Obseg:: Ajda in nmetna gnojila. — Streha iz strešne lepnice. — Davkoplačevalci pozor! — Novi davčni zakon. (Dalje.) — Vprašanja in odgovori. — Gospodarske novice. — Dradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske. — Listnica uredništva — Tržne cene.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
.Kmetovalec" izhaja 16. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. učitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na l/a strani 8 gld., na '/4 strani 5 gld. ia na '/, strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev 3.
METOVALEC.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c. kr. kmetijske družbe	vojvodine kranjske.
Ajda in umetna gnojila.
Kmalu bomo zopet sejali ajdo, ktera je pri nas važen pridelek. Vsak kmetovalec dobro ve, da je pri ajdi dobra letina zelo dvomljiva, bodisi ker zavisi od vremena, še več pa od rodnosti zemlje. Splošno pravijo naši ljudje, da ajda ne rodi več tako, kakor je nekdaj. To je povsem naravno, ker je zemlja vedno bolj izsesana in ajda ne dobiva v zemlji več tistih redilnih snovij, ktere potrebuje. Pri nas sejemo ajdo na strnišča brez vsakega gnoja; strnišče, uže poprej s slabim gnojem pognojeno in od žita izsesano, pač ne more kaj prida redilnih snovij dati ajdi, in zato ta slabo rodi. Splošno je razširjena misel, da ajda potrebuje malo redilnih snovij, a temu ni tako, kar kaže naslenji pregled:
Na 1 ha njive vzame iz zemlje ena povprečna žetev
pšenice 52 kg dušika, 263/4 % kalija in 20s/4 kg fosforove kisline,
ajde pa 51% dušika, 53 kg kalija in 21 »/ikg fosforove kisline.
Iz tega je razvidno, da ajda potrebuje toliko redilnih snovij, kakor žito, kalija pa še enkrat toliko, zato ima gnojenje s kajnitom pri ajdi zelo velik uspeh. Fosforove kisline pa v naših zemljah uže tako ni veliko, in zato jo je tudi treba dodajati.
Kdor torej hoče pridelati dosti ajde, jo mora sejati na dobro gnojno zemljo, ki ima v sebi toliko redilnih snovij na razpolago, kolikor jih ajda potrebuje, in ker pri setvi na strnišče to ni mogoče, se mora ajda pred setvijo gnojiti. S hlevskim gnojem gnojiti ne gre, ker se ta gnoj prepočasi razkraja in mu pri nas sploh manjka redilnih snovij; zato naj se ajdi gnoji z umetnimi gno-
jili, ktera ajda more povžiti v kratki dobi njene rasti, t. j. v osmih tednih.
Umetni gnojili, kteri prijata ajdi, sta kajnit in kostni supeiiosfat. Ti gnojili naj se tik pred setvijo (a ne poprej) pomešata ter posejeta po sprašeni njivi, potem se vseje ajda in podvleče. Za vsak mernik semena naj se vzame 100 kg kajnita in 25 kg superfosfata. Kajnit se dobi pri družbi po 2 gld. 60 kr., superfosfat pa po 4 gld. 50 kr. 100%. Oddajamo le cele vreče po 100%. Kdor ne potrebuje cele vreče, naj naroči gnojila skupno s kom drugim. Skupna naročila sploh priporočamo, ker se s tem železniški stroški izdatno znižajo. — Pri družbi se pa dobi tudi nova iz Francoskega došla siva ajda, in sieer po 13 kr. kilogram.
Streha iz strešne lepnice.
Svoje gospodarske stavbe krijemo z raznimi tvari-nami, kakor s slamo, s skrilmi, s skodlami, z opeko itd. v novejšem času pa tudi z izdelki kemijskih tvornic, med ktere spada strešna lepnica (Dachpappe). Govoriti hočem le o slednji ter naslikati nje prednosti.
1.)	Ker je streha, krita z lepnico, dokaj lažja od drugih streh, lahko za jakost spodnjega dela stavbi in stropila (cimpra) rabimo manjše mere. Ves les za stro-pilo sme biti šibkejši, torej tudi cenejši.
2.)	Streha sme biti manj nagnjena kakor druge strehe, da se more še po nji hoditi.
3.)	Pod tako streho je krma prav dobro shranjena, kajti ni se treba bati, da bi pozimi huda burja nanesla vse polno drobnega snega na krmo ter jo tako deloma pokvarila.

4.)	Pozimi, kadar se je na strehi naredil led, se pri kopnenju zgoraj ležečega snega snežnica ne more odtekati s streh, kritih z opeko, in poišče vse razpoke med opeko ter se solzi pod streho, kjer namoči najprej letvice (lajšte), na ktere je opeka obešena, potem pa kaplja tudi na krmo, ktero smo spravili pod streho. Pri strehah, kritih z lepnico, se nam tega ni bati.
5.)	Proti nevarnosti ognja je stavba mnogo bolj zavarovana, kakor pa, če je krita s slamo, kajti lepnica še ne zgori rada, ako se vrže na ogenj.
6.)	Strešna lepnica je proti drugim tvarinam, s kterimi krijemo strehe, mnogo cenajša, traja pa vender mnogo let, ako se pazi na to, da se vsakih 6 let zopet pre-lika ali namaže, kakor bo povedano pozneje.
Ako mi je govoriti o nje slabih lastnostih, moram navesti le to, da je treba mnogo desek, s kterimi se mora najprej dotična streha prekriti, in pa nje neprijetni duh prve 3 mesece po dovršeni stavbi, dokler solnčni žarki še niso pregnali vseh hlapnih tvarin iz Iepnice.
Moral bi torej po vsi pravici strešno lepnico priporočati za kritje naših lahkejših gospodarskih stavb, kakor za lope, kozolce i. t. d.
Krije pa se s strešno lepnico tako le:
Stropilo (cimper) sme biti, kakor smo omenili že prej, v vseh svojih delih mnogo šibkejše. Seveda je to zavisno od velikosti prostora, kteri naj se pokrije. Tako na pr. zadošča pri majhnem obsegu, ako se napravi stropilo le iz „ veznih tramov" (a na podobi 24. in 25.), iz „strešin" (b) in iz Jemezov" (špirovcev) (c), kteri sp na vrhu skupaj zbiti. Da ostanejo slednji med postavljanjem stropila v svoji legi, jih je treba začasno pritrditi skupaj z deskami.
Pri večjih strehah je treba postaviti tudi „drevesa" (d) s „slemenom" (e) in s »komolci" (panti) (f), kar bode za navadne slučaje zadoščalo.
Ako hočemo pri nekoliko šibkih „veznih" tramovih imeti večjo stanovitnost, da se ti v sredi preveč ne ši-bijo, je treba sredo veznih tramov tako olajšati, da se pritisk „dreves" s „slemenom" prenese s »podporami" (g) proti koncema.
Lemezi (špirovci) se najbolje razvrstijo tako, da so po 3 čevlje ali 1 m drug od drugega oddaljeni. Kadar je stropilo postavljeno, se je treba lotiti obivanja lemezov z deskami. Ako smo, kakor prej navedeno, lemeze razpostavili po 1 m narazen, nam pojde obivanje z deskami,
Podoba 24
Podoba 25.
Podoba 26.
ktere so v lesni trgovini običajno po 4 m dolge, hitro od rok, kajti vsaka deska bode segla čez 5 lemezev, namreč od srede prvega do srede petega (podoba 25.).
Ni mi treba naglašata, da naj se uporabijo v to svrho le deske s kako hibo, tako imenovane „škartea. Debelost ugaja najbolje 2 en za deske; smejo se pa uporabljati tudi take po 1*5 cm pri manjših stavbah.
Vsaka deska se pritrdi na lemez z 2 žrebljema (podoba 25.). Male špranje med deskami so brez pomena.
Ko je streha obita z deskami, se prične s pokla-
danjem Iepnice. Pripravljene moramo imeti med tem uže „letvice" (lajšte), ktere smo na enem koncu poševno porezali (podoba 26.).
Strešna lepnica se navadno dobiva v tvornicah v zavitkih, in vsak tak kos ja dolg 10 m, širok pa 1 m
Iz svoje skušnje morem priporočati, naj se ne uporabi ves tak kos neprerezan, kteri bi v navadnih slučajih segel od enega kapa čez sleme do drugega kapa in morda še čez. Zreže naj se v primerne kose. Tvor-nice, ktere prodajajo strešno lepnico, priporočajo razrezati jo v kose od 1—2 m dolžine, in vsak više položeni kos naj sega nekoliko (5 do 8 cm) čez spodnjega. Zadošča pa tudi, ako en kos sega od kapa malo pod sleme. Ozirati se je pri tem na to, da mora biti kos toliko daljši, da je moči lepnico pri kapu nekoliko (5—10 cm) pod-vihati, (glej podobo 57.). Ako bi se kos Iepnice potegnil od ene strani čez sleme na drugo, bi ne bilo mogoče ogniti se gubam, katere bi se napravile, kajti vsaka streha je nekoliko zategnjena, kar lepnica hitro pokaže. Ko smo kose tako pripravili, se kakih 85 cm od kraja pribije prva letvica, ktere smo prej omenili. Prvi kos pokrije torej 85 cm strešne dolžine. Ostalih 15 cm naj se uporabi, da se lepnica ob robu priviha, tako kakor pri kapu. S 3 do 4 žreblji se potem pritrdi prvi kos Iepnice, ktero smo na letvico položili od slemena do kapa. Podvihani del pa se takoj stalno pritrdi s pocinjenimi žreblji tako gosto, da so žreblji okoli 10 cm oddaljeni drug od drugega. Taki žreblji se najbolje ob enem naroče iz tvornice.
Pritrjeni kos Iepnice sega ob letvici do nje vrha. Potem se položi drugi kos, in sicer tako, da sega po letvici čez prvega, pri drugi letvici pa do vrha le-te, na ktero se pritrde 3 do 4 žreblji, in se na to po prvi letvici pribije z žreblji 8 do 10 cm gosto, tako da žreblji primejo prvi in drugi kos Iepnice. Tako se potem nada-
	P			"T1				
V v			K?'				*	d i
			t—.					
						M'		
			ll — !				O	
			i-!				J C	

Podoba 27.
ljuje najprej po eni, petem pa po drugi strani strehe. Pokrito je sedaj vse razven slemena. Sleme pa se pokrije s pokrivalom, ktero mora segati čez spodnji del najmanj 8 do 10 cm. Za pokrivalo se dobro uporabijo oni kosi, kteri so ostali pri razrezovanju velikih kosov. To pokrivalo se pribije tako, kakor smo pribijali velike kose.
Ko je streha vsa pokrita z lepnico, jo moramo še namazati z lepom, imenovanim strešni lik (Dachlack). To pa takole storimo. O lepem, gorkem vremenu premažemo vso streho čez in čez s čopičem, kokeršne rabijo zidarji za beljenje. Lepnica tekečino takoj popije. Pri tem mazanju pa je treba paziti na to, da se glavice žrebljev, s kterimi smo lepnico pritrdili, dobro namažejo, da ne začnejo rjaveti. Omenim naj še, da se žreblji ne smejo zabijati pregloboko, ker bi se sicer lepnica lahko pretrgala. Ko je streha dobro namazana, se potrese z drobnim peskom, „mlevkoe, ki se kaj dobro prime namazane strehe ter lepnico varuje poškodovanja.
Nsmazati se mora potem vsakih 5 do 6 let. Pri takem ravnanju ostane streha vedno v dobrem stanu.
Davkoplačevalci, pozor! *)
Kakor znano, mora osebni dohodninski davek plačati vsak, ki ima na leto čistega dohodka nad 600 gld.
Do korca meseca maja t. 1. bodo komisije zvršile cenitve za cdmerjenje tega davka.
Po zvršitvi te cenitve bede vsak obdačenec prejel plačilni nalog, iz kterega pa najbrž ne bodo razvidni po-semezni zneski dohodkov, od kterih se je davek odmeril, ampak napisan bo le skupni dohodek v eni vsoti in z enim zneskom.
Proti izračunanju tega dohodka, oziroma proti cd-merjenju davka, sme davkoplačevalec vložiti pritožbo, ako meni, da se mu godi krivica, na primer, če se je dohodek više cenil, kakor ga je izračunil dotični davkoplačevalec, in če se ri dovolj ozira jemalo na odbitne stroške za obdelovanje zemljišč, za popravo poslopij, na vse stroške pri obrtu, potem za davke, za asekurance, obresti od dolgov itd., to je, vse stroške, ktere je dotičnik imel, da je dosegel dohodke.
Davkoplačevalec naj v takem slučaju vloži pritožbo v teku 30 dnij pri tisti oblasti, ki tode napisana v plačilnem nalogu.
Da pa dotičnik more dobro podpreti svojo pritožbo, mora prej vedeti razloge, po kterih se mu je odmeril davek; torej naj takoj, ko je prejel plačilni nalog, v posebni vlogi prosi dotično oblast, da se mu prijavijo razlogi (podatki) odmerjenja davka, oziroma zneski od posameznih dohodkov
1.)	iz hiš (poslopij),
2.)	iz zemljišč (kmetij),
3.)	iz obrtnije,
4) od službenih plač,
5.) od obresti kapitalov, izposejenih ali v hranilnici naloženih, ali od drugih dohodkov; potem kteri zneski so se mu odštevali za davke, za obresti od dolgov, za zavarovanje proti ognju, nezgodam itd., za posle, delavce, pa tudi za domače ljudi (otroke, stariše), ki trajno pomagajo doma pri gospodarstvu, ktere je odračunati od dohodka pri zemljiščih in obrtih.
V pritožbi mora dotični davkoplačevalec seveda razložiti, koliko domačih je trajno pomagalo pri kmetovanju, pri obrtu itd., in koliko bi znašala hrana, obleka in plača
za imenovane osebe, ako bi namesto teh trebalo najeti ali pa imeti posle.
Obrok, vložiti pritožbo, znaša 30 dnij od dneva prejetja plačilnega naloga; ta 30dnevni obrok pa pretrga prej navedena prošnja, s ktero je prosil dotični davkoplačevalec za razloge in za podatke, po kterih se mu je odmeril davek, ker toliko časa, dokler ne dobi navedenih podatkov, pritožbe izpeljati ne more, in zato se mu morajo prijaviti imenovani podatki. (19. marcija 1876. 1. drž. zak.)
Ta čas, ko je vložil tako prošnjo, pa dokler je prejel davkoplačevalec podatke, se mu ne šteje v 30 dnevni obrok.
Če bi torej plačilni nalog bil dostavljen 31. dne maja t. 1., bi 30dnevni obrok za vložitev pritožbe proti odmerjenju osebne dohodnine pričel s 1. junijem ter bi potekel s 30. junijem, če bi se pa vložila prošnja za naznanilo navedeaih podatkov, recimo 20. junija, in bi se dostavil odlok (odgovor) davčne oblasti glede te prošnje
I.	julija, bi potekel obrok za vložitev pritožbe še le z
II.	julijem.
Taka prošnja bi se približno glasila:
Slavno c. kr. okr. glavarstvo! (davčna oblast.)
Dne .... se mi je dostavil plačilni nalog z dne . . . ., št. . . ., glede osebne dohodnine.
Iz tega naloga razvidim, da se mi je dohodnina (davek) v znesku pr. . , . cd čistega dohodka pr. . . . odmerila (odmeril).
*) Jaz sem v svoji napovedbi izračunil čisti dohodek, in sicer iz
zemljišč na . . . . — gld. — kr. iz poslopij na ... — „ — „ od službenih dohod. . — „ — „ iz obrta na ... . — „ — „ cd kapitalov na . . — „ — „
skupno na . . — gld. — kr.
Z ozirom na to, da se mi je od višjega čistega dohodka odmeril davek, in ker iz plačilnega naloga ne razvidim, na kakšni način oziroma pri kterih točkah se je ta čisti dohodek izračunil, prosim slavno c. kr. davčno oblast (c. kr. okrajno glavarstvo), da mi najpreje prijavi podlage (razloge, oziroma podatke) tega odmerjenja, da bom mogel podpreti svojo pritožbo, ktero s tem ob enem prijavljam.
......dne...... 1898.
__N. N.
*) Opomnja: Ako dotični davkoplačevalec ni napisal na-povedbe (fasije), izostane ta stavek in se namesto tega napišejo besede, kakor so v zadnjem gorenjem stavku: >Ker iz plačilnega naloga ne razvidim, na kakšen način . . katero s tem ob enem prijavljam c
Novi davčni zakon.
(Dalje.)
Podlogo za odmero osebne dohodnine tvori čisti dohodek.
Odgovor na to vprašanje, kaj je „čisti dohodek", v nekterih slučajih ni tako lahek. V obče smemo reči: Čisti ali davku zavezani dohodki so tisti, ktere dobivamo iz zemljišč, poslopij, obrtov, služb, rent i. e. po odbitku stroškov, kterih je treba, da se ti dohodki pridobe, in po odbitku dolžnih obrestij in bremen. To, kar potem komu še ostane, da iz istega preživlja sebe in svojo rodbino, in kar mu kot prihranek ostane, je predmet obdačenju.
Ker je ta spis namenjen zlasti kmetovalcem, pojasnim v naslednjem posebno to, kaj je po davčnih predpisih dohodek iz zemljišč.
Ako komu ne dostaja podatkov, iz kterih bi mogel natančno določiti svoj dohodek enega leta, ga ceni približno na ta način, da preračuni, koliko vrednost ima njegovo stanovanje, koliko je porabil zase in za svojo rodbino za prehrano, obleko, zabavo itd., koliko si je prihranil ali je porabil za pemnožitev svojega premoženja v preteklem letu, ali nasprotno, za koliko se je zadolžil.
Pred vsem moram opozoriti na to, da pri zemljiških ni merodajen katastralni čisti djhodek, ampak resnični dohodek.
Ker pa kmetovalci navadno nimajo o svojih dohodkih in stroških natančnih zabeležkov in računov, da bi si mogli iz njih sestaviti popolen preračun, akoravno bi bil isti za vsakega že iz gospodarskih ozirov potreben in koristen, bode dohodke iz kmetij splošno mogoče presoditi le s cenitvijo prejemkov in izdatkov.
A.	Med prejemke se mora postaviti:
1.)	Cena vseh za gotov denar ali na kredit prodanih pridelkov in izdelkov iz vseh gospodarskih vrst (poljedelstva, gozdarstva, živinoreje, čebelarstva itd.) in pa cena za posojanje vprežne živine in drugih gospodar-svenih pomočkov.
2.)	Denarna cena vseh pridelkov in izdelkov, ki so bili porabljeni v hišnem gospodarstvu posestnikovem v prehrano njegovih svojcev in pa poslov, ki se ne potrebujejo pri gospodarstvu, dalje cena pridelkov in izdelkov, ki so bili porabljeni v njih korist ali ugodnost. Sem spada zlasti tudi potrošek prirodnin za prehrano družine, ki jo ima posestnik za osebno strežbo, za imetje konj na potrato i. k. e.
V svojem hišnem gospodarstvu davčnega zavezanca povžiti pridelki kmetijstva in gospodarstva se smejo, če ni o njih posebnih zabeležkov, preračuniti počez po primernem povprečnem prevdarku. Vrednost v svojem gospodarskem obratu (ne pa v hišnem gospodarstvu) porabljenih pridelkov, na primer krme, ki jo je pridelal posestnik sam in porabil za svoje živali, ni upoštevati niti med prejemke, niti med stroške.
3.)	Najemna vrednost poslopij, v katerih stanuje sam lastnik s svojci.
4.)	Denarna vrednost užitkov kakih pravic na drugih zemljiščih in drugih pritiklin (služnosti, pravice prejemanja vode, pravice ribarjenja i. e. r.).
5.)	Eventualno denarna vrednost gospodarskih pridelkov, kar jih je konci gospodarske dobe, v kolikor so določeni, da se spravijo v denar s prodajo ali pa da se porabijo v hišnem gospodarstvu.
B.	Nasproti se smejo vselej odbiti:
1.)	Vsi stroški obdelovanja.
Pod to točko spadajo na strani 60, štev. 1. do 4. navedeni odbitki, med ktere je šteti tudi kurjavo in svečavo za gospodarstvene prostore, semena, rastline, krmo in gnojila, surovine ali drugačne tvarine, ki so se dokupile za tekoči gospodarstveni obrat in pa kak postranski obrat; dalje plače, mezde pokojnine in druge službene užitke za gospodarstveno osobje in pa prehrano družinskih udov, stalno uporabljanih v domačem gospodarstvenem obratu.
2.)	Med odbitke se morajo šteti tudi obratne izgube, ki nastanejo n. pr. vsled pokvarjenja pridelkov ali gospodarske oprave, pogina živine itd.
3.) Nadaljen odbitek utegne biti denarna vrednost zalog pod A štev. 5. oznamenjenih vrst, prevzetih iz prejšnje v sedanjo gospodarstveno dobo. Vender se sme pri tistiti gospodarstvih, pri kterih ni3o zaloge konci posameznih gospodarstvenih let bistveno zelo premenljive, iz ozira pustiti njih denarna vrednost, kakor pri dohodkih, tako tudi pri stroških.
V	pojasnilo, kako je po predstoječem navodilu treba izračuniti dohodke iz zemljišč, naj služi naslednji praktični primer: (Glej tabelo na strani 77.)
Za odmerjen je osebne dohodnine, ktero se bode vršilo vsako leto, in sicer vselej od letnih dohodkov, je merodajen pri donosu iz kmetovanja povprečni dohodek zadnjih treh let pred davčnim letom.
Enako velja tudi glede drugih premenljivih dohodkov, na pr. iz trgovine in obrtov, časne meide, mezde po kosu ali po dogovoru. Le za prvo priredbeno leto, t. j. letos, nastopi izjema, da je dohodke iz zemljiške posesti obdačiti po povprečnosti zadnjih dveh let.
Pri ovedbi povprečnega zneska se izguba enega leta odbija od dobička drugih let.
Stalni dohodki, plače, hišne najemščine, v določeni višini zagotovljene obresti itd. se pa obdačijo po znesku, kterega so v resnici dosegli v zadnjem letu pred davčnim letom. Vsi dohodki skupaj so obdačijo kot enota v tem zmislu, da se ijguba i i enega vira dohodkov odračuni od dobička iz drugega vira.
Vsak davčni zavezanec je dolžan, vsako leto v roku, določenem z javnem razglasilom, poditi pri pristojnem davčnem oblastvu, v čegar okolišu stanuje, napoved o svojih davku zavezanih dohodkih po predpisanem obrazcu. Napoved se sme ali vložiti pismeno, ali pa podati ustno na zapisnik.
O i splošnjega pravili je važna izjema, da so osebe, kterih davku zavezani dohodki ne presegajo 1000 gld., praviloma oproščene od podaje napovedi — ne pa od dohodnine — in so ji zavezane le tedaj, kadar jih v to posebej pozove davčno oblastvo. Pač pa so te osebe v vsakem primeru opravičene, podati napoved tudi brez poziva. Kadar davčni zavezanec ne donese dolžne napovedi v predpisanem roku, tedaj se opravi odmerjenje davka s cenitvijo.
V	kolikor gre za dohodke, kterih znesek se da najti samo s cenitvijo, na pr. pri kmetijah, zadošča, ako davčni zavezanec sprejme v napoved dokazila, ki so potrebna za njih cenitev, namesto da bi povedal dohodke s številkami.
Pri podaji napovedi se je treba držati pravila, da je vse dohcdke davčnega zavezanca in njegovih družinskih udov postaviti skupaj v eno napoved.
Ako ima kdo na pr. hišo v Trstu, kmetijo na Bledu, trgovino v L:ubljani in denar naložen v hranilnici v Celju, mora vse te dohodke izkazati v eni napovedi in jo oddati davčnemu oblastvu, kteremu pripada z ozirom na svoje stalno stanovališče.
Kdor ne poda dolžne napovedi za osebno dohodnino, ali kdor dohodek kakega vira zamolči ali vedoma neresnično napove, temu je pričakovati, da ga bodo kaznovali zavoljo zatajitve ali prikrajšanja davka.
Davčna zatajitev se kaznuje, ne glede na dodatno plačilo prikrajšanega davka, z dvojnim do šesternim zneskom, za kterega je bil davek prikrajšan ali pripravljen v nevarnost prikrajšanja.
Osebna dohodnina je oproščena deželnih, občinskih ali drugih doklad in znaša vsako leto pri dohodkih
Prejemki
(v letu 1897)
gld.
Obratni izdatki
(v letu 1897)
1.)	Donesek z njiv:
a)	žito........ 2600 gld.
b)	krma........ 300 „
c)	drugi pridelki..... 100 „
2.)	Donesek s travnikov:
a)	dobava krme in sena . . 1000 gld.
b)	iz pašnikov...... 100 „
c)	sadje........ 100 „
3.)	Donesek z vrtov:
a)	sadje in zelenjava . . . 100 gld.
b)	sveža krma in paša . . . 100 „
4.)	Donesek iz gozdov:
za prodana drva in steljo .....
5.)	Posoja vprežne živine.....
6.)	Dobiček iz prodaje živine . . .
7.)	Delež iz zakupa lova in poraba občinskih zemljišč......
8.)	Denarna vrednost v lastnem hišnem gospodarstvu porabljenih pridelkov in izdelkov . . . . .
Vsota prejemkov .
Od tega je odbiti izdatke . Ostane čisti donesek .
3000
1200
200
150 100 300
40 500
5490 3690
1800
		nad:	do vštetih:	davek
		gld	gld.	gld.
1.	stopnja	600	625	3'60
2.	n	625	650	4-—
3.	n	650	675	4-40
4.	n	675	700	4-80
5.	n	700	750	5'40
6.	n	750	800	6 —
7.	n	800	850	6 80
8.	n	850	900	760
9.	n	900	950	8 40
10.	n	950	1000	9 20
11.	n	1000	1100	10'—
12.	n	1100	1200	12'—
13.	n	1200	] 300	14-—
14.	n	1300	1400	16'—
15.	»	1400	1500	18'—
i. t. d.
Kadar je v preskrbi gospodarskega glavarja, čegar ■dohodki ne presegajo 2000 gld., mimo njegovega zakonskega druga več kakor dvoje družinskih udov, ki nimajo nobenih samostojnih dohodkov, tedaj se za vsakega takega
1.)	Vzdrževanje gospodarskih poslopij in plotov ........
2.)	Vzdrževanje živega in mrtvega gospodarstvenega inventarja, in sicer:
a)	živine (ne vštevši domače prireje)....... 200 gld.
b)	gospodarsko orodje, podko-
vanje i. e....... 300 „
3.)	Zavarovanje poslopij, živega in mrtvega inventarja, gospodarskih pridelkov, ter še ne spravljenih poljskih in vrtnih pridelkov........
4.)	Kurjava in svečava v gospodarskih poslopj ih........
5.)	Semena, gozdne in vrtne sadike, mlada drevesa, gnojila itd. . . .
6.)	Plače, mezde, običaj na darila g o-spodarstvenemu osobju in njega prehrana, in sicer:
a)	2 hlapca.......
b)	2 dekli.......
c)	začasni pomočni delavci in delavke za časa žetve in košnje ........
d)	kopalci jarkov in čiščenje gozdov ........
600 gld. 400 „
800
200
7.)	Prispevki za bolniške blagaj-nice, starostnezavarovalnice i. e.
8.)	Davki in d o k 1 a d e, in sicer:
a)	zemljiški in hišni davek . 340 gld.
b)	deželne, okrajne in občinske doklade.......160 „
Skupaj
družinskega uda nad to število odbije od dohodkov hiš-uega gospodarja ena dvajsetina. Pri tem pa se mora, ne glede na višino odbitka, znižati davčni postavek vsaj za eno stopnjo. Ako ima na pr. posestnik z dohodkom 1200 gld. razven žene še 6 nespreskrbljenih otrok, se za 4 družinske ude odbije y20, to je 240 gld.; od ostanka 960 gld. znaša dohodnina 9 gld. 20 kr. Kadar pa dobiva zakonski drug ali drugačen ud družine kake delovne dohodke, kteri se morajo prišteti dohodkom hišnega gospodarja, tedaj je za vsakega takega družinskega uda treba odbiti znesek 250 gld., če bi pa njegovi delovni dohodki znašali manj, ta njih manjši znesek od davku zavezanih dohodhov, in to ne glede na velikost družine.
Kadar po spredaj vrejenih odbitkih ne ostane vštetih dohodkov več kakor 600 gld., tedaj odpade dohodninska dolžnost.
Pri odmeri dohodnine je dalje dovoljeno, tako ozirati se na posebne, plačilno zmožnast davčnega zavezanca bistveno krateče razmere, v kolikor se ni na nje že oziralo glede števila družinskih udov, da se pri dohodkih,
zavezanih davku, ki ne znašajo nad 5000 gld., dodeli znižanje davčnega postavka za največ tri stopnje. Kot razmere take vrste prihajajo v poštev samo izredne obremenitve po vzdrževanju in vzgoji otrok po dolžnosti, skrbeti za uboge svojce, po trajni bolezni, zadolženosti in posebnih nezgodah, potem po pozivu v vojaško službovanje (mobilizacija, orožne ali službene vaje).
(Konec prihodnjič.)
Vprašanja in odgovori.
Vprašanje 87. Izvolite mi naznaniti sredstvo zoper Zelnega bolhača, kteri mi ho5e uničiti vso zelenjad. (Fr. Z. v P.)
Odgovor: Bolhači, kterih je veliko vrst, so sila škodljivi mrčesi vrtnarskim in kmetijskim rastlinam, zato je tudi literatura o tem škodljivcu jako obsežna. Prof. Frjavec je v svoji izborni knjigi „Naše škodljive živali" skrbno vse zabeležil, kar priporočajo razni pisatelji proti bolhačem. Ta sredstva navajamo niže doli, prej pa objavimo novejši način zatiranju bolhačev, ki ga priporočajo ameriški kmetovalci: En „bushel" (=0 36 M svežega apna iz plinarne, en „bushel" neuga-šene apnene moke, šest „pounds" (1 pounds = 0 45 kg) žvepla in 10 „pounds" saj se dobro skupaj pomeša in vse tako zdrobi, da je fina moka. Ta zmes se rano v jutro potrese po rastlinah, dokler so še rosne, če bolhači ne izginejo, se to postopanje ponovi. — Prof. Erjavec pa piše: Kadar se bolhači pokažejo po semenskih gredicah, polivaj jih zjutraj z vodo in potem jim iz desek ali iz česarkoli naredi senco, in bolhači se bodo umaknili na solnce. Zato bi bilo menda tudi dobro, sajenice vzgajati na vlažnem in osojnem svetu. Kadar začne seme kaliti, posiplji gredice s suhim in zmetim kurjakom ali golobjakom, ako tega ni, tudi s konjskim gnojem ali pa s premogovim pepelom. Tudi potresanje z mezdro, ki jo stro-jarji zgulijo s kože, predno jo denejo v stroj, hvalijo nekteri kot dober pomoček. Strugotine (oblance) pomoči v vročem katranu in jih razpoloži po gredicah Za posip je neki prav dober suh cestni prah, ki se po kakem dežju ali zjutraj ob rosi potrese po sajenicah. Ako ni dežja ali rose, poškropi poprej gredice. Zjutraj ali zvečer polivaj sajenice s pelinovo vodo, ki si jo napraviš, ako pest (prgišče) pelina poliješ z vedrom vrele vode in pustiš da se dvanajst ur v njej namaka, Prav dobro je tudi, ako sajenice (presad), predno jih presadiš, pomočiš v to vodo in jih pustiš kakih osem ur na hladu v njej; samo korenine se ne smejo v vodi močiti. Pravijo, da na take sajenice bolhači ne gredo. Ako bi jih pa kmalu potem, ko so prišle v zemljo, opral močen dež, treba bi jih bilo škropiti s to vodo.
Vprašanje 88. IT a mojem pravilno obdelanem špar-gljišču sedaj triletne rastline usihajo. Kaj more biti temu vzrok? Špargljišče je dobro pognojeno, in sicer tudi z umetnim gnojem, ter doslej še nisem opazil špargljeve muhe. (O. grof Ch. v P.)
Odgovor: Ako ne škodujejo ogrci, potem uničuje špargljeve štible vender le ličinka špargljeve muhe, ktera vrta rastline od zgoraj navzdol.
Vprašanje 89. Ali ima najemnik ribštva pravico, hoditi po zemljišču poleg vode, ktero ni njegovo? (I. M. v Š.)
Odgovor: Najemnik ribštva ima tiste pravice, kakor najemnik lova. Če bi ne smel hoditi po tujem posestvu, potem bi ne mogel zvrševati svoje pravice. Pač pa je ribič dolžan, povrniti vsako škodo, ki jo pri ribarjenju naredi po zemljiščih.
Vprašanje 90. Ali je mesar primoran, mesogledca sam plačati, ali ga mora plačati županstvo? (A. S. v K.)
mora določene pristojbine odrajtati županstvu. Občina sme za. ogledovanje klavne živine računati poleg deželnega zakona s 3. dne decembra 1. 1868, ptistojbine od 15-30 kr. za vsak komad velike klavne živine in po 5 — 10 kr. za vsak komad majhne živine. Te pristojbine pa mora skleniti občinski odbor in potrditi deželni odbor.
Vprašanje 91. Pripravo za streljanje proti toči nameravam tako urediti, da bi se dala klada s topičem in cilindrom vred nagibati na vsako stran. Ali ima to kaj pomena, če se strelja tudi povševno in ne vedno navpično'(V. Č v 8) Odgovor: Streljanje ima namen zrak pretresati in tako preprečiti tvorjenje točnih oblakov. Uspeh se more doseči, ako se strelja na mnogih krajih in ako se zlasti stresajo zračne plasti v veliki višavi. Slednje se pa doseže le z navpičnem streljanjem, zato je poševno streljanje brezpomembno, oziroma manj vredno.
Vprašanje 92. Popolnoma zdrava krava daje na tri seske dobro mleko, na en sesek pa krvavo. Kaj je temu vzrok ? (I K. v S )
Odgovor: Krava nikakor ni zdrava, temveč ima v vimenu vnetico (volčič), ki obsega Ie tisti del vimena bteremu pripada ta sesek. Kako je treba kravo zdraviti, najdete v knjigi „Domači živinozdravnik".
Vprašanje 93. Imam proso, ktero je vsako leto sne-tjavo. Ali je kako sredstvo proti snetjavosti prosa? (I. P. v K )
Odgovor: Namakajte seme eno uro v vodi, v kteri ste razstopili 1/2o/0 bakrene galice, potem pa seme v dvakrat pre-menjani vodi dobro sperite in posušite
Vprašanje 94. Poslal sem Vam tri vrste rastlin, kterih latinska imena bi rad poznal, kajti te rastline so jako dobre na pašnikih za ovce Edeče-rumeno in belo-rumeno cvetočo rastlino, ki je pozimi in poleti zelena ter raste na apneni zemlji med resjem, imenujemo „popan". Drugo imenujemo sv. Valentina glavice. (I. T. v Č)
Odgovor: To, kar Vi imenujete popanje „polygala cha-maebimis", in sicer rumeno-belo cvetoča; jumeno-rdeče cvetoča je pa „p. ch. var. purpurea". Nemški se imenuje Kreuz-blume, Slovenci jo pa zovejo tudi ramšelj, ramšela ali sv. Petra kliuč Druga rastlina je „Grlobularia vulgaris", nemški ,,Ku-gelblume
Vprašanje 95. Imam vee starega fižola, kterega bi
rad pokrmil. je li fižol zmlet v moko, dober za krmo govedi in konjem, in kako se poklada? (I.E v Š)
Odgovor: Fižol je jako redilno in v pravi meri pokladan tudi zelo prebavno krmilo, ktero dela trdo meso in vsled svojih rudninskih snovij tudi močne kosti. Fižol zelo in za dolgo nasiti. Fižola moka naj se pomeša med krmo in zmoči, da se uže poprej napije vode, sicer v želodcu napenja Grovedi se poklada fižolove moke toliko, kolikor otrobov, konjem pa veliko manj Težko in počasi vozeči konji naj dobe k večjemu polovico zobanja nadomeščenega s fižolom, drugi k večjemu tretjino; za lahke, žlahtne konje pa fižol ni dober.
Gospodarske novice.
*	t Gospod Josip Perhaveo, posestnik v Siliadolih, jako marljiv in napreden kmetovalec ter 30 let družbin ud, je umrl 17. t. m. — 18. dne t. m. je pa umrl družbin ud gospod Josip Kosimik, C kr. okrajni živinozdravnik v Ea-dovljici, kteri je bil zbog svojega znanja silno priljubljen na Gorenjskem Naj počivata v miru!
*	Občni zbor c. kr. kmetijske družbe kranjske bo
v četrtek, 7. dne julija t. 1. v Ljubljani v »Katoliškem domu".
*	Škropilnice za škropljenje trt proti peronospori so pošle in družba ne sprejema več naročil Kdor še kakšno hoče imeti, naj se obrne naravnost na tvrdko Ig. Heller na Dunaju.
*	Podružnice, ktere so prejele galico, prosimo, da naj nam pošljejo vozne liste, ktere potrebujemo za izposlovanje polovične vozarine na železnici.
*	Galice ima družba še dovolj v svoji zalogi in more postreči z vsako množino.
*	Siva francoska ajda je ravnokar došla v Ljubljano iz Francoskega ter jo družba oddaja po 13 gld. 100% Ker cela zaloga znaša le en vagon, prosimo, da se vsakdo z na-ročitvijo požuri, ker je uže sedaj oddana tretjina ajde.
*	Kmetijski pouk. Po naredbi visoke deželne vlade se priredi v mesecih junij ali julij po Dolenjskem popotni pouk v kmetijstvu, in sicer: v nedeljo dopoldne 5 dne junija v Žužemberku, v četrtek popoldne 9. dne junija v Toplicah, v nedeljo dopoldne 12. dne junija v Trebnjem, v nedeljo dopoldne 19. dne junija v Metliki, v nedeljo popoldne 26. dne junija v Mirni Peči, v četrtek popoldne 29. dne junija v Beli Cerkvi, v nedeljo popoldne 3 dne julija v Podgradu in v nedeljo popoldne 10 dne julija v StopiČah. Poučeval bode V. Eohrman, pristav kranjske kmetijske šole na Grmu.
*	Žrebetišče V Šentjarneju se je otvorilo 1. dne junija t. 1. Določila ia vsprejem žrebet so objavljena med uradnimi vestmi današnje števike.
*	Premovanje konj bo letošnje leto meseca avgusta, in sicer 23 v Bohinju, 24. v Lescah, 25. v Kranju, 26. v Kamniku, 29. na Vrhniki, 30. v Ribnici, meseca septembra pa 3. v Trebnjem in 5. v Šentjarneju.
Uradne vesti c. kr. kmetijske družbe kranjske.
Seja glavnega odbora 19. dne maja 1898.
Seji je predsedoval družbin predsednik gospod ces. svetnik Murnik, navzoči so bili: podpredsednik gosp. ravnatelj Povše in odborniki gg : grof Barbo, Folakovski, Goli, dr. Romih, Eohrman, Witschl, dr. pl. Wurzbach ter tajnik Pire.
Občni zbor za 1. 1897. se je določil na 7. dan julija t. 1. ter se je naročilo tajništvu, da v to svrho vse potrebno priskrbi.
Glavni odbor je ukrenil poslati učitelja Frančiška Rojino, urednika „Slov. čebelarja", v čebelarski tečaj k slavnemu čehelarju Gerstungu v Osmanstedt v Turingiji ter je v to svrho določil primerno vsoto iz državne podpore za čebelarstvo.
Vsled poziva vis. c. kr. deželne vlade se je odbor izrekel proti nameravanemu zakonu, vsled kterega bi morali posestniki, ki hočejo posekati svoje gozde, položiti kavcijo, da goličave zopet pogozde.
Na poziv vis. deželnega odbora je odbor ukrenil poizvedovati o stanju podružniških trtnic, o množini pridelanih trt, ker deželni odbor namerava v bodočnosti izdatno podpirati take trtnice in po možnosti pomagati pri ustanovitvi novih.
Od vis. c. kr. deželne vlade predloženo prošnjo občine Semič za podelitev novih semnjev je odbor sklenil priporočiti.
Za nove ude je odbor sprejel nastopne gg.:
Majerle Peter, gostilničar in mesar v Predgradu; Bele Ivan, potovalni učitelj v Mariboru; Ballon Olga, dež. vinarskega komisarja vdova na Bizeljskem; Hlupar Janez, mlinar v Krupi; Mi-helič Janez, mlinar v Moverni Vasi; Kos Frančišek, posestnik v Lapušniku; Knez Ivan, trgovec v Ljubljani; Bertoncelj Oroslav, posestnik v Lancovem; Knez Frančišek, posestnik v Št. Rupertu; Bizjak Anton P., trgovec v Rečici; Zupanec Ivan, nadučitelj v
Starem Trgu; Recher Jenny, hišna posestnica v Ljubljani; Markič Matej, župnik na Golcu; Sedlak Josip, nadučitelj v Ložkem Potoku; Gregorič Matija, posestnik v Srednji Vasi; Levstek Janez, posestnik v Travniku; Kosirnik Josip, c. kr. okr. živinozdravnik v Radovljici; Mencin Ignacij, posestnik v Čučji Mlaki; Kavčič & Lilleg, trgovca v Ljubljani; Petan Frančišek, veleposestnik v Št. Petru; Šulac Frančiška, posestnica v Vintarjevcu; Pretnar Frančišek, posestnik v Predtrgu; Grilc Frančišek, posestnik v Predtrgu; Vari Leopold, posestnik v Radovljici; Jamar Antonija, posestnica v Skofji Loki; Per Alojzij, posestnik o Dolenjem Vrhu; Jelenec Gregor, posestnik v Dražgošah; Dobida Matej, posestnik in gostilničar v Lescah; Dovžan Anton, posestnik in župan v Predtrgu; Raznožnik Ivan, trgovec z lesom in posestnik v Lescah; Gabron Rajko, posestnik in gostilničar v Št. Petru pod sv. gorami; Bitenc Josip, posestnik v Sostrem;
Vabilo gospodom družabnikom c. kr. kmetijske družbe kranjske
na
OBČNI ZBOR,
ki bode v četrtek. 7. dne julija 1898. I., ob 1 ,9. uri dopoldne v dvorani »Katoliškega doma« na Turjaškem trgu v Ljubljani.
V Z P O R E D :
1.)	Prvomestnik prične zborovanje.
2.)	Poročilo o delovanju glavnega odbora v 1. 1897.
3.)	Predložitev družbenega računa za leto 1897. in proračuna za leto 1699. (Račnn in proračun se dopošljeta gg. družabnikom še o pravem čatu, razpoložena sta pa v nadroben pregled v pisarni kmetijske družbe.)
4) Volitev družbinega predsednika namesto po pravilih iz-stopivšega predsednika gospoda ces. svetnika Ivana Murnika.
5.)	Volitev treh odbornikov namesto po pravilih izstopivših gospodov barona H. L a za rini j a, grajščaka v Smledniku, dr. T. Romiha, župana v Krškem, in V. Rohrmana, adjunkta na kranjski kmetijski šoli v Grmu.
6.)	Poročila in predlogi odborovi
7.)	Poročila in predlogi podružnic.
8.)	Nasveti in prosti govori posameznih družabnikov. Olavni odbor o. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 31. dne maja 1898. Ivan Murnik s. r., Gustav Plro s. r., predsednik.	__tajnik.
Razglas
glede sprejema žrebet v žrebetišče c. kr. kmetijske družbe v Št. Jarneju.
Žrebeta se sprejemajo v to žrebetišče od 1. dne junija t. 1. naprej, ter veljajo za sprejem naslednji pogoji:
1.)	V žrebetišče se sprejmo v deželi storjena zdrava žrebeta, ki so last kranjskih posestnikov (kar je treba dokazati s spuščalnim listom), in sicer:
a)	nepodkovane žrebice, ki bodo za pleme, in valahi do četrtega leta,
b)	žrebčeki do enega leta.
2.)	Doba paše traja do 15. oktobra; prej se pa smejo žrebeta vzeti iz žrebetišča le z dovoljenjem načelnika šentjarnejske podružnice ali blagajnika gospoda Novoselca, ter je treba povedati vzrok, zakaj se žrebe vzame. Sprejem žrebet se zglasi pri imenovanih dveh gospodih.
3.)	Lastnik žrebeta je zavezan dati za vsak dan in za vsako žrebe 6 kg sladkega in neoblačenega dobrega sena. Za oddaljene posestnike priskrbi tudi podružnica seno, in sicer za ude po 1V2 kr., za neude pa po 3 kr. kilogram, ki morajo plačati seno vsak mesec naprej, drugače se jim zaračunijo zamudne obresti. Kdor želi, da
se njegovemu žrebetu poklada oves ali ječmen, mora to krmo sam priskrbeti, oziroma glede tega dogovoriti se z imenovanima gospodoma.
4.) Krma se sprejema vsak 1. in 14. dan v mesecu. Če kdo zamudi donesti krmo, krmilo se bo žrelie na njegove troške dalje.
5) Zaradi olajšanja dela te mora seno v žrebetišče dovažati v mrežah.
6.)	Za nezgode pri žrebetih se ne prevzame nikaka odgovornost.
7.)	Posestniki žrebet, ki niso udje šentjarnejske podružnice, plačajo po 5 gld. pristojbine za konjarja.
8) Le na izrecno zahtevo posestnika žrebet se tudi to vsak teden enkrat koplje, ter je za vsako kopelj plačati 10 kr. pri blagajniku.
9.) Upravo žrebetišia ima podružnica c. kr. kmetijske družbe v Št. Jarneju, na ktero se je obračati v vseh zadevah žiebetišča.
Na koncu pašne dobe, pri prevzetju žrebet, potrdi podružnica v spuščalnem listu, da se je žrebe res redilo v žrebetišču v Št. Jarneju.
Opomnja. Ker je konjarju strogo zapovedano gledati na red in snažnost ter na pravilno in lepo ravnanje z žrebeti, zato naj se vsak prestopek te zapovedi takoj ustno ali pismeno zglasi podružničnemu načelništvu.
Glavni odbor o. kr. kmetijske družbe kranjske.
V Ljubljani, 31. dne maja 1898.
Vabilo
k prvemu občnemu zboru kmetijske podružnice v Žabnici, ki bode v nedeljo, 5. junija 1.1, popoldne po krščanskem nauku v šolskem
poslopju.
Udje naj se občnega zbora udeleže v obilnem številu. Pogovor bode o raznih rečeh Odbor kmetijske podružnice v Žabnici pri Škofjl Loki,
23. dne maja 1898.
h. Ferjan s. r., načelnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Mošnjah, ki bode 5. dne junija, prvo nedeljo po binkoštih, v šolskem poslopju zjutraj po prvi sv. maši.
VZPORED:
1.)	Naznanilo načelnikovo.
2.)	Poročilo tajnikovo.
3.)	Volitev zastopnika pri občoem zboru.
4.)	Predlogi za družbin občni zbor. 6.) Slučajnosti.
Kmetijska podružnica v Mošnjah, 22. dne maja 1898.
A. Jurgele s. r., načelnik.
Vabilo
na občni zbor kmetijske podružnice za Poljansko dolino, ki bode 12. dne junija t. I. ob 4. uri popoldne pri podružničnem načeiniku v Gorenji Vasi.
VZPORED:
1.)	Pc zdrav načelnikov.
2.)	Pore čilo o stanju podružnice.
3.)	Volitev novega odbora.
4.)	Volitev odposlanca za občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Ljub'jini.
5.'	Predlogi za občni zbor c. kr. kmetijske družbe v Ljubljani.
6.)	Določitev o podinžnični drevesnici.
7.)	Razni drugi nasveti in predlogi.
Gorenja Vas, 21. dne maja 1898. And. Sraj s. r., načelnik.	Josip Šubic s. r., tajnik.
Vabilo
k občnemu zboru kmetijske podružnice v Preserju, ki bode v nedeljo, 26. junija t. I. popoldne ob 3. uri v tukajšnji šoli.
VZPORED:
1.)	Poročilo o delovanju v prvem letu podružničnega obstanka.
2.)	Račnn za preteklo leto.
3 ) Predlogi za glavni zbor c. kr. kmetijske družbe.
4.)	Volitev novega odbora.
5.)	Razni nasveti in predlogi.
Kmetijska podružnica v Preserju,
19. dne maja 1893.
A. Likozar s. r., t. č. načelnik.
Št. 7196.
Razglas.
Na podstavi člena V. z nemško državo sklenjenega dogovora o živinskih kugah s 6. dne decembra 1891. 1. in točke 6. k temu dogovoru spadajočega končnega zapisnika (drž. zak. št. 16. iz 1. 1892.) ministerstvo za notranje stvari dotlej, dokler se ne ukaže drugače, brezpogojni prepoveduje uvažati govejo živino V kraljevine in dežele, zastopane v državnem zboru, iz nastopnih zapornih ozemelj nemške države, v kterih je razširjena plučna kuga, in sicer:
1.)	iz vladnih okrajev Stettin, Devin, Stralsund in Merseburg v kraljevini Pruski,
2.)	iz okrajnih glavarstev Lipsko in Zvvikava kraljevine Saksonske.
Ta prepoved stopi na mesto prepovedi, izdane vsled razpisa, c. kr. ministerstva za notranje stvari z 11. dne aprila 1898. 1., št. 11460., oziroma vsled tuuradnega razglasa s 14. dne aprila 1898. 1., št. 6591.
To se vsled razpisa visokega c. kr. ministerstva za notranje stvari z 10. dne maja 1898. 1., št. 15.389., daje na znanje z dodatkom, da se prestopki te brezpogojne uvozne prepovedi kaznujejo po državnem zakonu s 24. dne maja 1882. 1., št. 61., oziroma po § 46. občnega zakona o živinskih kugah in k temu zakonu izdanega izvršitvenega ukaza, drž. zak. štev. 36. in 36. iz 1. 1880.
C. kr. deželna vlada za Kranjsko.
V Ljubljani, 15. dne maja 1898.
Listnica uredništva.
A. R. na B. Priporočimo Vam brati knjigo c. kr. deželnega živinozdravnika Jos. Rudovskeda „Die Viehversicherung", ktero je-izdala c. kr. moiavska kmetijska diužba v Brnu V tej knjigi je Popisano delovanje zavarovalnih diužb za živino na Nemškem, v Švici in v Avstriji. — Ako hočete izhajati, morate zahtevati od vsakih zavarovanih 100 gld. vretnosti na leto najmanj 1 gld. zavarovalnine; pri tem be pa ne sme povrniti vsa škoda, in škoda po kužuh boleznih pa spich ne.
J. P. v D. Za pokončevanje kiseljaka prodaja I. Zaclierl v Unter-Dobling-u pri Dunaju uže prirejeno zmes kakor je popisana v Gombsčevi krjigi. Komad, iz kterega se naiedi 5 litrov tekočine, stoji 40 kr , 20 nomadov 7 gld.
T. C. v L. Pri kupčiji z živino i elja vse tisto, za kar sta se prcdajalec in kupec zavezala pred pričami
R. P. v V. Kaj imenujete gobe na životu živine?
L. H. v Z. Odgovor na Vaše vprašanje bi zavzemal najmanj eno stran. O tej zadevi smo priobčili razpravo s podobami v 19. št. „Kmetovalca" 1. 1892., ter bi utegnil marsikoga zanimati,, zato smo ga v pričujoči številki zopet ponatisnili.
Š. na S. Ne vemo, kdo izdeluje osipalnike. Prosimo sporočila od strani naših čitateljev, da potem objavimo naslove.
L Z. v P Zadružniki mlekarske zairuge morajo svoje deleže precej plačati, oziroma jih v najkrajšem času z mlekom poravnati. Zadruge, ktere imajo de eže le na popirju in se zadovohjo le z vplačilom male pristopnine, ne delujejo solidno in imajo uže od vsega prič tka smrtno kal v sebi.
J. K. v B. Odgovor na Vaše vprašanje najdete med spisi.
Št. 10. Y Ljubljani, . 31. maja 1898. Leto XV.
Urejuje Gustav Pire, družbeni tajnik.
.Kmetovalec" izhaja 15. in zadnji dan v mesecu ter stoji 2 gld., za gg. uCitelje in ljudske knjižnice pa le 1 gld. na leto. — Udje c. kr. kmetijske družbe kranjske dobivajo list brezplačno.
Inserati (oznanila) se zaračunjajo po nastopni ceni: Inserat na celi strani 16 gld., na »/, strani 8 gld., na »/« strani 5 gld. in na '/„ strani 3 gld. Pri večjih naročilih velik rabat. Družabnikom izdatno ceneje.
Vsa pisma, naročila in reklamacije je pošiljati c. kr. kmetijski družbi v Ljubljani, v Salendrovih ulicah štev. 3.
Ilustrovan gospodarski list.
Uradno glasilo
c, kr, kmetijske družbe '^ilp5' Vojvodine kranjske.
Tržne cene.
Deželni pridelki:
V LJubljani, 31. maja 1898. (Izvirno poroCilo.)
Semena: Domača detelja novo blago gld. 30,— kr. do gld. 35,— kr.; nemška detelja(lucerna)gld. 46,— iS. do gld.56.— kr.; gorenjska repa gld. 33,— kr.; laneno seme, domače ozimno gld. 11.25 kr.; konopno seme gld. 11.— kr. do gld. 11.88 kr,-kuminovo seme gld. 25 — kr. do gld. 26 — kr.
Fižol: Rudeči ribniški gld. 11 — kr.; urdeči Hrvat gl. 10.— kr.; prepeličar (koks) gld. 11.50 kr, (Vse cene semen in fižola veljajo za 100 Agr čiščenega blaga, kakor ga kmetovalci pripeljejo na prodaj i. s. novo blago.)
Suhe češplje: v dimu sušene gld. 15,— kr. do gld. 15.50 kr. „ „ brez dima sušene gld. 16.— kr. do gld. 20,— kr.
Orehi domači: gld. 22,— kr. do gld. 24.— kr.
Ježice nove: gld. 3.50 kr. do gld. 4.50 kr. za 100 klgr.
Med: od gld. 27.— kr. do gld. 28 — kr. Kože: Goveje, težke nad 40kg po gld. 33.— kr. do gld. 34,—kr. „ težke od 30 do iOkg „ , 27,— , „ , 28.— „ „ lahke	„ „ 28.- „ „ , 29,- „
(Te cene veljajo za 100 kg in sicer za kože izdelane po tukajšnjih običajih z rogovi vred. Bikove kože po 25 kr. klgr.)
Telečje kože: 50 kr. za kg.
Kozličeve kožice po gld. —.70 kr. do gld. —.80 kr.
Svinjske kože: Čiste, brez napak 35 kr. za kg.
Druge vrste 16 do 20 „ , „
Kože lisic po gld. 3.50 do 3.50 |
»	. » - 9 ~ . 10— J za par.
„ dihurjev , , 2.50 „ 3.— V
„ vidr „ „ 9,— „ 10.— )
Kože zajcev po 14 do 15 gld. za 100 komadov.
Pepelika (potošl) po gld. 16— 100 kg.
Žito:
V Ljubljani, 28. maja 1898. Pšenica gld. 13 80 kr., rž gld. 9.50 kr., ječmen gld. 8.— kr., oves gld. 7.80 kr., ajda gld. 9.50 kr., proso gld. 7.50 kr., turšica gld, 6.80 kr., leča gld. 12— kr., grah gld. 12,— kr., fižol gld. 12,— kr., seno gld. 1.96 kr., slama gld. 1.78 kr. (Vse cene veljajo za 100 kgr.)
Na Dunajl, 31. maja 1898. Pšenica gld. 12.90 kr., rž gld. 10.60 kr., ječmen gld. 9,— kr., oves gld., 7.30 kr., turSica gld. 5.66 kr. (Vse cene veljajo za 100 kilogramov.)
Zahvala in priporočilo.
Podpisani se zahvaljuje za mnogobrojne naročila, ktere je dobival v Zagorju ob Savi koder je do sedaj bival. — Ker se pa podpisani preseli s 1. junijem t. 1. v svojo novo kupljeno tovarno v Konigswiesen na Zgornjem Avstrijskem, prosi slavno p. n. občinstvo, da bi mu še nadalje ohranilo do sedaj izkazano zaupanje ter ga obiskalo z mnogobrojnimi naročili, ktere bo izvrševal vedno točno, vestno, po najnižjih cenah in iz najboljšega blaga. — Izdeloval bode posebno priznano dobre pluge in osipalnike, vse druge stroje za kmetijstvo in sploh vse v kovaško stroko spadajoča dela.
W Cenike bo razpošiljal zastonj in poštnine prosto!
Matija I?odLlesnik,
fužinar (Hammerwerksbesitzer) in kovač v Kijnigswiesen na Zgornjem Avstrijskem.	(57—1)
>oooo
©O©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©©
O ©
© ©
O ©
© © © © © © © © © ©
Gumijeve vezi za cepljenje trt
kakor tudi žveplo za žveplenje trt, prodajata in razpošiljata
Kavčič in Lilleg
trgovca pri „Zlatorogu"
v Ljubljani.	(56-2)
Kakovost In cena pod nadzorstvom c. kr. kmetijske družbe kranjske v Ljubljani.
Narnižje cene!
Karol Kavšek
Narboljše blago!
LJUBLJANA
ima vedno v skladišču do 200 komadov izbornih poljedelskih strojev, in sicer: mlatilnice in slamoreznice za ročno in vratilno delo, ••••• • -^c-.t«— slainotresnike, vratila (gepelne) od 80 gld. naprej, mline za turščico in sadje, kotle za kuhanje krme, sesalke za vodo in gnojnico, mline za čiščenje žita in dr. na razpolago in jamči za dobro in lahko delo popolnoma.
Nikdo naj ne izpusti te prilike, da pri nakupovanju strojev poprej ogleda moja skladišča in svarim vsakega pred nepoštenimi agenti, ki s slabimi stroji in vidoma nizkimi cenami kmete sleparijo!	(58-1)
N. B. Samo tukaj se dobivajo jeklene cevi, ki ne rjeve za vodovode in vodnjake prav po nizki ceni.
Gumijeve vezi za trtno cepljenje
vseh vrst, priporoča	(56—2)
tvrdka IVAN KORDIK v LJubljani,
Prešernove (Slonove) ulice št. 10—14. Zunanja naročila se točno in po nizkih cenah ter proti poštnem povzetju zvrše.
Usojam si naznaniti slavnemu občinstvu, da sem za-pričel v Trstu trgovino za
komisijonalno in špedicijsko poslovanje.
Naročila in sicer mala v pošiljatvah po 5 kg, po pošti in od 30 kg naprej pa po železnici, izvrševal bom točno in ceno.	(48—2)
Razpošiljal bom razen kolonjalnega blaga tudi druge na trg spadajoče stvari, kakor: sadje, zelenjavo, ribe i. dr. Pečal se bom z razprodavanjem domačih pridelkov, s prijemanjem blaga v svoja skladišča, dajal na ista naplačila in posredoval dotično prodajo na korist lastnika.
Trgoval bom tudi z vinom na debelo.
Sprejmem zastopstva trdnih — za konkurenco sposobnih — tvrdk in polagam za to kavcijo.
Nadejaje se, da se me sorojaki domislijo, ostajam odličnim spoštovanjem udani
Ernest Pegan,
v ulici S. Francesco štev. 6.
JOSIP LEUZ
trgovec
v Ljubljani, Reseljnova cesta
kupuje in prodaja zgodnji rožni krompir; nadalje prodaja vsakovrstni semenski krompir kakor: pravi češki onejl-dovec, ogerski „lmperator" potem „Schneeflock", pravi ribniški in angleški rumeni krompir, kakor tudi izvrstno jedilno čebulo m mali okrogli čebulček za saditi. — Tudi kupuje drevesen ali plučen mah in pa črno in belo
čmeriko.	(13—9)
I Willielm Klenert
a	prej Klenert & Gelger
X I. štajerska drevesnica za sadno drevje in vrtnice
9	- v Gratlci. -
J (T» dreresnica pripoznanakot ena najvačjih in najbolj rredjenih t Arstriji.)
A	Priporočamo veliko in izborno zalogo:
J Trtnlo,visokodebelnatih in pritličnih; sadnega drevja, vi-Q sokodebelnatega in pritličnega ter piramide, špalirje, kordone * in enoletne požlahnitve ; divjakov in podlag sa pritllkovoe | J Jagodnega sa4Ja; lepotlčnega drevja in grmovja, drevja § (12—9)	za drevorede Itd.
h Raspošlljatev pravilno imenovanih oeplčev vsih vrst sadja. Cenike |e dobiti zastonj In franko.
S0000000000000000000000000000000000000:

Vnovič znižane cene!
Vse stroje za poljedelstvo.
iVnovič znižane cene!
Tryeri (čistilni stroji za žito) v natančni izvršitvi. Sušilnice za sadje in zelenjavo. Škropilnice proti peronospori, poboljšani sestav Vermo-relov. Mlatilnice, mlini za žito, stiskalnice (preše) za vino in sadje različnih sestav, (te stiskalnice imajo skoro ono tlačilno moč kakor
hidravlične [vodovodne] preše). Slamoreznice jako lahko za goniti in po zelo zmernih cenah. Stiskalnice za seno in slamo, ter vse potrebne, vsakovrstne poljedelske stroje prodaja v najboljši izvršitvi (11—li)
IG. HELX.EE na Dunaju
H/s Praterstrasse 49. Pred ponarejanjem se je posebno treba varovati!
Zastopniki se iščejo.

Jedino pristen
Balsam
(Tinctura balsamica)
dobavlja na debelo in na drobno samo oblastveno koncesijonirana intrgovinskosodno protokolirana
tovarna balzama
lekarnarja
A. Thierry-ja
v Pregradi pri Rogatcu.
Pristen samo s to trg. sodno registrovano zeleno varstveno znamko.
Celotna priprava mojega balzama stoji pod zakonitim varstvom vzorcev.
Najstarejše, najpreizkušnejše, najcenejše in najreelnejše ljudsko domače zdravilo za prsne in pljučne boli, kašelj, izmečke, krč v želodcu, manjkanje slasti, slab okus, slabo dišečo sapo, kolcanje, zgago, vetrove, zaprtost telesa itd., za notranjo in vnanjo porabo proti zobobolu, gnitju v ustih, ozeblini, opeklinami itd.
Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom:
Tovarna balzama lekarnarja A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Cena franko za vsako poštno postajo Avstro-Ogersko je z zabojem vred:
12 malih ali 6 dvojnih steklenic.....4 krone,
60 > » 30 » » .....13 kron.
V Bosno in Hercegovino 30 kr. več.
Ponarejalce in posnemalce, kakor tudi prodajalce takih fal-sifikatov bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo (40—6)	preganjal sodnim potom.	(10)
Lekarna	Jedino pristno
an9ela varuha Centifolijsko mazilo
(balzamsko mazilo iz rože centifolia). Najkrepkejše vlačno mazilo sedanjosti. Velike antiseptične vrednosti. Posebno vnetji nasprotnega učinka. Pri vseh še
tako starih vnanjih bolih, škodah in ranah gotov vspeh, — vsaj najmanj zboljšanje in olajšanje bolečin prouzrojoče. Manj nego dve škatljici se ne razpošiljati; razpošilja se jedino le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju zneska. Cena s poštnino, voznim listom in zavojem itd. za 2 lončka 3 krone 40 vin.
Svarim pred nakupovanjem neučinkujočih ponarejanj in prosim natanko na to paziti, da je na vsakem lončku vžgana zgornja varstvena znamka in firma »Schutzengel-Apotheke des A. Thierry in Pregrada«. Vsak lonček mora biti zavit v navodilo za vporabo, katero ima to varstveno znamko. — Ponarejalce in posnemalce mojega jedino pristnega centifolijskega mazila bodem na podlagi zakona za varstvo znamk strogo preganjal; isto tako prodajalce falsi-fikatov. Kjer ni nobene zaloge, naroči se naravnost z naslovom:
Lekarna angelja varuha in tovarna balzama A. Thierry v Pregradi pri Rogatcu.
Razpošilja se brezizjemno le proti poprejšnjemu nakazu ali proti povzetju zneska.
Da se preprečijo vse prevare, imam odslej to oblastveno registrovano varstveno znamko.

desATHIEfUffln
P.REBRMft
oooooooooo • •
osr* Domače kose! -^j«
Da se nepotrebna ptuja konkurencija zavrne pričela je podpisana tvrdka izdelavati v dogovoru s c. kr. kmetijsko družbo kranjsko posebne
kose iz garbanega angleškega jekla,
ki so boljši kakor koli druge.
Blago teh kos je najboljši, ki se da dobiti, je jako trdo a zraven pa volno, da ne poka.
Kose imajo vdarjene var-	•
stvene znamke in sicer:	mStš
oMc
cesarskega orla	križ s krajci.
Dolgom kos 1 v pesteh__6	6 6'/* 7 7'/.
UUlgUM AUb j v centimetrih To 60 66 70 75 80"
Cena Ur.: 85 90 95 l"— 1-05 110.
Iz ravno takega jekla:
Srpe po 50 kr..
nože za slamoreznike po 2 gld., kline za slamorezne stroje po 2 gld.,
kOSe za mah po 50 kr.
Isto tako izdeluje vse drugo v njeno stroko spadajoče blago, kakor lopate, sekire, vile, krampe, nože, cepine, lemeže, črtala, vezi, šine, podvoze, pokrovke, coklje, kladva, klešče i. t. d., in sicer fino točno in po primerno nizki ceni.
K obilni naiočitvi se priporoča	(51—2)
F. Kajetan Ahačič
v Tržiču na Gorenjskem.
ooooooooo • oooooooooo
Milna štupa za kuretino,
edino koristna za kokoši, purane, race in gosi. Pospešuje rast mesa in maščobe, kakor tudi množi valjenje jajec. 1 zavoj z navodilom 25 kr. 5 zavojev samo 1 gld.
Redilna štupa za prašiče.
Najboljše varstveno in dijetetično redilno sredstvo za prašiče. 1 zavoj z rabilnim navodilom 25 kr., 5 zavojev samo 1 gld.
Redilna štupa za živino,
za konje, rogato živino in
ovce i. t. d. Skoro vže 40 let z najboljšim vspehom malo da ne po vseh hlevih v rabi, ako živina ne mara jesti, dalje zboljšuje mleko.
Zavoj z rabilnim navodom 50 kr., 5 zavojev samo 2 gld.
Vsa ta našteta sredstva se dobijo: (44—3)
v apoteki Trnkocz-ya v Ljubljani zraven rotovža
in se vsak dan s prvo pošto razpošiljajo.
Mala naznanila.
Vsak ud c. kr. kmetijske dražbe kranjske sme po dvakrat na leto in jicer brezplačno prijaviti med „Malimi naznanili" kako objavo tikajočo se gospo-4irskega prometa. Objava ne sme presegati dve vrsti in je vsako vrsto čez to Havilo plačati po 5 kr. za vsak natis. Netidje plačajo za objave med „M&limi »smnaaili" po 6 kr. za vsako vrsto in vsak natis. Denar je naprej poslati.
Vsakovrstna lanska in starejša naravna istrska in dolenjska vina
(cviček), kakor tudi pristno vinsko žganje iz Prosekarjovih tropin in vsakovrstna druga žganja ima vedno v zalogi J. C. Roger, trgovec v Ljubljani, Žitni trg št. 2.	(51)
Svežav račja in gosja jajca se dobe pri Al. Bergantu, posestniku v Št. Jurju pri Kranju.	(80;
Še nekoliko vina in tropinovca, domači pridelek, garantirano pristno in naravno, prodaja Alojzij Bratina, oskrbnik v Dubrovniku, Dalmacija.	(84)
Marjaščeka za pleme, kake zelo žlahtne pasme želi kupiti Ivan Lumpe, posestnik v Črnem Vrhu pri Idriji.	(93)
Belo-rumenega dobrega vina, okoli 40 vedrov ima naprodaj po primerni ceni Marko Sotlar, posestnik v Hrušicah št. 26, pošta Radeče pri Zidanem mosta.	(94)
Bika pincgavca, spušča po 80 kr. skok, Janez Bojt, posestnik in gostilničar pri D M. v Polju pod Ljubljano.	(95)
Račja jajca, komad po 4 kr. od velicih rac prodaja Jotip Smolnikar, posestnik v Gor. Tuhinji, pošta Kamnik.	(96)
Lepega lanskega mehkega sena čez 3000 kg je naprodaj. Cena po dogovoru. Več pove Ivan Pogačnik, posestnik na Breznici, pošta Žerovnica, Gorenjsko.	(97)
Brusne kamne (osle), 100 kosov 3 gld. 10 kr., prodaja in razpošilja v vsaki množini J. Razboršek v Šmartnem pri Litiji. (98)
2 kobili, jedna stara 3, draga 4 leta, posebno dobrega plemena in zelo krotke ima naprodaj Martin Peterca, posestnik v Dolskem pošta Dol. — Cena po dogovoru.	(100)
Sveže sadje, vsakovrstno vipavsko fino razpošilja s pošto po 5 kg s povzetjem Ant. Uršič v št. Vidu pri Vipavi.	(101)
Apnenco sem odprl dne 31. t. m. v Raskovcu, cena apnu bode 40 kr. za 56 kg. Ob enem priporočam tudi pristna vina, črna in rumena, cena od 20 do 26 gld. za 100 litrov. Tomo Tol-lazzi v Dol. Logatca	(102)
Centralna posojilnica slovenska v Krškem obrestuje hranilne vloge po 41/20/o hrez odbitka rentnine in pripisuje obresti že vsakega pol leta k kapitalu.	(103)
Učenca za kovaško obrt, 13 — 14 let starega vsprejme takoj Andrej Zupan, kovaški mojster v Zg. Otoku, pošta Radovljica. (104)
Telica, čiste belanske pasme 3 mesece stara, je zelo ceno na prodaj. Več se izve v Ljubljani, Poljanska cesta št. 14.	(106)
Mula, 3 leta stara, je na prodaj v grajščini Črnelo, pošta Radomlje pri Kamniku, Viljem Pelikan, grajščak.	(106)
C. kr. priv. tvornica
R. A. SMEKAL
Čeh kot Prostjeva	Praga — Smihov
Moravska.	Češka.
Podružnica: Zagreb
priporoča	(45—3!
vsake vrste strojev za poljedelstvo in vinogradarstvo potem stiskalnice za grozdje, brizgalnice proti perono-spori, čistilnice za žito, trierje, slamoreznice mlatilnice
i. t. d. Nadalje brizgalnice vsake vrste za ognjegasna društva, kakor tudi razne predmete za tvorniške stroje. — Lastni proizvod z jamstvom.
Cene primerne, podružnice in preknpoi dobe izdatni popust. 1te3l
_Cena zavoju '25 ,)ir. (50 vinaijcv)
vsebina afflO gramov.
■ ^asla^ "
v polnih zrnih.
Kslfirefnerieve fnvarne za sladno kavo
Dunaj-Monakovo

Domača tvrdka
Pehani, Lorber in dr.
tovarna za stroje in livarna v Žalcu pri Celju
izdeluje in prodaja po tovarniški ceni:
Najboljše možnarje za streljanje proti toči.
Novoiznajdene „bfzostrelne in varnostne možnarje",
kterih ni treba nič zabijati,.pri streljanji vsaka nevarnost izključena, pokajo boljše, potrebujejo manj smodnika in streljajo trikrat hitrejše kot navadni možnarji.
Najboljše in najcenejše travniške brane, najizbornejše slamoreznice, najnovejše mlatilnice z ležiščem na krogle, lsto-tako stiskalnice in mline za grozdje in sadje, geple i. t. d. i t. d.	t4—10)
Prevzame v najboljšo in točno izvršbo vsa v strojno in livarsko stroko spadajoča dela za tovarne, mline, žage in druge obrtnijske naprave, istotako prevzame vsak stroj v naj-temeljitejšo in cenejo popravo.	,
Za vsak možnar, stroj, sploh za vsako delo se jamči.
Tovarniške cene. VU
6. Tonnies-a, tovarna za stroje
v Ljubljani
izdeluje
originalne „Otto" motore,
ktere goni plin in bencin, priznani kot najboljši, najvarčnejši 'n najcenejši; nadalje izdeluje
^^^^^^ „0tto" locomobile,
ktere goni bencin in so za dela pri kmetijstvu, za vodovode, kamnolome itd.; izredno rabljive. Gonilni strošek znaša komaj 3 kr. za uro in konjsko moč. Varnost pred ognjem, ni potreba strojevodja, ter vsaki čas deluje.	(47—2)