poleg sodobnih metod poučevanja na voljo tudi pestra izbira časopisov in revij v tujih jezikih, primernih za vsako kategorijo slušateljev. Katere tuje jezike bo mogoče osvojiti v Panchu? To so: angleščina, nemščina, francoščina, španščina, italijanščina, ruščina in hrvaščina, morda še portugalščini in kitajščina. Za njihovo poučevanje bo na začetku skrbelo 23 predavateljic in predavateljev. Jezikovni center se je Pergerjeva odločila odpreti, ker omogoča širšo paleto dejavnosti kot jezikovna šola. V Panchu se bo možno ne le učiti tuje jezike, ampak dobiti tudi inštrukcije in prevode. Prevajanje iz tujih jezikov v slovenščino in obratno bo zajemalo vse vrste in zahtevnostne stopnje besedil. Poleg tega bo učenje tujih jezikov potekalo po mednarodno priznanih programih, kar pomeni, da bodo slušatelje pripravili do znanja, ki jim bo omogočalo pridobitev mednarodno priznanih certifikatov. Certifikati Univerze v Cambridgeu npr. omogočajo pridobitev potrdil znanja angleščine, kot so: First Certificate (FCE), Certificate of Advanced (CAF) in Certificate of Proficiency (CPE), za znanje poslovne angleščine pa so na voljo certifikati BEC Preliminary, BEC Vantage in BEC Higher. Ime je zagorski jezikovni center dobil po šimpanzu Panchu, ki je očaral Pergerjevo v eni izmed oddaj National Geographica. Šimpanzi so namreč znani po izjemnih zmožnostih učenja govorice kretenj. Človek se lahko z njimi zelo dobro sporazumeva s kretnjami. Kot je šimpanz Pancho uspešen v učenju in uporabi govorice kretenj, tako si Pergerjeva želi, da bi bili slušateljice in slušatelji Jezikovnega centra Pancho izurjeni v znanju tujih jezikov. “Za promocijo smo izdelali spletno stran www.pancho.si. dali oglase v zasavske medije ter izdelali prepoznavne zloženke in plakate, ki bodo v kratkem zunaj. Najboljša promocija pa je reklama od ust do ust,” iz izkušenj zatrjuje Pergerjeva, ki zbira vpisne prijave in se že veseli pričetka poučevanja. Do uradnega odprtja jezikovnega centra bo razen v promocijo treba vložiti še veliko truda v dokončno preureditev novih prostorov, da bodo goste in slušatelje pričakali v privlačni podobi. Besedilo in foto: Boštjan Grošelj KSEFTI Občina Zagorje ob Savi Cesta 9. avgusta 5, 1410 Zagorje tel 03-56-55-710, fax 03-56- 64-011 e-mail:obcina.zagoije@zagorje.si ODDELEK ZA OKOLJE IN PROSTOR Na podlagi 28. člena Zakona o urejanju prostora (Uradni list RS, št. 110/2002 in 8/2003) občina Zagorje ob Savi, Oddelek za okolje in prostor kot pripravljalec sklicuje PROSTORSKO KONFERENCO ki bo v sredo, 28. septembra 2005 ob 10. uri v sejni sobi občinske upravne zgradbe, Cesta 9. avgusta 5 v Zagorju ob Savi. Na prostorski konferenci bo predstavljen osnutek programa priprave strategije prostorskega razvoja občine Zagorje ob Savi. Namen prostorske konference je pridobitev priporočil, usmeritev in legitimnih interesov lokalne skupnosti, gospodarstva, interesnih združenj ter organizirane javnosti glede priprave prostorskega akta. Udeleženci prostorske konference, ki predložijo dokazilo, da zastopajo organ, organizacijo, društvo ali drugo pravno osebo, lahko na konferenci podajo svoja priporočila in usmeritve v pisni obliki ali ustno na zapisnik. Vljudno vabljeni! EV) ElEKTHOPROM d.O.I. Loke U MII KISOVEC M.: Ol I» $7 ISO «Mi Ol St 71234 www.eloktroprom.ti + (71/J ELEKTROPROM ♦ projektiranje strojnih in elektro instalacij in geodetske storitve ♦ bar sedmica ♦ lokalna televizija E TV ♦ trgovina EVJ Center ♦ elektroinstalacije ♦ centralne kurjave, vodovod, plinske instalacije ♦ kabelsko komunikacijski sistemi ♦ grafitne ščetke ♦ tiskana vezja ♦ delovni stroji in nizke gradnje ÄTVIigno *itte uLctn f sko ■ m Valvasorjev trg 3 1270 Litija tel./fax: 01/8983-029, 8984 209 8980-390 GSM: 041 681-584 041 765-113 • produkcija lokalnega TV programa, dokumentarnih in promocijskih filmov, glasbenih spotov in video strani • snemanje prireditev za interno uporabo in javno prikazovanje, z možnostjo sponzoriranja • trženje in produkcija za gospodarsko interesno združenje lokalnih TV Slovenije • VHS, S-VHS, BETA SP , E-mail: atv.signal@siol.net OBJAVA NA ATVSIGNAL ZAGOTAVLJA POSLOVNI USPEH! NAJBOLJ GLEDANA LOKALNA TELEVIZIJAjf V SLOVENIJI NAROČILNICA ZA ČASOPIS Zasavc, Cesta zmage 3,1410 Zagorje o/S, Tel.: 03/56 64 166 in 56 64 250, Fax: 03/56 64 494 Nepreklicno in takoj naročam časopis ZASAVC, naročnino bom plačeval/a (obkrožite ustrezno) polletno letno Ime in priimek:....................... Telefon:.......... Naslov:............................... Davčna številka: Podpis:......... ® KULTURA FOTOGRAFSKA RAZSTAVA KUMLJANSKEGA KRAJINSKEGA PARKA Lepote Kumljanskega krajinskega parka je v svoj fotografski objektiv ulovil njegov velik ljubitelj, dr. Boris Skalin. Turistično razvojno društvo Krajinski park Kum Dobovec je skupaj z občino Trbovlje v galeriji Delavskega doma pripravilo razstavo Skalinovih fotografij. Avtorjeva življenjska pot je njegovo družino pripeljala v Podkraj, zato je obiskoval tudi trboveljsko gimnazijo. Sam pravi, da je živel tam, kjer si Kum umiva noge. Študiral je agronomijo v Ljubljani, opravil doktorat iz ihtiologije, ribjeslovja, služboval pa v Žalcu, blizu Kumljanskega in Zasavja. Velikokrat se je vračal v domače kraje in s fotoaparatom ovekovečil svet svetlobe, meglic, tesnobnih juter, težkih večerov, črnih dni in belih noči,... ujel miniaturne cvetove, vsakdanje življenje. Kumljansko večkrat štejemo za bolj revno področje, ker vsem ni dano, spoznati lepote, ki se skrivajo tu. Fotografije čudovitih cvetlic, visokih dreves, zložena drva, ki bodo grela družino pozimi, pričajo da je tam mogoče videti življenje, ki gre v mestih velikokrat mimo nas. Kum si ne lastijo le Zasavčani, saj pravijo, da je dolenjski Triglav. V spremni besedi vabila na otvoritev razstave je Aleš Gulič zapisal: Vseskozi ustvarja svoje nove svetove sestavljene iz starih svetov, ki jih gledamo, pa ne opazimo. Tudi zato se je odločil, da nas tokrat spet povabi na potovanje po Kumljanskem. V kulturnem delu programa je na diatonično harmoniko zaigral Nejc, obiskovalci na otvoritvi pa so ob njegovem igranju spontano zapeli. Dr. Boris Skalin je tudi to zvesto spremljal s svojim fotografskim objektivom, saj je bil navdušen nad igranjem mladega harmonikarja. Kumljanci in njihovi prijatelji so ponosni na vse kar je lepega pri njih, zato so vedno veseli vsakega obiskovalca, ki raziskuje njihove skrite kotičke. Dr. Borisu Skalinu so v spomin na razstavo podarili domače žganje, ki so mu bile dodane njihove zdravilne rož'ce. Vsi govorci so med drugim povabili obiskovalce, naj si lepote tega dela trboveljske občine tudi sami ogledajo. Besedilo in slike: Irena Vozelj PREDHODNICA SVETLOBNI ODSEVI SOVRETOVE POTI 2005 V četrtek, S.septembra 2005, so obiskale Šavno Peč nekatere upokojene učiteljice iz Hrastnika in Trbovelj, da počastijo s šopkom obeležje znamenitega prevajalca Antona Sovreta. Izvedele pa so tudi, kako je prišlo do tega spomenika in kakšne aktivnosti se dogajajo v letošnjem letu, ko bodo v Hrastniku oziroma Savni Peči praznovali 120 let njegovega rojstva. Fanči Moljk jih je povabila tudi na letošnjo Sovretovo pot, ki bo tudi letos na prvo soboto v oktobru -1.oktobra, z dveh startnih točk: za hrastniško železniško postajo in z Dola ob Dolanki. Udeleženke so preživele prijetno dopoldne v sončni, slikoviti vasici, kjer jih je s kavo in čajem postregla domačinka Cvetka. Izlet je organizirala nekdanja ravnateljica hrast-niške šole Breda Vidmar. Besedilo in slike : Fanči Moljk Člani Foto kluba Hrastnik so pripravili novo razstavo iz cikla Člani Foto kluba Hrastnik predstavljajo.V galeriji zdravstvenega doma je od 30. avgusta 2005 do 10.septembra razstavljal svoje fotografije njihov član Jernej Biderman, ki jih je poimenoval Svetlobni odsevi. Od petnajstih posnetkov so trije namenjeni pokrajini, trije gozdu, dva podhodu, sedem pa jih je naslovil Odsevi in sence. Simon Tanšek, tajnik Foto kluba Hrastnik, je v privlačni zloženki, ki so jo izdali ob tej priložnosti, zapisal: «Od gledalca njegova dela zahtevajo, da se jim popolnoma prepusti, da na obrazu, z zaprtimi očmi začuti toplino sončnega žarka, da začuti veter v laseh skozi odprto okno drvečega avtomobila in svežino hladnega gozda...« Jernej Biderman se ukvarja s fotografijo že petnajst let. Fanči Moljk, fotografija : Jernej Biderman KOLUMNA + ALEKSU POREDNIH: SLAVA SVETA MINE Nekateri si slavo kupujejo z razgaljanjem za bulvarske časopise, spet drugi se za kanček pozornosti soljudi lotevajo skrajnih podvigov. Malo ljudi, kijih gledamo skozi oko kamere, ima zdrav odnos do slave. Slava je motiv njihovega prizadevanja. Izhajajo iz zunanjih impulzov, čeprav se sklicujejo tudi na notranje. Ni lahko ugotoviti, ali je npr. pri Tomažu Humarju vzgib za njegove alpinistične vragolije izključno notranje narave ali si želi tudi zunanjega priznanja. Le redkim uspe po tistem, ko postanejo javno znani ah slavni, ohraniti svoj pravi jaz. To bi pomenilo, da se enako obnašajo, ko jih hvalijo in ko jih grajajo, ko se “vsak jim klanja in ko se pozaba nadnje zvrne”. Če si na konju, še ne pomeni, da boš na njem tudi ostal. Tega se vse premalo zavedajo razni zvezdniki, ki pijejo sladkost slave, ne da bi imeli v glavi, da se lahko njena pipica nekega lepega dne zapre. Toda kaj sploh je predajanje slavi, če ne krinka za trhle temelje osebnosti? Kdor je trden v sebi, ne potrebuje slave in priznanja. “Ja, dober si!” treplja roka slave upognjen hrbet “zvezdniške živalce”, ki se sesuje sama vase, ko tisti, ki sojo prej hvalili, začnejo s plesom zavračanja. “Škandalozno! Malo so mu zrasla krila, pa že misli, da je vreden več kot ostali.” Rumeni vrtinec je neusmiljen. Za njegove lastnike in ustvarjalce je pomembno, da so ljudje z njim zasvojeni in se z njegovo pomočjo naslajajo nad uspehi, še bolj pa nad spodrsljaji malih in velikih zvezd iz sveta politike, športa in popularne kulture. Preko trač časopisov in revij ter drugih medijev reklamirajo opravljanje in obrekovanje. “Laž v njih živi, na zvon veliki se obeša, da zbeži resnice moč, v temi sveta opeša.” Tovrstna bleščeča laž kratkočasi množice ljudi, ki tako ali drugače životarijo v močvirju življenja. Naslajajo se nad polomi v življenjih slavnih, da lažje prenašajo ‘mizerijo’, v kateri čofotajo, ne da bi vedeli, da je njihovo trpljenje le odsev njihovih misli. Veselje zaradi neuspeha drugega in nevoščljivost zaradi uspeha sta dve plati istega kovanca, katerega skupni imenovalec je potlačena ambicija, da iz sebe naredimo nekaj več kot le “pohlevno žival, ki biču se priklanja gospodarja”. Zelo redki ljudje so se naučili razmišljati z lastno glavo ne glede na posledice. Tovrstne svetle izjeme vlivajo upanje v “boljši svet”, kajti boljši svet ne pade z Marsa, ampak si je za njegovo uresničitev treba prizadevati. Pot v boljši svet je tlakovana s sledenjem “govorici svojega srca, ki nikoli pred Lažjo ne bo klonila”. Veliko energije moramo vložiti, če hočemo slediti sebi, ker nam svet dopoveduje, da smo majhni, ubogi, šibki. A zakaj velika večina ljudi sploh verjame tem temačnim frazam in jih širi naprej? Razlog je v stoletjih pranja možganov, ko so ljudem dopovedovali, da jim naravna grešnost preprečuje kaj več, “kot valjati se v lastnem blatu, ko le redko sonca luč posije, ko vsak dan premik samo je bliže bridki smrti”. To pranje možganov je ustvarjalo (in še ustvarja) “ribe, ki plavajo s tokom”. Pozabljamo nase, s tem pa krepimo moč vladarjev svojih duš in teles. Kaj pa je z ribo, ki plava s tokom? Mrtva je. Riba, ki je živa, je namreč sposobna plavati proti toku. Naj se vse podre, iz tople, umazane vode bo prišla k hladnemu izviru, kjer je moč, ki vabi v življenje, “vendar jo le malokdo okusi, ker ubije strah sledi jim upa zmage”. Samo plavanje proti toku kljub posmehu mrtvega človeštva nam daje resnično notranje zadovoljstvo, ki se izraža v brezpogojni ljubezni do soljudi in vsega, kar nas obdaja. V začaranem krogu samopomilovanja se vsak dan grizemo samo zato, ker se bojimo spoznati sami sebe, se soočiti s temnimi globinami naše osebnosti in jih sprejeti. Prava ljubezen je brezpogojno sprejemanje sebe, ki vodi tudi v brezpogojno sprejemanje drugih. Brez tega je vsakršno prizadevanje za boljši svet zaman. Slava sveta je prazen dim, ki se vije zaradi človeške želje, pokazati se svetu, da si v nečem najboljši in da si zaslužiš priznanje. Množice, ki so zaslužne za slavo posameznikov, si nato želijo lastiti slavne, zmagovite, v zvezde povzdignjene ljudi. Srkajo njihovo energijo, zato jih tudi ustvarjajo. Poistovetijo se z junaki in njihovimi dejanji, zato se ob njihovih uspehih počutijo uspešni vsi v množici. Ustvarjanje slavnih ni posledica priznanja njihovih zaslug, ampak posledica človeškega iskanja potešitve potlačenih želja in hrepenenj. S pomočjo medijev množice dobijo svoje mite, dobijo kosti za glodanje in nov motiv za življenje, “ki se sveti le navzven, znotraj pa pogubo skriva”. Človek, omrežen v spletke medijev, zato kljub vsemu blišču in ‘pompu’ ostaja ujet v bedo vsakdanjika, ostaja prazen in notranje nepotešen, ker živi življenje po volji drugih, ne čuti pa dovolj moči, da bi zaživel po svoje. Počuti se izžetega, ker si je tuj, mediji pa to odtujenost še poglabljajo. Treba seje ločiti od kolesja slave in medijev, ugasniti televizor in radijski sprejemnik, zapreti časopis. Sebi se bomo približali samo v tišini, zato je bistveno bolje oditi na sprehod v naravo, kjer lahko v miru prisluhnemo skrivnostim lastnega bitja. Izbira pa je naša - sami namreč nosimo posledice svojih odločitev, ki se usodno odražajo tudi na naših najbližjih ... Q AKTUALNO________ VALVAZOR OBISKAL IZLAKE Po dolgem času je Janez Vajkard Valvazor spet obiskal svoje nekdanje domovanje, Medijski grad na Izlakah. Obiskovalci Medijskega gradu so z nestrpnostjo pričakovali obisk grajske gospode. Zahvala za obisk gre Kulturnemu društvu Elektroelement Izlake, ki so s svojo igro navdušili številno občinstvo. V prijetnem grajskem ambientu in ob dobri igri čas kar prehitro mine. Želimo si, da bi nas kulturniki še večkrat razveselili s kakšno štorijo o J.V.Valvazorju. Konec koncev je to naša kulturna dediščina, ki jo s ponosom prenašamo naprej na naše naslednike. Čestitke še enkrat ob dobro odigrani igri. IRH Foto: PRA V V soboto, 3.9.2005, so se pri gostišču Vidrgar zbrali motoristi Moto kluba Izlake s svojimi jeklenimi dvokolesniki. Pred tremi leti so se odločili, da ustanovijo svoj Moto klub, ki deluje pod okriljem AMD Izlake. Člani moto kluba se sicer srečujejo tedensko, če le imajo čas. Včasih se skupaj nato odpeljejo na kakšno daljšo vožnjo, kjer spoznavajo lepote dežele z vetrom v laseh. Tokrat so se že drugič zbrali na Moto Golaž Party, kjer so se v prijetni družbi in ob dobri pijači in jedači pogovarjali o svojih konjičkih, motorjih. Tokrat se je srečanja udeležilo okrog petdeset motoristov. Svoje jeklene konjičke so postavili na ogled tudi radovednim naključnim obiskovalcem. Muhasto vreme jim je preprečilo panoramsko vožnjo do Svete gore, vendar pa jih to ni ustavilo, da se ne bi popeljali do Zagorja in nazaj. Hrupna karavana je torej privabila tudi poglede tistih, ki se niso ustrašili temnih oblakov. V prijetnem vzdušju seje njihovo srečanje končalo z obljubo, da se naslednje leto spet dobijo na golažu. IRH Prejšnji teden so se za trboveljske vrtičkarje, šolarje in dijake poletne počitnice končale. S prvim septembrom je prag trboveljskega vrtca prestopilo 322 otrok, ki so vključeni v redne dopoldanske programe, 30 pa jih bo v skrajšanih popoldanskih oblikah. V enoti Pikapolonica bo 131 otrok, v Cicibanu 79, v Barbari 64, v Mojci 41 in v enoti Vrtca Trbovlje na Dobovcu 12 otrok. V Osnovno šolo Trbovlje so medse sprejeli v 1. razred 62 otrok, skupaj pa jih je 650. Osnovno šolo Ivan Cankar obiskuje 331 otrok od 1. do 9. razreda, prvošolčkov je 35. V prvi razred Osnovne šole Tončke Čeč je stopilo 24 malčkov, vseh skupaj do 9. razreda je 342. V oddelek s prilagojenim programom je prišel en prvošolček, skupaj jih je 22. Prag Srednje tehniške in poklicne šole je prestopilo 500, Gimnazije in ekonomske srednje šole pa 645 dijakov. Od tega jih 361 obiskuje gimnazijo, 108 ekonomsko gimnazijo in 176 program ekonomski tehnik. KO ŽADOM PESEM V nedeljo, 11. septembra popoldne, je bilo v Jesenovem veselo. Zbrali so se Čemšeničani, da bi skupaj z zbranimi gosti slavili. Razlog - čisto življenjski, saj vemo, da brez dobrih cest ni življenja. Dolgo se je čakalo na asfaltiranje posameznih odsekov. Razbor, Dobrljevo, Zg. Brezje do Lovske koče, pa Razlake...vsi so nujno potrebovali asfalt. Najhuje je bilo pozimi, ko morajo otroci v šolo, odrasli v službo ali po kakšnih drugih opravkih. Tudi neuija so naredila svoje. Že lansko leto je bilo vse pripravljeno za polaganje črnega plašča pa se je zataknilo, zato je bilo delo k sreči letos uspešnejše. Srečanja se je udeležil zagorski župan Matjaž Svagan, ki je pozdravil prisotne. Predsednik Ivan Globokar se je zahvalil zaslužnim gostom, ki so, poleg domačinov, krivi, da je delo uspešno končano: županu, Ivu Vrtačniku, mag. Miru Štrajharju, župniku, ki je končano delo blagoslovil in priznanem enologu Zdravku Mastnaku, ki je imel pri »žegnanju« tudi svoj prispevek. Gotard Ferme je s svojo nadarjeno družino poskrbel za glasbo in hkrati za dobro razpoloženje vseh prisotnih. Da je bilo res kot se šika, lahko vidite tudi na naših slikah. Miro Strajhar je po nagovoru prisotnih zapel njegovo najljubšo-Slovenec sem.., v sodelovanju z Gotijem in pevskim zborom v omizju in tudi čemšeniški gospod župnik je znan kot ljubitelj lepega petja. Slike in besedilo: St.R. AVSTRALIJO V ponedeljek, 12.septembra 2005, je odpotoval na svetovno prvenstvo v kajaku na divjih vodah tudi naš srebrni Zasavčan Peter Kauzer ml. Tekmovanje v Pentrihu bo konec septembra, kamor je večji del ekipe že odšel, Peter pa je imel še obveznosti na Fakulteti za šport. Z njim je v Avstralijo odpotoval tudi oče Peter st., njegov trener. Na vprašanje, kako se počuti, je za naš časopis povedal: »Sem optimistično razpoložen in upam, da mi bodo uspele dobre vožnje, kakršne sem pokazal v celi letošnji sezoni...Odhajam s pozitivnimi mislimi pa tudi v ekipi je tapravo vzdušje. Kolikor se bo dalo, bomo uživali v deželi »Down under«... Petru želimo tudi bralci Zasavca čim boljše vožnje brez kazenskih točk, za rojstni dan, ki ga je praznoval 8. septembra, pa mu iskreno čestitamo ! Slika in besedilo: Fanči Moljk © DRUŠTVENO PODKUMSKI LOVCI PRAZNOVALI 60 LET DRUŽINE Ob 60. jubileju Lovske družine (LD) Podkum je bila v soboto 3. septembra slovesnost pred lovskim domom v Podkumu. Obletnico je počastilo 15 lovskih družin iz Zveze lovskih družin (ZLD) Zasavje ter gasilski društvi iz Podkuma in Padeža, ki delujeta na območju njihovega lovišča, praznovanju pa se je pridružilo tudi Športno društvo Podkum. Poleg domačih lovcev se je zbralo več kot 50 lovskih gostov, ob njih pa še gasilci, športniki in ostali krajani. Slavnostni govornik je bil starešina LD Podkum Milan Repar. Opisal je bogato zgodovino družine, ki ima trenutno 35 članov. LD Podkum je 9. septembra 1945 ustanovilo 10 zagnanih lovcev. To so bili: Alojz Čop, Karel Mercina, Ivan Vrtačnik, Jože Savšek, Miha Jamšek, Rudolf Potrpin, Drago Rupnik st., Franc Potrpin, Janez Martinčič in Fride Zupanc. Prvi člani so bili tudi kmetje, zato jim ni bilo težko navezati primernih stikov z domačini. Po Reparjevih besedah je skrb za dobre odnose s prebivalci podeželskega okolja, kjer družina deluje, še vedno ključnega pomena. Deset let po ustanovitvi so se lotili gradnje prvega lovskega doma, ki so ga leta 1956 predali njegovemu namenu. Vsa potrebna dela so lovci opravili prostovoljno. Leta 1984 so ugotovili, da dom ne odgovarja več zahtevam časa, zato so ga porušili in na njegovem mestu postavili sodobno stavbo. Poleg zadovoljevanja lovskih potreb imajo vrata odprta tudi za razne druge priložnosti, kot so krsti, sedmine in obletnice. Repar je poudaril, da si ga želijo še bolje izkoristiti, zato si prizadevajo za pridobitev vseh potrebnih soglasij za gostinsko dejavnost. V lovišču LD Podkum, ki se razteza na 2800 hektarjih, je sprva prevladovala nizka divjad, danes pa poleg zajca, lisice, kune, jazbeca in srnjadi lahko srečamo še jelenjad, muflona, gamsa, divjega prašiča in prehodno medveda. V lovišču imajo postavljenih 34 lovskih prež in 40 solnic. Kmalu po ustanovitvi so podkumski lovci začeli navezovati prijateljske stike s sosednjimi lovskimi bratovščinami: LD Dobovec, LD Polšnik, LD Radeče in LD Dole pri Litiji. Z LD Dobovec prirejajo vsakoletno srečanje na Počivalnicah. Z vsemi sosednjimi LD in LD Gabrovka se izmenjujejo pri organizaciji vsakoletnega skupnega lova, skupaj pa se udeležujejo tudi jesenske Hubertove maše. V domačem okolišu LD Podkum dobro sodeluje z gasilskim društvom, osnovno iliilllllUi, 'IIIIHH šolo in župniščem. “Zgleden odnos do sosednjih LD” je v svojem nagovoru pohvalil tudi predsednik ZLD Zasavje Franc Trebušak. Poudaril je pomen ohranjanja vrlin in vrednot enakopravnega povezovanja na vseh ravneh lovske organizacije. Po njegovem prepričanju je močna regionalna povezanost učinkovit ukrep proti centralizaciji slovenskega lovstva. Ob koncu je LD Podkum zaželel uspešno delovanje tudi v prihodnje, tem željam pa se je nato pridružil še Samo Vrtačnik, predsednik Sveta Krajevne skupnosti Podkum. Zaželel jim je “obilo lovskih radosti in da bi še naprej sodelovali pri aktivnostih v naši krajevni skupnosti”. Slavnostni del prireditve je zaznamovala še podelitev 13 priznanj LD Podkum in 12 odlikovanj Lovske zveze Slovenije zaslužnim članom. Podelil jih je Franc Trebušak. Za popestritev uradnega dela prireditve so poskrbeli Dobovški rogisti, trboveljski Pevski zbor ZLD Zasavje in domača otroška gledališka skupina z igrico Lovsko življenje. Družabni del se je začel ob zvokih domačega otroškega ansambla Črički in slastnem lovskem golažu, nato pa je vse prisotne močan naliv opozoril, da se lovstvo dogaja predvsem v naravi. Lovci so seji še enkrat uspešno prilagodili, saj so se pred dežjem umaknili v zavetje lovskega doma. Tam seje v veseli druščini ob zvokih harmonike praznovanje nadaljevalo, tako da so lahko izvedli tudi srečolov. Besedilo: Boštjan Grošelj DEJAVNOST lllt ZAGORJE V POLETNEM ČASU Že nekaj let organiziramo skupaj z Zavodom za zdravstveno zavarovanje Slovenije letovanje otrok na Debelem Rtiču. Letos je letovalo 98 otrok iz naše občine, veliko pa smo jih morali odkloniti. Otroci so se imeli lepo, imeli so tudi srečo z vremenom, ker j e letos potekalo letovanje od 28.06. do 28.07. V mesecu juliju smo organizirali dvodnevno krvodajalsko akcijo, katere se je udeležilo 295 krvodajalcev. Letos je bilo nekaj manj krvodajalcev kot lani, vendar ker je to čas dopustov v podjetjih manjka ljudi in tako ne morejo priti vsi, ki bi želeli darovati svojo kri. V Trbovljah na transfuzijskem oddelku bolnice, pa lahko darujete kri vsak četrtek od 6-9. ure. V začetku avgusta nas je presenetila novica o stečaju firme Deloza. Več kot 70 delavcev j e ostalo brez dela in so prijavljeni na Zavodu za zaposlovanje. Skupaj z občino Zagorje smo priskočili na pomoč delavcem z prehrambenimi paketi in praškom, da bi vsaj malo ublažili njihovo stisko. V soboto 10. septembra je v Čečah nad Trbovljami potekalo regijsko preverjanje znanja ekip prve pomoči, Civilne zaščite in RK iz vseh treh zasavskih občin. Zagorsko občino je zastopala ekipa tovarne ETI Izlake, ki se je uvrstila na 2. mesto in vsem udeležencem iskreno čestitamo in se jim zahvaljujemo za njihovo znanje in trud, ki so ga prikazali na tekmovanju. Ob tej priliki bi se zahvalili tudi vodstvu ETI d.d. za posluh in razumevanje, da se lahko vsako leto predstavi njihova ekipa na regijskem preverjanju znanja prve pomoči. Spet se je začel pouk v šolah, nove skrbi za starše in otroke. Prihajajo pa tudi lepe stvari in prireditve, na katerih sodelujejo naši šolarji, ki razveseljujejo z svojo igro in znanjem. Vsem skupaj- učiteljem in učencem želimo veliko energije in sonca in čim lepši uspeh v tem šolskem letu. Območno združenje RK Zagorje ŠPORT ©) V soboto, 3.9.2005, so v Mislinji potekala tekmovanja za Pokal Cockta za dečke do 12 in do 13 let in deklice do 14 let. Na njihovi 31 meterski skakalnici je Jakob Smolič SK Zagorje skočil na 20 mesto pri dečkih do 12 let in Ernest Prišlič na 11. mesto pri dečkih do 13 let. Deklice do 14 let so se razvrstile takole: 1. mesto: Manja Pograjc - SK ZAGORJE 2. mesto: Katja Požun - SK ZAGORJE 4. mesto: Julija Sršen - SK ZAGORJE 5. mesto: Anja Javoršek - SK ZAGORJE Dekleta do 14 let - Mislinja: z leve: Katja Požun - Manja Pograjc (zmagovalka) - Barbara Klinec - Julija Sršen Naslednji dan, v nedeljo 4.9.2005, smo Kisovčani v kisovškem skakalnem centru organizirali tekmovanja za Pokal Cockta na 25 meterski skakalnici. Tudi pri nas so se tekmovalke in tekmovalci pomerili v treh kategorijah, vendar v starosti od 10 do 11 let. Vseh tekmovalcev na štartni listi je bilo 78, tekmovanja pa so si ogledali tudi številni gledalci, ki so športno vzpodbujali mlade skakalce. Le-ti so se jim oddolžili z zares izjemnimi skoki, nekateri že s pravimi mini poleti. Za konec je organizator pripravil še bogate nagrade za najbolje uvrščene. Rezultati: Dečki do 10 let: 1. mesto: Mitja Drinovec - SK TRŽIČ TRIFIX 2. mesto: Žiga Hrovat - SK ZAGORJE S.mesto: Uroš Drobnič - SSK ILIRIJA 13.mesto: Žan Žujič - SK ZAGORJE lS.mesto: Žan Bantan - SK ZAGORJE 36.mesto: Borut Udovič - SK ZAGORJE (zmagovalec) - Uroš Drobnič Dečki do 11 let: 1. mesto: Nejc Cajner - SSK LJUBNO BTC 2. mesto: Aljaž Vodan - SK TRIGLAV S.mesto: Urh Krajnčan - SSK VELENJE Dečki do 10 let - Kisovec: z leve: Žiga Hrovat - Mitja Drinovec Deklice do 11 let: 1. mesto: Anja Javoršek - SK ZAGORJE 2. mesto: Julija Sršen - SK ZAGORJE Deklice do 11 let - Kisovec: z leve: Julija Sršen - Anja Javoršek (zmagovalka) - Ema Klinec Prav tako v nedeljo, vendar v Mislinji, je potekalo tekmovanje za Pokal Cockta za dekleta v absolutni kategoriji na njihovi največji 85 metrski skakalnici, naša Katja Požun je osvojila odlično 4.mesto. Ekipno državno prvenstvo za dečke do 15 let seje odvijalo v prekrasnem sobotnem dopoldnevu v skakalnem centru v Kisovcu. Ekipe so se pomerile na največji kisovški skakalnici. Še posebej pa so nas razveselili naši skakalci in tudi skakalke, saj so osvojili naslov ekipnega državnega prvaka v kategoriji dečkov do 15 let. Tako je ekipa SK ZAGORJE lv postavi Leon Grobljar, Katja Požun, Janez Močnik-Guna in Andraž Pograjc slavila pred drugouvrščeno ekipo iz SSK Alpine Žiri in tretjeuvrščeno ekipo iz SK TRŽIČ - TRIFIX. Druga kisovška ekipa - SK ZAGORJE 2 v postavi Manja Pograjc, Ernest Prišlič, Dejan Žujič in Aljaž Smolič je osvojila lO.mesto izmed 15-ih ekip. V Logatcu je prav tako v soboto potekalo ekipno državno prvenstvo za dečke do 11 let. Kisovčani smo nastopili z nekoliko mlajšo ekipo in se uvrstili na dobro 7.mesto. S tem sta naši dekleti (Julija Sršen in Anja Javoršek), ter fanta (Žan Žujič in Žiga Hrovat) pokazali, da bo potrebno drugo leto še kako računati na njih. V nedeljo (dan za počitek večine ljudi) smo bili spet na poti in sicermaši najmlajši so se pomerili v Moravčah na manjši 13 meterski skakalnici. Tekmovanje je štelo za POKAL COCKTA, potekalo pa je v kategoriji cicibanov do 9 let. Z zares stilsko dovršenimi skoki, je presenetil (predvsem gledalce, malo manj pa trenerja) Žan Bantan in se zavihtal na odlično drugo mesto. Na peto mesto seje uvrstila Julija Sršen, Žan Žujič pa je bil enajsti. V Mislinji pa sta potekali tekmovanji za državno prvenstvo za dečke do 14 let in POKAL COCKTA v nordijski kombinaciji za dečke do 15 let. Na mislinjski 65 meterski skakalnici so je pri dečkih do 14 let od naših najvišje zavihtel Leon Grobljar, ter osvojil 12.mesto, Dejan Žujič je bil 22.-ti, Ernest Prišlič pa 27-ti. V nordijski kombinaciji je zmaga odšla v Kisovec in sicer po zaslugi Andraža Pograjca, s petim mestom pa je klubski uspeh dopolnil naš Leon Grobljar. Drugo mesto na tekmovnaju za POKAL COCKTA v kateogriji cicibani do 9 let . S K Zagorje: Borut Markošek RALLY V petek, 2. in v soboto 3. septembra se je v Velenju in okolici odvijal tradicionalni, že 22. rally »VELENJE« pod taktirko članov kluba AMTK Velenje. Na tej dirki, ki je letos ponovno štela tudi za prvenstvo Hrvaške, so nastopile tudi tri zasavske posadke. Verjamemo, da bi vsi zasavski dirkači na to dirko najraje čimprej pozabili. Ta, za Zasavčane nekoč zelo uspešen rally, (več zmag Boštjana Turka in Primoža Kostanjška v minulih letih) so letos zaznamovale predvsem tehnične okvare njihovih dirkalnikov. Že na prvi HP (hitrostni preizkušnji) je odtrgana obesa zadnjega kolesa od visokega mesta oddaljila posadko Turk-Kumše, ki sta si zaradi okvare »privozila« nekajminutni zaostanek. Posadka Kostanjšek-Oberč se je z okvarami na vozilu spopadala že od začetka dirke, vendar sta fanta upala, da bodo mehaniki tekom dirke uspeli popraviti dirkalnik. Te želje so se razblinile na 1. HP v soboto, ko je poslušnost njune ASTRE odpovedal menjalnik. Posadka Žnidar-Kaljope je prvi dan kotirala zelo visoko v svoji klasi vozil (YUGO), vendar pa je tudi njiju drugi dan dirke od želenega veselja oddaljila počena pol os in primorana sta bila odstopiti. Tako sta v »igri« ostala le Boštjan Turk in Janez Kumše, ki sta okvaro na njuni SUBARU IMPREZ-i po HP 3 sanirala in se podala v lov za izgubljenimi sekundami. Z 28. mesta sta se prebila na 15., kaj več pa se po besedah Boštjana ni dalo: »Težave so se začele petsto metrov po Startu 1. HP, kjer sva odtrgala zadnje kolo. S takim vozilom sva morala vozilti vse tri HP in izgubila ogromno časa. Mehaniki so vozilo sicer popravili, vendar pa niso utegnili nastaviti optike koles, tako je bil dirkalnik nemiren. Tudi stare težave s Saturnusa z elektroniko so se povrnile. Skratka, vse je šlo narobe. Ko se je močno ulil dež, sva uspela postaviti 2. čas v generalcu, 3 stotinke za Jerebom, to pa je bilo tudi vse. Tako sva izgubila motivacijo in do konca dirke le rutinirano odpeljala do cilja,« nam je zaupal vidno razočarani Boštjan. Smole pa niso imeli le Zasavčani, eden od favoritov za zmago Tomaž Kaučič, SUBARU IMPREZA, zaradi tehnične okvare ni mogel niti štartati. Ponagajala mu je elektronika na vozilu in celo strokovnjaki iz slovitega PRODRTVE-a so bili nemočni. Rally je drugače postregel z res bogato udeležbo atraktivnih dirkalnikov iz Slovenije, Hrvaške, Madžarske, Italije in Avstrije, ki so poskrbeli da je številčno občinstvo ob trasi uživalo. Zmago je, kot že štirikrat letos, slavil Izolan Andrej Jereb SUBARU IMPREZA, ki tudi tokrat niti za hip ni izpustil vodstva, sledili so : hrvaška prva violina Juraj Šebalj MITSUBISHI LANGER, slovenska legenda Darko Peljhan SUBARU IMPREZA, osmoljenec lanske sezone Mitja Klemenčič, Madžar Janos Szilagy itd. Kot vedno na rally-ih tudi letos ni manjkalo karambolov. Borut Smrdelj RENAULT CLIO RS zlet s steze v železni kontejner (zdravljenje v Velenjski bolnišnici), Istran Danijel Šaškin, sicer fant znane smučarke Urške Hrovat je dodobra preoral njivo na Vinski gori, Hrvat Jaki Franja pa je podrl steno dvonadstropne hiše, k sreči brez telesnih poškodb. 22. rally Velenje je za nami, nasvidenje torej naslednje leto na 23! KBMRACING KLUB, MM, slika: Uroš Čuden ŠPORT ® OBVESTILO O TURNIRJU V petek, 9. 9.2005, in v soboto, 10. 9.2005, je v Športnem parku na Logu v Hrastniku potekal že 10. tradicionalni turnir v malem nogometu »Hrastnik 2005« v organizaciji domačega kluba KMN Juventus. USPEHI TK AS LITIJA Konec avgusta in začetek septembra je slovenski tenis v znamenju ligaških tekmovanj. Državno ligaško prvenstvo je eno najprestižnejših, saj posredno kaže moč posameznih klubov. Udeležilo se ga je 18 ekip iz Zasavja. Na turnirju, ki je trajal 20 ur, so bile ekipe razvrščene v 6 skupin. V skupinah so bili trije udeleženci, prva dva pa sta se uvrstila naprej. Rezultati polfinala: 1. Gamsi/Šentlambert - Rudnik 2. KMN Juventus - Trg. Čop 3. ŠD Prapreče - ŠD Čolnišče Rezultati finala: 1. KMN Juventus - Rudnik 2. KMN Juventus - ŠD Prapreče 3. Rudnik - ŠD Prapreče Končni vrstni red: 1. KMN Juventus 2. Rudnik 3. ŠD Prapreče 4. Trgovina Čop Najboljši strelec je bil Davor Goronja (Rudnik) s petimi goli, najboljši igralec Aljoša Vincek (ŠD Prapreče) in najboljši vratar Danilo Bantan (KMN Juventus). 0:6 6:0 3 : 3 - 8 : 7 po 6-m 2:1 1: 1 - 7 : 6 po 6-m 3:2 Za zmagovalno ekipo KMN Juventus, ki je že šestič zapored osvojila prvo mesto na svojem turnirju, so pod vodstvom predsednika kluba Gorazda Bevca in vodje ekipe Jožeta Hočevarja, nastopili Danilo Bantan, Matej Kirbiš, Jani Bokal, Blaž in Zoran Presečki, Nermin Isič, Igor Mihajlik, Ibrahim Fejzič, Sašo Novak in Denis Škoberne. Sponzorji turnirja: Elstik d.o.o., Forstek d.d., Procvet d.o.o., Majcen d.o.o., Glasdecom d.o.o., Point 21 d.o.o., Gib-Blažko s.p., Servis enka - Urška Hribšek s.p., Občinski odbor LDS, Mitja Godicelj s.p., Športna zveza, občina (vsi Hrastnik), Prein d.o.o. (Trbovlje), Eti elektroelement (Izlake), ZIBTR d.o.o. (Litija), Schmidt hsc d.o.o. (Celje). Posebna zahvala: Jože Koprivnik, Vladimir Mikša, Marjan Novak, Andrej Škoberne, Rok in Nina Blažko, Barbara, Branka in Simon Zajec, KRC Hrastnik in župan Miran Jerič. TK AS Litija je letos nastopil v državnem ligaškem prvenstvu v kategoriji do 12 let (mešano dečki in deklice ), v kategoriji deklet do 14 let, dečkov do 14 let in v 1. slovenski moški teniški ligi. Ekipa do 12 let, ki je glavni favorit za naslov državnega prvaka, se je suvereno uvrstila v finale, ki bo v Portorožu 21.in 22.septembra. To je uspelo tudi dekletom do 14 let, po zmagi nad nosilkami v skupini ekipo iz Idrije, finalni boj jih čaka 18.septembra prav tako v Najmljaša tekmovalka TK'AS Portorožu. Za državnega prvaka pa litija sedemletna Lukač Žana se bo tudi letos borila članska ekipa že osvaJa P™ mesta ■ IGM Zagorje&TK AS Litija. Njen nasprotnik bo tudi tako kot lani ekipa TK Triglav Kranj, kije letos absolutni favorit na papirju, saj bodo nastopili skoraj s celotno slovensko Davis c up reprezentanco. Za IGM Zagorje&TK AS Litija je ponovna uvrstitev v finale lep uspeh in ponovitev lanskega rezultata. Pot do finala je bila tesna. Najmlajši so na turnirju v Murski Soboti pobrali skoraj vse pokale. V mini tenisu je pri deklicah slavila sedemletna Lukač Žana, Kokalj Grega pa je bil pri dečkih drugi. V midi tenisu je bila na najvišji stopnički Kolman Eva, Šteferl Tim je bil drugi, ter drugi v tenisu do 10 let, kar je izvrsten uspeh. Na turnirju do 18 let v Radovljici je Anja Poglajen brez večjih težav prišla do polfinala in po porazu s Kajtazovičevo osvojila S.mesto. Anita Kosmač je v Idriji na turnirju do 14 let po zmagi nad drugo nosilko s 7:5,5:7 in 6:3 v četrtfinalu nadaljevala zmagoviti pohod in klonila šele v finalu, ker je bila Kovač Nika iz Ljubljane premočna ovira. Drugo mesto na turnirju 2.kategorije bo Anito precej dvignilo na slovenski teniški lestvici do 14 let. Anja Poglajen in Nejc Steiner sta nastopala na ITF turnirju v Splitu. Tako Anja kot Nejc sta se uspela prebiti do 2.kola glavnega turnirju med posamezniki, bolje pa jima je šlo v igrah dvojic, kjer sta izgubila šele v polfinalu. Anja je igrala skupaj s hrvatico Perlain, Nejc pa z rojakom Semrajcem. Po Splitu sta se udeležila še ITF turnirja v Mariboru. Anja pri žrebu ni imela sreče. V prvem kolu se je pomerila s Slovakinjo Ciganikovo, ki je teden prej ugnala vso konkurenco in zmagala turnir v Splitu. Tudi tokrat j e bila uspešnejša. Je pa Anja ponovila uspeh v dvojicah, saj je skupaj z Kajtazovičevo prišla do novega polfinala. Nejc je izgubil v prvem kolu, dvojic pa ni igral. Največ je v Mariboru iztržil Zlatkovič Matej, ki se je uvrstil v četrtfinale tako pri posameznikih kot v igrah dvojic. DNEVI GRMENJA V KISOVCU NA STEZI EVJ Zadnji vikend v avgustu je KBM racing športno društvo organiziralo tekmovanje za Pokal Zagorja v hitrostnem motociklizmu na progi evj v Kisovcu v počastitev praznika občine Zagorje. Tekmovali so v vseh kategorijah, od R1 -skuter, R2 in R3 - minimoto junior in senior, R4 - supermoto do 450 ccm, R5 - supermoto open in R6 - supermoto Tomos pokal. Marljivi organizatorji so kljub spremenljivemu vremenu in močno omejenem dirkalnem prostoru vzorno izpeljali tekmo. Mokra steza v Kisovcu je tekmovalcem sicer predstavljala dodatno oviro, vendar je to tak šport in razmere so bile za vse tekmovalce v posamezni kategoriji enake. Publika je sicer pričakovala zmage domačih, zasavskih tekmovalcev, vendar so športno pozdravljali tudi vse druge tekmovalce. Poznavalci so pričakovali zaradi domačega terena zmago obeh Živkov, Iztoka in Franeka, saj sta pred peto letošnjo dirko vodila in Gregorja, vendar je športna sreča tokrat drugače zamešala karte. Razvrstitve v posameznih skupinah so sledeče: Rl: 1 18 UPNIK BENO 25 25 50 2 113 KORŠIČ TOMAŽ 20 20 40 3 65 BOŠTJANČIČ MARKO 16 16 32 4 1 LIPNIK MAX 11 13 24 5 7 ČUK LUKA 13 11 24 R2inR3: 1 2 HABAT SILVESTER 25 25 50 2 19 LEBAN MATJAŽ 20 16 36 3 53 ŽIVKO IZTOK 10 20 30 4 24 LENARDIČ GRčGOR 16 11 27 5 88 TRIFONI IGOR 11 13 24 6 666 ŽIVKO FRANJO 13 10 23 7 13 BIZJAK GREGA - 9 9 8 99 PRENARJANEZ - - - R4: 1 7 KOROŠAK TADEJ 16 25 41 2 61 ŠTERN BENO 25 16 41 3 15 VOLČIČ NIKO 13 20 33 4 4 MIHELČIČ ROK 20 11 31 5 1 MILOŠIČ GREGOR 10 13 23 6 49 KOLAR DEJAN 9 10 19 7 615 BIZJAK ROK 8 9 17 8 2 SITAR ROK 11 - 11 R5: 1 121 ŠKARJA MARKO 25 25 50 2 65 BARLE MIHA 20 20 40 3 111 NASTRAN UROŠ 16 16 32 4 68 KOSELJ GORAZD 13 13 26 5 191 RADMILO MARKO 11 10 21 6 52 PODOBNIK TONI 8 11 19 7 44 KOZOLE JURE 10 9 19 8 127 KRESLIN ALEŠ 9 8 17 9 27 LANGUS JOŽE 7 - 7 R6: 1 22 OBLAK ROBERT 25 20 45 2 33 MALNAR ALEN 13 25 38 3 69 HRIBAR MATEVŽ 20 13 33 4 20 SARAŽIN TINE 16 16 32 5 11 BURIČ GREGOR 11 11 22 6 46 PRODAN TEO 9 10 19 KBM racing Športno društvo wkw tom-iäsci}* «xi» KBM racing - Pokal Zagorje, 28.8.2005 Trenutni vrstni red v skupni razvrstitvi za DP si lahko ogledate na spletni strani AMZS: http://www.amzs-sport.com/strani/ rezultati/2005-smst/DP-2005.htm Tisti, ki spremljate moto šport, se boste strinjali z nami, da je vsaka dirka, pa naj bo to reli, tekmovanje in eksibicija starodobnikov, ali motociklizem, v Zasavju dobro obiskana. Vsa dejstva, zanimanje, tekmovalci in izjemno profesionalna organizacija narekujejo razmišljanja o stalni postavitivi take proge nekje v Zasavju. Mimogrede naj omenimo izraženo vidno zadovoljstvo tekmovalcev s progo in organizacijo, prav tako pa so vsa priznanja izrazili predstavniki in sodniki AMZS-ja. Neuradno je bilo slišati o visokem javnem priznanju AMZS-ja organizatorju tekme KBM racing-u. Bleščeče izpeljave pa prav gotovo ne bi bilo brez pokroviteljev: EVJ z prepustitvijo površin za tekmovanje in ureditvijo proge, Občina Zagorje z moralno in materialno pomočjo, Gasilske zveze Zagorje, ki je s svojimi društvi skrbela med drugim tudi za čiščenje proge, ZD Zagorje je bil prisoten ves čas tekme z dvema reševalnima voziloma, pa še na treningih z enim, KC Delavski dom Zagorje je prevzel ozvočenje in napovedovanje, alpska rekreacijska sekcija SK Zagorje je prispevala delo svojih članov, SK Zagorje SRC Marela pa je posodil sredstva varovanja, kot so zaščitne blazine, mreže in koli. V različnih oblikah so pomagali še: Teve Varnost Elektronika, Bartec, ETI, Intact iz Zagorja, Zavarovalnica Triglav, Zavarovalnica Maribor P.E. Novo mesto, Ytong-Xella, Rudnik v zapiranju Zagorje, GIF Beton MTO Zagorje, Komunalno podjetje Zagorje, Kamnolom Borovnik, Zidarstvo Gajser, SGP Zasavje Trbovlje, SVEA, Žagarstvo Janez Škrinjar in ne nazadnje kmetija Režun iz Znojil. @> REPORTAŽA PIHALNI ORKESTER SVEA ZAGORJE V ŠPANIJI Pihalni orkester SVEA Zagorje je na povabilo organizatorja, dirigenta pihalnega orkestra Zamora iz Španije, nastopal na tamkajšnjem prvem mednarodnem festivalu pihalnih orkestrov. Mesto Zamora leži na SZ Španije, zelo blizu Portugalske meje. Na festivalu so od petka 26.8. pa do nedelje 28.8.2005 nastopili trije pihalni orkestri ter dva trobilna oz. pihalna kvinteta, v sobodo dopoldan pa je potekal tudi seminar za tube. Od pihalnih orkestrov je poleg SVEA-e in domačega orkestra, prvi dan nastopil tudi mladinski pihalni orkester iz Italije iz Brescia-e. Slika cele odprave Pihalnega orkestra SVEA Zagorje SVEA Zagorje Peter Kuder, sproščen pogovor po koncertu. Kvinteti so nastopali v tamkajšnjem kulturnem domu, v popoldanskem času, orkestri pa zvečer na trgu »Plaza de la Constutizion« v starem delu mesta. V soboto na koncertu Pihalnega orkestra SVEA se je zbralo kakšnih 1.500 ljudi, Levo organizator festivala ter dirigent pihalnega orkestra Zamora Jose Ignacio Petit, desno dirigent Pihalnega orkestra Godbeniki po koncertu, po poti so jim navdušeno ploskali in čestitali morda tudi kaj več, trg je bil nabito poln. Orkester je pod vodstvom dirigenta Petra KUDRA koncert izvedel izvrstno. Prav vsaka skladba je požela izjemen aplavz, na koncu pa so morali zagorski godbeniki koncert podajlšati kar za kakšnih 20 minut in ga zaključili z navdušenimi ovacijami občinstva. To navdušenje se ni poleglo še po koncertu, ko so godbeniki šli po glavni ulici proti svojemu začasnemu domovanju, so jim ljudje čestitali in ploskali, tudi tisti, ki so že sedeli v gostilnah, so vstajali in jim navdušeno ploskali in skandirali. Z vzdušjem v samem orkestru in odličnim koncertom se zdi, da je Pihalni orkester SVEA Zagorje spet v svojih »najboljših časih«. Malo ljudi se ukvarja z modelarstvom, še posebej če odštejemo tiste, ki so kakšen model sestavili le iz radovednosti ali pa so navdušeni že, če zbirajo stare modele. Bolj tekmovalno usmerjeni se med seboj merijo na hitrostnih tekmah, te pa so pravi družabni dogodki, na katerih se zberejo modelarji vseh starosti in z veseljem izkoristijo priložnost za medsebojno izmenjavo izkušenj. Dirke za cestne modele avtomobilčkov v Sloveniji potekajo skoraj vsak vikend in štejejo tudi za državni pokal. Manj razširjene so off road dirke, saj je v Sloveniji malo klubov s primernim terenom za takšno prireditev. V nedeljo, 4. septembra 2005, je v Logatcu po skoraj dveh letih spet potekalo tekmovanje off road. Prijavljenih je bilo 13 tekmovalcev, spremljali pa sojih pomočniki oz. mehaniki, ki v boksih skrbijo za dolivanje goriva in potrebna popravila med dirko. Tekmovalci so se pomerili v dveh kategorijah - 1:6 in 1:8. Rezultat posamezne vožnje je sestavljen iz števila prevoženih krogov in časa, v katerem je tekmovalec zadnjič prevozil startno - ciljno črto. Vsaka tekmovalna skupina je odpeljala tri kvalifikacijske vožnje po 5 minut, za rezultat iz kvalifikacij seje upoštevala tekmovalčeva najboljša kvalifikacijska vožnja. Ker je bilo tekmovalcev samo za eno skupino, so se vsi uvrstili neposredno v finale, o štartnih mestih pa so odločali rezultati iz kvalifikacij. Zmagovalec finalne vožnje je tisti, ki v določenem času odpelje največje število krogov. Ker finalna vožnja traja 40 minut, ni pomembna le dobra vožnja skozi ovinke, ampak tudi tehnična pripravljenost modela pred samo tekmo in seveda ohranjanje koncentracije do zadnje minute. V kategoriji 1:6 se je do zadnjega kroga bila bitka za prvo mesto, saj je zmagovalec Edi Benko dosegel 113 krogov, 112 krogov sta dosegla Robert Dolenc na 2. mestu in Mare Škrlj, ki se je zadovoljil s 3. mestom. Za nas bolj zanimiva je bila kategorija 1:8, v kateri so nastopali člani modelarskega društva iz Trbovelj in si v kvalifikacijah priborili najboljša štartna položaja. Kljub temu je zmagal bolj izkušeni Marko Stare, ki je odpeljal 128 krogov, drugo mesto pa je osvojil Dejan Hrušovar iz Trbovelj. Končal je s 117 krogi, takoj za njim na 3. mestu pa Danilo Mlekuž s 115 krogi. Aljoša Kolar in Simon Bastič iz Trbovelj sta dosegla 4. in 6. mesto. Trboveljski modelarji so zadovoljni z doseženim, saj je bila to njihova prva tekma. Že v lanskem letu so razmišljali o tekmovanju, vendar se lahko na tekme državnega pokala prijavijo samo člani modelarskih društev. Tako je bilo januarja 2005 ustanovljeno Modelarsko društvo Nitroinfected Trbovlje, ki v tem trenutku šteje 7 članov. Področje njihovega delovanja so radijsko vodeni modeli avtomobilčkov, njihovi načrti pa so usmerjeni tudi v širitev dejavnosti, ki bi vključevala modelarstvo letal ali helikopterjev. Med načrti je tudi prirejanje tekem, ki štejejo za državni pokal, vendar je treba za ta namen pridobiti primeren teren za tekme in treninge, pri čemer jih ovirajo dolgotrajni postopki in pomanjkanje finančnih virov. Verjamejo pa, da gre pri modelarstvu za gojenje tehnične kulture, zato bodo razmišljali tudi o tem, kako privlačnosti modelarstva prikazati širšemu krogu občanov. Besedilo: Irena Meterc Slike: arhiv članov MD ©) REPORTAŽA MARJAN KOZJEK: “SOLA NAJ ŽIVI OD JUTRA DO VEČERA” Ravnatelj Gimnazije in ekonomske srednje šole (GESŠ) Trbovlje, 43-letni Marjan Kozjek, je po rodu Gorenjec. V Zasavje ga je leta 1987 pripeljala ljubezen. Priženil se je na Čeče, kjer ga hribovsko okolje z Mrzlico in Kalom v ozadju spominja na rodno Dobravo pri Kropi. Ob vstopu v tretje šolsko leto svojega ravnateljevanja nam je razkril vizijo delovanja ustanove, ki je doslej zaznamovala življenje že več kot 3000 nekdanjih dijakov. Prizadeva si, da bi imelo od šole čimveč tudi sedanjih 650 dijakinj in dijakov ter generacije, ki prihajajo. Kozjek živi s šolo tudi izven službenega časa, saj pravi, da je uspeh pri nekem delu mogoč le, če mu je človek predan. Kakšna je bila vaša učiteljska pot? Leta 1987 sem začel učiti fiziko in tehnični pouk na Osnovni šoli Trbovlje. Ta profil mi je ravno ustrezal, ker sem po pedagoški izobrazbi predmetni učitelj fizike in kemije. Na GESŠ sem prišel leta 1988. Najprej sem bil učitelj fizike v ekonomskem programu in laborant za fiziko pri gimnazijskem profesorju Bojanu Pajku. Računalništvo je bilo moj hobi med študijem, zato sem videl, daje na Gimnaziji moja perspektiva tudi računalništvo. Vpisal sem drugo stopnjo študija na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, smer informatika. Hkrati z začetkom študija sem leta 1990 začel v poklicu sprejemati vedno več obveznosti na področju računalništva in informatike. Sprva sem vodil praktične vaje, nato sem prevzel predmet v celoti. Katere stične točke opažate med delom profesorja informatike in delom ravnatelja? Prehodil sem celo plejado različnih učiteljskih opravil v šoli, tako da mi šolski ustroj ni bil tuj. Vendarle je ravnatelj evanje velik korak v drugo smer. Ravnatelj mora biti v timski igralec, znati mora usmerjati in voditi profesorje in druge zaposlene na šoli. Kot profesor informatike sem bil na svojem področju zelo avtonomen. Ali bom uspešen ali ne, je bilo odvisno od mene. Kot ravnatelj ne morem vsega storiti sam, zato je potrebno sodelovati s kolegi, jih znati motivirati za uresničevanje skupnih akcij. Ravnateljeva odgovornost je velika in si je pred nastopom ravnateljske funkcije niti nisem mogel dobro predstavljati. Odločitve, ki jih sprejemaš, se bistveno bolj odražajo na delu drugih. Ravnatelj je stičišče interesov profesorjev, želja dijakov in staršev ter okolja, v katerem deluje šola. Kaj je bilo ključno, da ste se odločili sprejeti funkcijo ravnatelja? Življenje pripelje človeka do nekaterih križišč. Po duši sem naravoslovec, zato me je vedno zanimalo, kaj je na drugi strani, kaj je za vogalom, kaj se skriva pod skalo. Iz želje po odkrivanju nekaterih novih področij sem se odločil kandidirati za ravnatelja, ker sem želel nekaj prispevati k lastni osebnostni izgradnji in izgradnji organizacije. Drugo je gradnja kariere. Preplezal sem vse učiteljske stopnje, tudi glede pedagoških nazivov - od mentorja prek svetovalca do svetnika. Kandidiranje za ravnatelja je bilo zato logična posledica gradnje poklicne kariere. Kako ocenjujete vaše sodelovanje z učiteljskim zborom? Pri imenovanju je bila podpora kolektiva prek 80-odstotna, torej je bilo zaupanje veliko. Menim, da kolektiv dobro sodeluje, ker gre za moje nekdanje profesorske kolege. Uresničujemo številne skupne projekte. Po vojaško seveda ne gre; treba je uporabljati bolj mehke metode vodenja. Katere cilje ste si postavili, ko ste nastopili službo ravnatelja? Šola je kompleksen organizem. V njej delujejo številne sile, ki jih je treba ustrezno usmeriti. Vodilo je, da dijakom zagotavljamo v prvi vrsti kakovostno znanje, v drugi vrsti pa omiko, torej kulturno bogastvo, ki je tudi zelo pomembno. Prizadevamo si razvijati vrednote, ki bodo dijakom služile v življenju, od solidarnosti do zdravega načina življenja in občutka za sočloveka. Prizadevamo si zagotavljati dobre pogoje za delo učiteljev in dijakov, od kakovostne opreme z učno tehnologijo in drugimi učnimi pripomočki do strokovnega izpopolnjevanja učiteljev. Iščemo odgovore na nove izzive. Moj cilj je tudi, da šola ne le obdrži veljavo v kraju, ampak se njena pomembnost še poveča. Želimo biti ustanova, kije odprta od jutra do večera. Dopoldne je na voljo za redno šolsko delo, popoldne pa želimo pritegniti dijake in ostalo populacijo z obšolskimi dejavnostmi. Na šoli je možnost rekreacije, fitnesa, gostuje Tretja univerza, navzoči so študenti z raznimi aktivnostmi. Raznovrstni projekti V katere projekte se vključujete? Obstaja zdrava konkurenca med šolami, zato se trudimo biti čimbolj zanimivi in aktualni. Povečuje se število mednarodnih projektov, v katere smo vključeni. Poleg ustaljenih projektov, kot je npr. izmenjava z Gimnazijo Scheinfeld, dodajamo različne druge mednarodne projekte. Tako smo šli letos v projekt, ki ga vodi Deutsche Bank Stifftung v sodelovanju z evropskimi časopisi. Dijaki ekonomske gimnazije bodo preučevali gospodarske vidike v svojem okolju. Naša partnerska šola je Srednja šola v Flensburgu na nemško-danski meji. Učitelji se udeležujejo projektov Leonardo da Vinci in Socrates. Lani smo gostili pevski zbor s Češke, izvajamo različne projekte na šoli, npr. “Junior Achievement”, zelo razširjen v ZDA, program, kjer mladi sami ustvarjajo podjetja. Naši dijaki so lani imeli dve podjetji: eno se je ukvarjalo z organizacijo plesov, drugo pa s prodajo krompirčka. To je naš prispevek k razvijanju podjetništva. Včasih je precejšen izziv, kako takšne projekte uskladiti z veljavno zakonodajo. Česa ste se naučili v dosedanji ravnateljski karieri? Glavni poduk je bil, da so spremembe gibalo napredka, da je treba biti sposoben v učni proces in lastno delo uvajati spremembe oz. se jim prilagajati. En človek ne zmore vsega, zato potrebno graditi partnerstva in zavezništva. Treba je iskati prave trenutke za uresničevanje projektov. Včasih se namreč zgodi, da kakšen projekt obstane na neki točki, ker čas morda še ni zrel zanj. Kakšna je konkurenčna prednost vaše gimnazije v primerjavi z bližnjo konkurenco (Litija, Celje)? Gojimo odprt dialog z dijaki. Zagotavljamo jim okolje, kjer bodo lahko odkrili in razvili svoje potenciale, delali tisto, kar jih veseli. To je razlog, da vidimo na naši šoli dijake tudi takrat, ko nimajo rednega pouka. Organiziramo npr. debatni klub Logos, omogočamo računalniške aktivnosti. Naši računalničarji zapuščajo šolo praktično šele takrat, ko jih ‘preženejo’ čistilke. Imamo razne tematske večere, kjer lahko dijaki pokažejo svoje talente. Redni pouk je dosti podoben na vseh šolah, kar kažejo rezultati mature, v zvezi z obšolskimi dejavnostmi pa imajo naši dijaki več možnosti. Naša šola ni stavba groze in strahu, ampak stavba, kjer dopoldne opravljaš redno delo, ki ti bo omogočilo uspeh v življenju, popoldne pa imaš v njej možnost početi še kaj za dušo. Kaj je razlog za to odprtost do dijakov? Zavedamo se, da je obdobje odraščanja ključno za izgradnjo osebnosti in osebne odgovornosti. Včasih se nam očita, da smo premehki, toda prepričani smo, da mora dijak spoznati, da ni samo strog režim tisti, ki ga bo izoblikoval, ampak je predvsem pomembno, da sam spozna, kaj je za njega dobro in kaj ne. To še zdaleč ne pomeni, da vsak lahko počne, kar se mu zljubi. Zahtevamo namreč red in delovno vzdušje, vendar jim na drugi strani omogočamo, da se pokažejo še na drugih področjih. Menim, da je problem slovenske šole ravno v tem, da preveč poudarjamo znanje pri ocenjevanih predmetih in dijake sodimo po njem, ne vidimo pa drugih njihovih razsežnosti, npr. tega, da so nekateri dobri organizatorji, spet drugi dobri v javnem nastopanju ali ročnih spretnostih. Na eni strani je torej kakovosten redni pouk, ki pa je dopolnjen z razvijanjem ostalih potencialov dijakov. Če dijaka poznaš samo iz razreda, si o njem ustvariš pomanjkljivo sliko. Bolje lahko učitelj presodi njegovo celotno osebnost, če ga INTERVJU © pozna tudi na drug način. Pri nekaterih dijakih je to še posebej očitno. Ko že mislimo, da jih ničesar ne zanima, se izkažejo in nas pozitivno presenetijo. Kakšen uspešni so dijakinje in dijaki GESŠ na maturi? Odkar je bila matura ponovno uvedena, smo po številu doseženih točk v slovenskem povprečju, od katerega odstopamo za eno točko navzgor, kar zadeva prepustnost (torej kolikšen delež dijakov doseže pozitivno oceno, op. p.), pa smo nad slovenskim povprečjem. V zadnjih letih se je uspeh posameznih generacij naših gimnazijcev gibal med 92% in 100%. Vsako leto pa imamo nekaj zlatih maturantov. V letošnji generaciji so to tri dekleta, ki so dosegla 31, 32 in 34 točk. Novosti za dvig znanja Katere novosti ste pripravili za letošnje šolsko leto? Na organizacijskem področju smo dobili nov Pravilnik o ocenjevanju, imamo eno leto star Pravilnik o šolskem redu, nova Šolska pravila. Nove dokumente želimo uresničiti v življenju. Na šolo želimo uvesti tudi novo kulturo preverjanja znanja. Profesorski zbor z ravnateljem vred se mora usposobiti za nove pristope k poučevanju, preverjanju in ocenjevanju znanja. Star sistem dela je izhajal iz vsebin učnega načrta, nov pristop temelji na ciljih. Ko ima učitelj postavljene jasne cilje, je njegova naloga, da poišče ustrezno pot za njihovo uresničitev. Če imamo jasne cilje, lahko na koncu šolskega leta ugotovimo, v kolikšni meri smo jih dosegli. Včasih je veljalo, da naj bi vsi dijaki vse znali, torej je učitelj pričakoval, da bodo tisto, kar je predaval, znali vsi dijaki. Danes se zavedamo, da so dijaki različni in vseh ne moremo naučiti vsega, zato moramo ugotoviti, kateri so tisti standardi znanja, ki jih bodo dosegli vsi, kaj bodo dosegli boljši in kaj najboljši. To določa učiteljev pristop k pouku. Kaj je cilj teh novih pristopov? Cilj novosti j e dvig znanja. Iz povprečnih dijakov želimo narediti nadpovprečne in iz podpovprečnih povprečne. To nam bo uspelo, če bodo dijaki več sodelovali pri © INTER.VJU pouku kot doslej, ko je bil v razredu aktiven učitelj, dijaki pa so njegova predavanja sprejemali pasivno. Ta sprememba je korenita, zato je ni mogoče doseči čez noč, ampak je zanjo potreben čas. Tistim dijakom, ki zmorejo več, bomo skušali dati več, tistim, ki zmorejo manj, pa največ, kar so sposobni sprejeti. Slednje je treba pripeljati vsaj do minimalnega standarda znanja. Učiteljeva uspešnost ne sme biti v tem, da dobrega nauči veliko, ker je to relativno preprosto. Uspešnost je v tem, da večino dijakov pripeljemo do maksimalnega znanja, ki so ga sposobni vsrkati. Katere novosti še uvajate v letošnjem šolskem letu? Na šoli nameravamo vzpostaviti brezžično računalniško omrežje, kar bo korak k uveljavitvi prenosnih računalnikov. Prizadevamo si pridobiti razpisna proračunska sredstva, da v Trbovljah zgradimo optično omrežje med vsemi zavodi, ki imajo pravico do priklopa v akademsko mrežo Arnes. Naša šola bo vozlišče tega omrežja, kar bo pomenilo zelo močno internetno povezavo. Težimo k vključitvi v izobraževanje odraslih in brezposelnih, ker želimo biti vsestransko dobri na področju, ki ga obvladamo. Izzivi in dosežki Kako sodelujete s starši dijakov in dijaki samimi? Opažam, da smo uspešni takrat, kadar šola, starši in dijaki stojimo na istem bregu in si “pripovedujemo iste zgodbe”. Sola mora starše obveščati o vsem, kar zadeva dijake, o njihovem napredku, težavah itn. Obstaja Svet staršev, ki ima določene zadolžitve v skladu z zakonodajo. Lani smo ustanovili tudi Klub staršev, v sklopu katerega skušamo zanje organizirati aktualna predavanja. Dijaki so si sicer med seboj različni, a vsem je skupno, da se nahajajo v burnem obdobju odraščanja, zato so tako pred dijaki kot njihovimi starši številni skupni izzivi. Starši na svojih srečanjih ob pomoči strokovnjakov izmenjujejo izkušnje o soočanju s temi izzivi. Vsekakor je pomembno, da starši verjamejo v šolo, v katero so poslali svojega otroka. Kaj so glavne pridobitve vaše srednješolske ustanove v obdobju vašega ravnateljevanja? Med drugim smo posodobili garderobo, tako da ima vsak dijak svojo garderobno omarico. Hvala staršem in sponzorjem šolskega sklada, ki so za ta projekt prispevali precejšen delež sredstev. Med počitnicami smo za boljše počutje prebelili hodnike z bolj prijaznimi barvami. V sodelovanju s Tretjo univerzo smo gostili njihovo likovno sekcijo, ki nam je kot nadomestilo za uporabo prostorov uredila razstavo svojih del na šolskem stopnišču. To razstavo želimo obdržati kot Galerijo Stopnišče, kjer bodo lahko svoja likovna dela razstavljali tako zunanji sodelavci kot tudi dijaki. Veliko truda smo vložili v dodatno izobraževanje profesorjev, Šolo za ravnatelje sem opravil tudi sam. Ponosni smo na projekt Naš dom Evropa. Vsak oddelek predstavlja eno izmed držav, ki so ob Sloveniji članice EU. Zaključna prireditev je projekta je bila lani in letos 25. maja v trboveljskem mestnem parku. To je bila priložnost za predstavitev šole širši javnosti. Kolikšno vlogo ste imeli pri izvedbi omenjenih projektov kot ravnatelj? Ti projekti niso ravnateljevi, ampak rezultat skupnih hotenj celotnega kolektiva. Ravnatelj je dober takrat, ko je človek iz ozadja, ko zagotavlja pogoje, da šolske aktivnosti dobro tečejo. Menim, da je v tem primeru tudi šola dobra. Vedno iščemo neka presečišča med interesi ravnatelja, profesorjev, dijakov, staršev in širšega družbenega okolja. Katere srednješolske programe izvajate v pravkar pričetem šolskem letu? Izvajamo programe splošne gimnazije, ekonomske gimnazije in ekonomskega tehnika ter maturitetni tečaj. Največ dijakov je iz trboveljske občine, sledi zagorska, na tretjem mestu je hrastniška, občasno je kdo tudi iz radeškega ali litijskega konca. V 24 oddelkih - če odštejemo maturitetni tečaj, ki se prične oktobra - je 650 dijakov, od tega 160 v prvem letniku. V vsakem letniku so trije oddelki splošne gimnazije, en oddelek ekonomske gimnazije in dva oddelka programa ekonomski tehnik. Približno polovica profesorjev je nekdanjih dijakinj in dijakov GESŠ-a. Okrogli jubilej Kako boste počastili 60-letnico Gimnazije? Skozi celo šolsko leto bodo potekali tematski dogodki, na katere bo povabljena zainteresirana javnost. Ob teh priložnostih bomo predstavili naše projekte in redno delo. Trenutno izdelujemo koledar tematskih dni. Poleg tega bo proti koncu oktobra v Delavskem domu v Trbovljah slavnostna akademija. Za november pa načrtujemo še srečanje vseh generacij gimnazijcev, kije za nekdanje gimnazijce morda najbolj zanimiv dogodek. Slednjim se že vnaprej opravičujem, ker se zna zgoditi, da bodo prostorske kapacitete omejene, saj je vseh nekdanjih gimnazijcev okoli tri tisoč. Ena izmed izkušenj s srečanja ob 50-letnici Gimnazije je, da njeni nekdanji dijaki zelo čutijo pripadnost šoli, kar se posebej izrazi ob takšnih priložnostih. Kako skrbite za sprostitev po napornem poklicnem delu? Pri družinski hiši je vedno dovolj dela. Občasno pomagam tudi tastu in tašči pri kmečkih opravilih. Lahko me npr. vidite na traktorju ali za kosilnico. Še zmeraj me vlečejo računalniki, zlasti oblikovanje dinamičnih spletnih strani. Pri tem imam budno oko, kaj bi se dalo uporabiti za šolo. Imam idejo za projekt učilnice s 16 prenosnimi računalniki, ki bi jih potem dijaki uporabljali za terensko delo. Projekt, ki bi dolgoročno gledano zahteval relativno malo denarja, je subvencioniranje prenosnih računalnikov učiteljem s strani države do ene tretjine vrednosti. Tako bi dvignili uporabo novejših tehnologij pri učiteljih. Dijaki tem stvarem sledijo, pedagoški kader pa se večinoma drži starejših učnih pripomočkov. Ne moremo pričakovati, da bomo imeli sodoben pouk brez uporabe sodobne informacijske tehnologije tudi s strani učiteljev. Upam, da bo država imela posluh za ta projekt, ki je ponekod v Angliji in ZDA že pognal korenine. Kako vaša družina sprejema vaš poklic? Otroci učiteljev so vedno v malce neugodnem položaju, ker smo poklicno deformirani in se nam zdi, da znamo sami vse najboljše. To je včasih lahko naporno za člane družine, ampak menim, da nihče ni hudo obremenjen zaradi moža in očeta ravnatelja. Vsakdo dela tisto, kar najbolje zna. Vendar se doma zelo redko povsem odklopim od svoje službe. Šola me praktično spremlja ves čas. Ko sem doma in dežuje, se npr. sprašujem, ali bo v šoli kje zamakalo, morda me celo bolj skrbi za šolsko stavbo kot za lastno hišo. Poklic me zaznamuje, kajti pri svojem delu si lahko uspešen samo, če si mu predan. Službe nikoli nisem pojmoval kot sredstva za služenje denarja, ampak kot način za samopotrjevanje in lasten osebnostni razvoj. Ne vem, ali je to najbolj zdravo, toda tako je. V resnici se od službe odklopim le v času poletnega dopusta. Besedilo in foto: Boštjan Grošelj 1)0 MATIJIH«: TUDI Z MATURITETNIM TEČAJEM Znanje je edino bogastvo, ki ne more propasti. Do njega se ljudje dokopljejo na različne načine in po različnih poteh. Ena od poti, da opraviš maturo je maturitetni tečaj, ki ga lahko opravljajo vsi brezplačno, ki izpolnjujejo predpisane pogoje. Tudi letošnje šolsko leto ga bo mogoče obiskovati na GESŠ Trbovlje (Gimnazija in ekonomska srednja šola op.a.). Razpisanih imajo 30 mest, izvajali ga bodo, če bo prijavljenih do 21. septembra vsaj 25 kandidatov. Vsi, ki se prijavijo morajo izpolnjevati predpisane pogoje. Prijavi morajo priložiti fotokopijo spričevala o poklicni maturi, ki sojo opravili ob zaključku srednje, štiriletne šole, oziroma zaključnem izpitu, ki so ga opravili ob zaključku triletne poklicne šole, ki ji dodajo tudi fotokopije spričevala prvega, drugega in tretjega letnika srednje šole, kdor je zaključil svoje izobraževanje po tretjem letniku gimnazije najmanj za leto dni, kar dokazujejo s potrdilom šole, kjer so se nazadnje izobraževali. Tisti, ki so svoje izobraževanje zaključili z osnovno šolo, morajo manjkajoče znanje nadoknaditi in opraviti preizkus znanja iz petih maturitetnih predmetov na ravni tretjega letnika gimnazije, da se lahko potem vpišejo na maturitetni tečaj. Preizkuse znanja iz slovenščine, matematike in tujega jezika, običajno angleščine, ki so na maturi obvezni predmeti in iz dveh izbirnih predmetov, kijih ponuja kot opcijo šola, opravijo v junijskem ali avgustovskem izpitnem roku, tj. pred prijavo na maturitetni tečaj. Prijavnice za vpis so objavljene na spletnih straneh Ministrstva za šolstvo in šport, dobite jih lahko tudi na sedežu GESŠ, na Gimnazijski 10 v Trbovljah. Po uspešno opravljenem tečaju, ko je dijak pozitivno ocenjen pri vseh predmetih in ima opravljene vse obveznosti določene s programom in predmetnimi izpitnimi katalogi, tj. prisotnost pri pouku, opravljene vaje in seminarske naloge, pridobi pravico do opravljanja mature ter si tako odpre vrata za vpis na univerzitetne in druge visokošolske programe. Maturitetni tečaj bo trajal 29 tednov pouka v zgodnjem popoldanskem času v prostorih šole. Vsak kandidat z obiskovanjem tečaja pridobi status dijaka z vsemi pravicami in dolžnostmi, ki statusu pripadajo. Začetek pouka bo predvidoma S.oktobra. V primeru, da bi se prijavilo premalo kandidatov, bodo o tem obveščeni takoj po 21. septembru, da bodo lahko svojo prijavo prenesli na šolo ali drug zavod, ki bo izvajal tovrstno izobraževanje. Naj za vzpodbudo napišemo tudi to, da je v preteklih dveh letih na GESŠ obiskovalo redno maturitetni tečaj več kot 60 dijakov. Pri maturi so bili uspešni dijaki, ki so med šolskim letom dobro redno in delali, med njimi so nekateri dosegli zavidljive rezultate. V lanskem šolskem letu 2003/2004 je dijakinja tečaja dosegla 100% točk na izpitu iz psihologije, kar predstavlja najvišji rezultat v celotni zgodovini izpitov iz psihologije. Pregovor pravi : Poskusiti ni greh! In prav znanje skupaj z informacijami so naša prihodnost. Naj na koncu dodam še svojo misel - vsakdo ima konjička, ki mu mora posvetiti čas. Zakaj ne bi postal naš konjiček šolanje, ki nam bo omogočilo lažje sprejemati novosti in prilagajati se vsakokratnim situacijami Besedilo: Irena Vozelj KO PESEM SPREGOVORI Drage bralke, cenjeni bralci! Najprej opravičilo za tiskarskega škrata, ki je pojedel ime avtorice prve pesmi prejšnjega Lista. Avtorica pesmi Deklica z vžigalicami je Vesna Berk. Upam, da bodo za to poklicani v prihodnje delo opravili bolje. Dobro, kdor dela, greši, pravijo, toda previdnost naj čimvečkrat zmaga, tudi pri vožnji in zahtevnih delih. Bolje je dvakrat premisliti in se prepričati o varnosti, da se izognemo scenariju, kakršnega je v rime pretopil Vlado Garantini. Predvsem pa se imejmo radi, ker ljubezen nikoli ne mine. Zlasti ne materinska, ki jo v izjemni hvalnici opeva Francka Šmid. Uživajte tudi v pesmi Bojane Bregar, zlasti pa v barvah prihajajoče jeseni. Srečno! Boštjan Grošelj, urednik rubrike List (tel. 031-373-826) KMEČKA BALADA Kmečki fant, postaven, fejst, rdečeličen, zdrav v obraz, pevec, veseljak. Pogosto po nedeljski maši ob stari Štirni je na orglice igral. Nazadnje v odročnem borštu bogu za hrbtom, kamor ozka, spolzka pot pelja, pod izdajalskim traktorjem vdrla so se tla ... Vse dni, noči zdaj večna lučka tam gori, a v hiši, kjer se pogosto je smejal, črno obrobljena slika mu visi v spomin in mali sinek neučakan, neugnan ga čaka z mamico zaman. Vlado Garantini MATI Mati, ko gledam v tvoje oči, zaslutim morja bolečino in solze, ki si izjokala jih že za hčerko, za sina, družino. A s tvojega obraza toplota žari, ljubezen neuklonljiva; upognjen je hrbet, sivi lasje, ti vedno mlada si, živa. Vem, presahnil nikoli ne bo ta plamen ljubezni žareče, ki nikdar ne vpraša, kaj vrnjeno bo, če zanjo ostane kaj sreče. Odkrij se ljubezni, ki tolikokrat v življenju dajati je znala, a sama premnogokrat praznih je rok na pragu brez vsega ostala. Francka Šmid S&M Zarotila sem se sama proti sebi. (Sami sebi smo največji sovražniki) Svoje lastne misli trgam si iz možganov in upam, da zgnijejo brez sledu. Njih korenine pa še vedno ostajajo globoko sovražne kot še izpred časov, ko ni bilo dobrega brez sramu. Kaznuješ me, ker sama se kaznujem. Veš, da kesanja ne poznam. Brez milosti si ti in prav tako jaz sama. Kdo pravi, da brez greha kazni ni? Če trdiš, da stresam nase ves pepel, ni to zato, ker si mi ti pepel ta dala? Da svoje krivde se spominjam vedno znova, za vse dni. “Naj te boli, ”mi šepetaje praviš, “le ko trpiš, se sam s seboj spraviš. ” Če bi imela dušo in duša bi koža postala, bila bi že zdaj kos usnjene zaplate, ■ kot plesalcev vztrajnih so trdi podplati po noči, ujeti v ples brez predaha. A jaz več ne plešem, živim zdaj le zate. Bojana Bregar CITRE NA VSAKEM KORAKU...IN NA KORITNIKU V soboto, 27.avgusta 2005, sta se zgodila dva glasbena dogodka v zvezi s citrami. Dopoldne so najprej v Velenju zaključili citrarski festival Prešmentane citre, ki je potekal cel teden. »Od deste do enajste ure smo igrali na različnih točkah po mestnih ulicah,« pripoveduje Peter Napret, predsednik Društva slovenskih citrarjev. »To prireditev smo imenovali Citre na vsakem koraku in ima kar velik odmev, saj mimoidoči radi prisluhnejo neobičajnemu koncertu na ulici. Bilo nas je devet...« Po tem uličnem koncertu so se skoraj vsi udeleženci Prešmentanih citer odpravili na Kopitnik, kjer je že petnajsto leto potekalo Popoldne ob citrah, ki ga prav tako vodi Peter Napret iz Sedraža, sicer zaposlen na'velenjski glasbeni šoli. Letos je bilo še posebej slovesno, saj so praznovali 30 -letnico otvoritve kopitniške koče. Povabili so sosednja planinska društva, spregovoril pa je tudi podpredsednik Planinske zveze Slovenije Adi Vidmajer in predsednik PD Rimske Toplice Franci Kapun. Podelili so nekaj priznanj prizadevnim planincem, med temi tudi Petru Napretu za petnajstletno vodenje tega popoldneva. Potem so začeli z nastopom citrarji in pevci, ki so navduševali številne obiskovalce. Na Kopitnik so prišli kljub oblačnemu in deževnemu vremenu. Šestindvajset nastopajočih je bilo iz Posavja, Savinjske, Dolenjske, Gorenjske in seveda iz Zasavja. Omenimo naj popularnega Dejana Praprotnika iz Podnarta, domačinko Janjo Brleč, ki jo je na violino spremljal njen učitelj Peter Napret pa Cvet - nonet pevk medicinskih sester in ljudske pevce z Ostrožnega. Nekaj posebnega je bil tudi Jaroslav Hrustalenko, rojen v Kijevu, ki živi v Šempetru v Savinjski dolini in je zapel v ukrajinščini ob igranju na kitaro...Navdušenje je požela tudi Monika Rožej iz Tuija, ki igra citre sicer samo eno leto, je bila pa od nastopajočih glede na kraj najbližja Kopitniku. Na priljubljeni prireditvi, kije vsako zadnjo soboto v avgustu pa je bilo mogoče kupiti tudi DVD in video kasete s posnetki prejšnjih citrarskih srečanj in kasete nekaterih nastopajočih. Seveda pa so prizadevni člani PD Rimske Toplice tudi letos poskrbeli za dobro hrano in pijačo. Novost pa je bil spominek iz gline z reliefno podobo Kopitnika, ki ga je oblikovala Anita Napret. Fanči Moljk GLASBENA SCENA @) ČRIČKOV GLAS SE JE ZASLIŠAL Ubrano petje neumornih murnov ali čričkov je navdihnilo tudi člane otroškega ansambla Črički (na sliki), ki prihajajo s širšega območja Podkuma. Svoji glasbeni zasedbi so dali ime Črički. V njej so: 14-letni Matic Bajda iz Šklendrovca (harmonika), 14-letna Vanja Klanšek iz Sopote (kitara), 14-letna Saša Zupanc iz Malega Kuma (vokal) in 13-letni Matej Zupanc iz Rodeža (klaviature). Skupina je začela delovati letošnjega februarja, nastala pa je na pobudo otrok samih. Idejo zanjo sta dobila Vanja in Matic. Potrebovala sta pevko in sošolka Saša je bila takoj za to. Klaviaturist Matej je njen bratranec, ki je bil prav tako navdušen nad idejo. Glavni motiv za ustanovitev je bila želja, da ohranijo trdno prijateljstvo tudi po koncu osnovne šole, ko se bodo njihove šolske vezi zrahljale. Prvič so javno nastopih kot predskupina na veselici v Sopoti, igrah so na praznovanju Kumske nedelje, družabnem delu 60. jubileja Lovske družine Podkum, popestrili pa bodo tudi praznik Krajevne skupnosti Podkum. Poleg tega jih vabijo v goste ob raznih obletnicah in drugih priložnostih. Njihov zgled je ansambel Lojzeta Slaka. Svojih skladb še nimajo, zato v njihovem repertoarju, ki trenutno obsega 22 skladb, prevladujejo Slakove uspešnice. Ni čudno, da sta Slakova tudi njihova najljubša valček (Še enkrat) in polka (Ta sosedov Francelj). Med zabavnimi ‘komadi’ jim je najbolj pri srcu Sreča ansambla Ptujskih 5. Mentor Čričkov je izkušeni profesionalni glasbenik Ado Bola iz Litije. V njegovem glasbenem studiu vadijo brezplačno enkrat na teden po tri ure. Starši se izmenjujejo pri vožnji nadebudnih otrok na vaje in jih tudi popolnoma podpirajo na glasbeni poti. Zanje je pomembno, da imajo otroci veselje do igranja. Njihovi prvi načrti so povezani s postopnim nakupom kakovostnih glasbil in opreme za ozvočenje, da se bo čedalje bolj slišal glas mladih Čričkov. Besedilo: Boštjan Grošelj Foto: arhiv Čričkov © DRUŠTVENO POČITNIŠKE DEJAVNOSTI 2005 -DPM TRBOVLJE Na društvu so zaključili s počitniškimi dejavnostmi, ki so potekale vsak delovnik od 9. do 13. ure v mesecu juliju in avgustu in so bile za otroke brezplačne. »Otroci so se udeleževali najrazličnejših športnih in družabnih iger, lepe popoldneve so preživljali na bazenu, hodili na izlete, ter ustvarjali v kreativnih delavnicah. Žal nam tudi v letošnjem letu vreme ni bilo kaj preveč naklonjeno, vendar smo kljub temu prav vsak dan popestrili z različnimi primernimi dejavnostmi, da smo naredili otrokov popoldan čim lepši in zanimivejši. V času poletnih počitnic je prostovoljno sodelovalo 18 usposobljenih in izobraženih prostovoljcev, članov Kluba vzgojiteljev, ki so opravili 516 prostovoljnih ur (vštete niso ure za pripravo). Ura prostovoljca je ovrednotena z uro učitelja začetnika brez dodatkov, kar pomeni, da smo namenska sredstva, sredstva sponzorjev in donatorjev oplemenitili za najmanj 516.000,00 sit. Za pomoč in pripravljenost sodelovanja bi se radi posebej zahvalili Zavodu za šport Trbovlje, Mladinskemu centru Trbovlje in Osnovni šoli Alojza Hohkrauta. Prav tako smo uspešno izvedli tudi letovanja na Debelem rtiču (dve izmeni), v Taboru Mojca v Dolenjskih Toplicah in v Savudriji. 10-dnevnih letovanj se je udeležilo 152 otrok. Sodelovalo je 19 prostovoljcev, ki so v tem času opravili cca 4560 prostovoljnih ur (vštete niso ure za priprave). Ura prostovoljca je ovrednotena z uro učitelja začetnika brez dodatkov, kar pomeni, da smo namenska sredstva, sredstva sponzorjev in donatorjev oplemenitili za najmanj 4.560.000,00 sit. Društvo prijateljev mladine Trbovlje je v sodelovanju s Studiem Modema izvedlo akcijo za pomoč socialno ogroženim družinam v Trbovljah. Družinam, ki živijo v veliki revščini, je vsaka pomoč izredno dobrodošla. Tokratna še posebej, saj jim je Studio Modema podarilo ležišča Dormeo. V akcijo so bile vključene tri družine. Izbrala jih je Komisija za socialno humanitarna vprašanja pri Društvu prijateljev mladine Trbovlje. Sodelovala in akcijo medijsko podprla, je tudi Revija Jana. Predstavniki Društva prijateljev mladine Trbovlje, Studia Modema in revije Jana so skupaj predali 11 ležišč trboveljskim družinam. Predstavnici Studia Modema sta prejemnikom ob predaji dali tudi ustrezna navodila za uporabo. Starši so novinarjem spregovorili o svojih težavah, otroci pa predvsem o svojih skritih željah. Akcija je bila tudi tokrat uspešno izvedena. Vsi, ki so sodelovali pa so se dogovorili, da tudi v bodoče strnejo moči in po svojih močeh pomagajo staršem in otrokom, ki so pomoči zares potrebni. Konec avgusta pa se je ponovno sestal Klub vzgojiteljev. Prostovoljci so skupaj analizirali letovanja in počitniške dejavnosti, si izmenjali izkušnje, ideje, nasvete. Vsi pa so bili mnenja, daje bil program uspešno izpeljan tako v zadovoljstvo otrok kot vseh prostovoljcev društva. Ker pa je tu že novo šolsko leto, so že pričeli s pripravo na prireditve, ki jih bo društvo organiziralo ob Tednu otroka. » Je sporočila: Lavra Izgoršek, sekretarka DPM Trbovlje DRUŠTVA 1I-BOY V nedeljo, 11. septembra 05, so se v mestnem parku v Trbovljah predstavili KUD ß-ßoy. Kljub dokaj slabem vremenu si je v mestni park prišlo okrog 500 ljudi pogledat predstavitev članov društva. Predstavili so plesno športne dejavnosti s katerimi se ukvarjajo in katere lahko najdete na njihovi spletni strani www.skupina-bit.si.Najprej so nam prikazali ples ki se imenuje Electric Boogi v katerem žanje uspehe Macerl Sašo ki je bil letos vice prvak na državnem prvenstvu. Takoj za njim so bile na vrsti dekleta iz navijaške skupine iz Hrastnika. Potem je sledil prikaz Hip Hopa, Jazz balet , plesna kata(borilne veščine v plesu) in za konec še skupina BIT z Breakdance točko s katero so dominirali na državnem prvenstvu. Kot na državnem prvenstvu so tudi v Trbovljah doživeli bučen aplavz, saj je to res točka vredna ogleda. Vse kar se je dalo videti v mestnem parku, pa se lahko naučite tudi vi, saj vas členi društva vabijo da se jim pridružite. POTOPIS + PO JANTARJEVI POTI - BALTIK 2005 - III. DEL Vonj po lipah V prvem delu sem predstavila skupino, s katero sem potovala od 11. do 24. julija 2005, nič pa nisem povedala, kaj smo izgubili v teh neznanih deželah, da smo se odpravili na pot. Prav to - da jih bolje spoznamo. »Da obiščemo tudi manj razvpite turistične kraje,« pojasnjuje Staša Lepej iz Zagorja, ki si je to pot zamislila, strokovno pa je zadevo obdelal Rok Videc, prekaljen turistični maček iz Celja. In kaj bi rekla o splošnem, prvem vtisu za vse te dežele? Vonj po lipah. Tudi v Rusiji. Kamorkoli smo prišli, je dišalo po lipah. Po vseh številnih drevoredih in javnih nasadih. Tako prijetno, da sem sklenila o tem obvestiti naše zasavske župane. Saj ima lipa tudi v slovenski zavesti globoke korenine. Tudi na Dolu jo imamo sredi vasi, čeprav nič ne diši. Najbrž je lipec. Dragi g.Matjaž, Bogdan in Miran! Je še kaj prostora po naših mestih in vaseh za kakšno dišečo lipo? Lahko napravite v tej smeri kakšen korak? Vam je zamisel všeč?... S spoštovanjem -f.m. Krakov - Wawel Krakov mi je ostal najbolj v spominu, ko sem ga pred leti prvič obiskala, po mogočni trdnjavi Wawel, po lepih vitražnih oknih v baziliki sv. Frančiška in pokriti tržnici sredi največjega evropskega trga v starem delu Krakova. Zdaj bi še kaj dodala. Drugi dan potovanja, na torek, 12. 07. se najprej povzpnemo na grič Wawel, ki je bil v srednjem veku sedež poljskih kraljev in tako glavno mesto Poljske - od leta 1500 do 1596. V tem času je bila Poljska vodilna evropska politična in vojaška sila. Posebna znamenitost so grobnice v katakombah katedrale, kjer so pokopani kralji in veliki možje Poljske. Kar 150 vladarjev -cerkvenih in posvetnih - leži v sarkofagih in kapelicah. V literarni grobnici omenimo Adama Mickiewicza, poeta romantike in borca za svobodo - kot naš Prešeren. Pa Juliusa Slowackega, romanopisca, pesnika, dramatika, ki je vplival na Vraza, Čopa, Prešerna,... Na enem izmed sarkofagov vidimo napis Sikorski, ime znamenitega vodje poljske armade v drugi svetovni vojni,...Zanimivo - Krakov pa v tej vojni ni bil poškodovan. Po ozkih stopnicah se dvigamo v stolp, kjer je ogromen zvon, premera dva metra, ki so ga vlili leta 1520 v Nemčiji. Ni več v uporabi. Krakov- Rynek Glowny Ko se spuščamo z Wawla v mesto, ujamem posnetek Visle, ki ovija grič, z vsem zelenjem, ki omogoča mnogo sprehajalnih poti in različne športne dejavnosti.Visla je s svojimi 1047 km mati poljskih voda, nam je kasneje povedal naš vodnik. 900 km je plovnih. Mesto utripa v turističnem vrvežu: kočije, vlakci, kolesa, ... Poljske Firence, slišimo. Na stojnicah opazimo poceni sadje in zelenjavo, povsod so tudi stojnice popularnih prest - precel ali obwarzanek, ki so posute z makom, sezamom ali soljo. Po en zlot, tj.80 sit. Odležejo za en obrok, je zagotovil Rok. Rynek Glowny ali glavni trg s površino 200 x 200 m sega v leto 1257. Obdajajo ga lokali, trgovine, menjalnice, palače.. .in pokrita tržnica Sukiennice, kjer si prvič napasemo oči z izdelki iz jantarja, ki nas bo spremljal odslej na vsej poti. Z nakupi še čakamo .Z ušesi smo zastrigli ob informaciji, da so tu nekatere trgovine odprte 24 ur na dan. Pa tako pobožna dežela! Pri nas je bila proti odprtju trgovin ob nedeljah najbolj cerkev, če me spomin ne vara. No, Poljake žene želja po biznisu, saj so že globoko zakorakali v kapitalizem. Rok nas je že prvi dan opozoril, naj dobro skrbimo za dokumente, kar bo še večkrat ponovil. Tudi natakarji so sumljive poštenosti, je dodal. Na srečo na vsej poti nismo imeli slabih izkušenj. Na glavnem trgu, kjer je tudi spomenik Mickiewicza, občudujemo cerkev sv. Marije z opečnato fasado in trobentača na stolpu, ki zaigra vsako uro. Spomin na čase, ko je opozarjal na nevarnost in so ga sredi dogovorjene melodije ubili. Poljaki - Kristusov narod Ves stari del mesta je seveda pod zaščito, urejen, še posebno cerkve. Cerkev je bila vso zgodovino na strani ljudi, na strani razkosane dežele, ki se je ves čas upirala. Čeprav so živeli pod pravoslavnimi Rusi in protestantskimi Prusi, katoliške vere niso izgubili. Jezik so ohranjali skozi molitvenike in cerkvene pesmarice. Zato svojega statusa cerkev ni izgubila tudi v času najhujšega komunizma. Še posebno so bili ponosni na papeža Wojtylo, svojega rojaka, ki je tudi Krakov večkrat obiskal. Na oknu škofijskega dvorca, nasproti cerkve sv. Frančiška z omenjenimi čudovitimi vitraži, kjer je pokojni papež služboval, so še zdaj vsak dan sveže rože s svečo. Ob času njegove bolezni pa so jih odvažali s kamioni. Sebe Poljaki imenujejo Kristusov narod, ker so v svoji preteklosti veliko trpeli - zase in za druge. Prihodnjič pa še o Solidarnosti. Spustili se bomo tudi v rudnik soli. Fanči Moljk RAZVEDRILO SVET V CELOTI. VESOLJE GORSKI MERSKA ENOTA ZA GLASNOST KAREL ŠTREKEL PREDNIK DEL MOŽGANSKE SKORJE Z DOLOČENO FUNKCIJO PRIPO- VEDNA PESNITEV ITALIJAN PEVEC ZABAV GLASI LUČK WNE SBE (LUCIO) NAMERNO UNIČEVANJE ŽIV-UENJSKE-GA OKOLJA VRSTA UHATEGA TJULNJA, KOŽUHASTI TJULENJ PROSILKA ZAVOŽNJC Z DV1GNJE NIM PALCEM PREČNA PAUCA NA TUDI ' ZAGOZDA ANDREJ ŽDANOV ESTO V KRAJIN ZEMSKA JADRNICA JEZERO V SEVERNI ITAUJI NORDIJSKA lOGINJA MORJA ZVEZDAV PERZEJU :HARLES IVES STRUPENA KAČA PREBIVALCI SEVERA V. BRITANIJE VRSTA PEČI OREŠEK EGIPČAN BOGINJA RASTLINA KAREL ESTOVNI BRITANSKI IGRALEC (JEREMY) LOVENSKI SLIKAR PILON MORFOZE") AFRIŠKI ARODNI ELOVADK (JASNA) HODNJEŠA BRAZILSKA ZVEZNA DRŽAVA VEČERNE OBLEKE VRHNJE OBLAČILO NAPRAVA ZAPOPRA-VILO LADU DRŽAVNI 5EK ZDRAV- STVENI ŽENSKA Z VEČ PORODI SLOVENSK TEOLOG (STANKO) MADŽARSKI KANALNA DONAVI ANTONIO BANDERAS BAKTERIJA V OBLIKI SPIRALE AMERIŠKI KEMIK ONSAGER SERVIRf PRT1ČEI BOG SMRTI NEKDANJI SLOVENSKI BIATLONEC (BOŠTJA POKLON, PREZENT SLOVENSKI (ANDREJ) ŠUMEVEC IN PREDZADNJA KOREO- GRAF ATLETINJA (JOLANDA) (ERDUEV OPERA IRONS: britanski igralec DOKL: naša nekdanja telovadka OŽAGA: vrsta peči ALGOL: zvezda v Rerzeju Vicoteka Polsestri “Kaj ste po poklicu?" “Čarovnik. Ženske žagam na pol!" “Imate kakšno sestro? Vaš priimek mi je namreč znan!” “Imam dve polsestri!" Obstaja Jetija se srečata v Himalaji in eden reče: “Včeraj sem srečal Humarja iz Slovenije!” “Kaj? Ali on res obstaja?" Vrtenje Poslancu, ki je bil znan po tem, da je rad pogledal v kozarec, so svetovali naj raje bolj gleda v poslanske materiale. Storil je tako, pa se mu zdaj še bolj vrti. Haag Zaplet na sodišču v Haagu: Judge: “Mr. Kučan, please stand up.” Judge: “Mr. Kučan, wouldyou, please, stand up?" Judge: “Mr. Kučan, please do stand up!" Kučan: “I am Standing, I am standing!" Papagaj Gospod ima papagaja, ki ga po nesreči zapre v hladilnik. Ko pride domov, odpre hladilnik, zagleda papagaja in vpraša: “Ja, kaj pa moje očke vidijo?" Papagaj pa: “Pingvina!” PABERKOVANJE Mesto Washington (DC) je zgrajeno na mejnem območju, ki sta se mu odrekli sosednji državi Maryland in Virginija. Ustanovljeno je bilo na avtonomnem teritoriju pod imenom Kolumbijsko okrožje (District of Columbia). Da bi se izognili rivalstvu med zveznimi državami, je leta 1790 kongres sam izbral prostor, na katerem naj bi mesto zraslo. Razvedrilo krajša čas. B5 44 strani izhaja mesečno popust za naročnike :bo6»