Za poduk in kratek čas. Potovanje Slovencev v zlato Prago in slavni Velegrad. (Dalje.) V Velimu so sokoli nam poaadili po staroslovaaaki šegi kraha ia aoli v zaameaje prijazaoati do nas. Vsepovaod, kjer amo ae peljali, ao ljadje iz svojih hiš, aa vrtih ia na polju — mahaje z belimi ratami aazaaajali 8voje veaelje. Ali vse aaše pričakovaflje je presegel aaš aprejem v zlati Pragi. Priali 8tno v Prago ob 7. ari zvečer. Vea kolodvor je bil z ljudatvom napolajeB, kakor da bi se bili aam avetli ceaar pripeljali Lehko rečem, da je bilo veo ko 10.000 ljadi aavzočih. Sprejeli so aaa imenitai gospodi mestai odboraiki: gg. Paaovski, Naprstek, Zižka itd., profesorji česke aaiverzitete, voditelj čeakega gledišea: Sabert, razaa društva. sokoli itd. Ko ae je naa vlak ustavil, je iz tisač ia tiaač grlov zagrmelo: Slava, aa zdar, živeli SloveBci. Sokoli so nam iztopivšitn špalir delali, nas apremljali, aam v roke aegali. Bili smo zdaj do daše ginjeai, aeke izmed nas so aolze veaelja polile, videti, da naa, celo aa domačih tleh zaničevaae Slovence, toliko čaatijo ia spoštajejo. 30 lepili koiij je za aas pripravljeaih stalo, v katerili so aaa po 4 ia 4 skupaj v aaše stanovaaje peljali. Na vsako kočijo se je vsedel sokol h kočijažu ter nas apremljal do gostivne. Tolike ljabezai ia dobrote se nismo nadejali in ko smo Čehe vprašali, zakaj vendar nas nboge Slovence tako preslavljajo, so nam odgovorili: zato, ker mi Cehi, vas Slovence izmed vseh Slovanov najrajši imamo. Ob 9. uri zvečer smo se vsi Slovenci zbrali v dvorani meštanake besede, kjer je bila veselica nam na čast. Vsa dvorana je bila polna Ijudstva. Prvi, ki nas je pozdravil, je bil vrli duhovnik g. Ekert, čegar prelepi in navdušeni govor ste že v ,,Goapodarju" brali. Ta ljubeznjivi gospod je bil vse dni na-ega bivanja v Pragi naš zvest tovarš, povsod nas je spremljal in nam znamenitosti kazal in razlagal, za kar smo mu veliko hvalo dolžni. — G. Trstenjak z Ljubljane je potem v imenn Slovencev govoril in se zahvalil. Govorili so še potem Ceh Cihalik po slovensko, g. Karlovič po poljsko, g. Poličku po brvaako, nek Čeb po česko, in g. Hribar po slovensko in česko, ter je nazdravil zlati materi Pragi, ki je Slovence toliko ljubeznjivo sprejela. Dne 18. 19. in 20. avg. ostali smo vzlati Pragi ter si ogleijali njene znamenitosti, kojih je vsa polna. Praga ima blizo 200.000 stanovnikov in je eno nijijlepših mest v vsej Evropi. Vse je lepo v Pragi> njene ulice široke in snažne, njene cerkve zanimive, hiše in palače krasne. Slednji den smo kaj novega videli, kaj lepega in zanimivega našli. V torek smo obiakali Hradšin, kjer stoji stari, slavni kraljevi grad in prelepa nadškofova cerkev sv. Vida in sv. Jnrja. V tej cerkvi je rakev sv. Janeza Nepomuka iz cistega srebra. Videli smo tudi most in kraj, od koder so sv. Janeza v reko Vltavo vrgli. Večerko smo bili vsi Slovenci v narodnem gledišču, kjer je bila predstava nam na č-ast. Vae gledišče je bilo napolnjeno. Ko smo vsi skupno v gledišče prišli, so vai navzoči -vstali, nas pozdravili s : živili Slovenci! in godba je jela igrati: ,,Naprej zastava Slave". Navdušenost je bila velika, Živio- in Slava-klicev ni bilone konca ne kraja. (Dalje prib.) Smešnica 39. V drnštvn kmetovalcev pogovarjali so se o sedanjem čndnem napredkn, kar se tiče iznajdeb strojev. Med občnim začudenjem pripoveduje nekdo o novi iznajdbi strojev za mlat, mletvo in peko, češ: na eni strani se neomlačena paenica noter meče, na drugi strani pa pridejo uže pečeni hlebi in žemlje ven. ,,No", pravi drugi, ,,to vse ni nič, kajti sem jaz na dunajski svetovni razstavi videl stroj. pri katerem so na eni strani grozdje vanj devali, na drngi strani pa sta uže krčmar in njegov hlapec pijance ven metala."