243. številka.
Ljubljana, v ponedeljek 23. oktobra 1899.
XXXII. leto.
Izhaja vsak dan zvečer, izimSi nedelje in praznike, ter velja po poBti prejeman za avstro-ogerake deželo za vse leto 15 gld., za pol leta 8 gld., za Četrt leta 4 gld., za jeden mesec 1 gld. 40 kr. Za Ljubljano brez pošiljanja na dom za vse leto 13 gld., za Četrt leta 3 gld. 30 kr., za jeden mesec 1 gld. 10 kr. Za pošiljanje na dom računa se po 10 kr. na mesec, po 30 kr. za četrt leta. — Za tuj o dežele toliko več, kolikor poštnina znaSa. — Na naročbe, brez istodobne vpoSiljatve naročnine, se ne ozira. — Za oznanila plačuje se od Stiristopne petit-vrste po 6 kr., če se oznanilo jedenkrat tiska, po 5 kr., če se dvakrat, in po 4 kr., če se trikrat ali večkrat tiska. — Dopisi naj se izvole" frankovati. — Rokopisi se ne vračajo. — Uredništvo in upravniStvo je na Kongresnem trgu št. 12. DpravniStvu naj se blagovolijo pošiljati naročnine, reklamacije, oznanila, t. j. vse administrativne stvari. — Vhod v uredništvo je iz Vegove ulice št. 2, vhod v upravništvo pa s Kongresnega trga 8t. 12.
Telefon wt. 34.
Prvi konkurs.
V pisarni dr. Šusteršiča izdelujejo popravke kar na debelo. Kar klerikalni gospodi ni všeč, in če je tisočkrat resnično, to se vse „popravlja" na podlagi § 19 tisk. zak, zlasti pa ubirajo to struno glede kon-sumnega društva v Kašlju. Žalostni konec tega društva je v največji meri kompromitiral vso klerikalno organizacijo, in zato hočejo po vsi sili utajiti vsako zvezo s tem društvom. A ne pojde in ne poj de.
Zdaj so nam poslali zopet dva popravka. Spisana sta v pisarni dr. Šusteršiča, podpisal pa jih je načelnik zadevnega kon-sumnega društva. Ta dva popravka sta skr-pucana s tako naglico, da se v njih popravlja celo stvari, katere podpisani Rahne ni legitimiran popravljati. Ali kaj se danes vse ne popravlja. Najboljša ilustracija zlorabe § 19. tisk. zak. je popravek, ki ga je svoj Čas poslal župnik Kolar o jako dobro znanem duhovniku. V tistem popravku se taji, da je dotični duhovnik dlje časa norel, a vzlic temu maše val in opravljal druga cerkvena opravila in mestu „Tantum ergo" pel „Genitori" !
Poslana nam najnovejša popravka S9 glasita tako le:
Slavno uredništvo „ Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Glede na uvodni članek „Prvi konkurs" v Vašem listu z dne 9 okt. 1899 št, 231, zahtevamo v zmislu § 19. t. z, da priobčite na uvodnem mestu sledeči popravek: Ni res, da je naše društvo v katerikoli zvezi s katoliško gospodarsko organizacijo. Ni res, da stojimo pred konkursom našega društva. Ni res, da je bilo naše društvo pri svojem rojstvu deležno blagoslova Njegove milosti gospoda knezoškofa. Ni res, da je v Kašlju kak duhovnik. Ni res, da si je kašeljski ali sploh kak duhovnik vtepel v glavo, da mora imeti v Kašlju konsumno društvo. Ni res, da je kak duhovnik naše društvo ustanovil. Ni res, da smo bili od kakega duhovnika zapeljani, in da nas je
kak duhovnik zapustil naši usodi, škodi sramoti in ječi. Ni res, da kašeljski kmetje niso našega društva ustanovili iz lastnega nagiba. Ni res, da so ustanovili društvo na prigovarjanje ali s sodelovanjem „klerikalne" stranke. Ni res, da je ta stranka kašeljske kmete osrečila s tem društvom, ali da jim je obetala zlate gradove, ali da jih je zapeljala. Ni res. da je „klerikalna4 stranka provzročila kako katastrofo, ali da je „klerikalna" stranka provzročila kako škodo. Ni res, da je naša zadruga „klerikalna*1. Res je marveč, da se je naše društvo ustanovilo brez kateregakoli vpliva bodisi od duhovniške strani ali od strani „klerikalne" stranke, samo zaradi tega, ker so vsled osebnih razprtij nekateri udje konsumnega društva pri D. M. v Polju od istega odstopili in csnovali svoje lastno konsumno društvo v Kašlju. Res je nadalje, da se g. dr. Ivan Šusteršič bavi s to zadevo izključno le kot odvetnik, kateremu je naše društvo poverilo zastopstvo. Res je nadalje, da so vse neprilike, katere so vsled naše nevednosti pri zopetni pridružitvi naših členov h konsumnemu društvu v Polju nastale, popolnoma poravnane, da so vsi upniki že plačilo dobili, ali pa da je dobijo po sporazumnem dogovoru, da v konkurzu našega društva govora ni in tudi ne o ječi ali sramoti kogarkoli. — V Kašlju, dne 19. oktobra 1899. — Za „ Delavsko konsumno društvo v Kašlju, registr. zadruga z omejenim poroštvom" Slavko Rahne, načelnik.
Slavno uredništvo „Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Glede na notico „Ban-kerot konsumnega društva v Kašlju" v prilogi Vašega lista z dne 7. oktobra 1899 št. 230, zahtevamo v zmislu § 19 t. z., da objavite na po zakonu določenem mestu sledeči popravek: Ni res, da je podpisano konsumno društvo oankerotno. Ni res, da je to konsumno društvo v kaki zvezi s „klerikalno" gospodarsko organizacijo. Ni res, da bi bil gospod knezoškof lahko preprečil ustanovitev našega društva. Ni res, da je bil gospod knezoškof pred ustanovit-
vijo našega društva v Kaš'ju in se prepričal o razmerah in o „veliki potrebi" takega zavoda. Ni res, da naše društvo sloni na katoliški podlagi. Res je marveč, da se je naše konsumno društvo osnovalo brez vsacega vplivanja od katerekoli strani samo radi tega, ker so se nekateri društveniki konsumnega društva pri D. M. v Polju vsled osebnih razprtij od poslednjega odcepili. Pozneje so naši društveniki sprevideli svojo napako in so se zopet pridružili poljskemu konsumnemu društvu. Vsled nevednosti ni naš odbor pri tej priliki vsega potrebnega ukrenil zaradi likvidovanja naše zadruge, in zato so nastale trenotne neprilike, ki pa so zdaj vse poravnane. Vsi upniki so že denar dobili, ali pa je plačilo sporazumnim potom osigurano. — V Kašlju, dne 19. oktobra 1899. — Za „Delavsko konsumno društvo v Kašlju, regist. zadrugo z omejenim poroštvom", Slavko Rahne, načelnik.
Kaj pravijo čitatelji k tema poprav-kama? Ali ni to dokaz flagrantne zlorabe tiskovnega zakona? Ko bi bivši kaplan pri D. M. v Pulju Miiller, sedaj župnik pri Sv. Heleni, župnik Kolar, Ignacij Mrcina, Alojzij Rahne in dr. Šusteršič morali govoriti pod prisego, potem bi se spoznal j, koliko so vredni poslani popravki z obligatnimi „ni res".
Popravki glede kašeljskega konsumnega društva so nam poklicali v spomin prizor iz zadnjega poglavja Jurčičevega „Desetega brata".
Kvas in Krjavelj sta bila nekoč dobra znanca. Ko je Kvas čez leta korakal od Obrhka proti Polesku in Slemenicam zagledal je nakrat Krjavlja. Šla sta skupaj naprej, a Krjavelj ni spoznal Kvasa. Ko sta se menila o desetem bratu, o stricu Dolefu in o Slemenicah, je nanesel pogovor, da je začel Krjavelj govoriti tudi o nespo-znanem svojem spremljevalcu, o Kvasu.
In kako je govoril o njem! Psoval ga je za malopridneža, sleparja, masleta in podpihovalca in se rotil, da bi Kvasa, če bi mu prišel pred oči,  pomikastil in potrl
in pretepel, kakor se snop pretepe, da bi ga vrgel v globoko vodo ali ga še ozmerjal.
A ko mu je Kvas povedal, kdo da je, je Krjavelj debelo pogledal in ves v veselju začel vpiti „0! Kaj ste res Vi? Ste že Vi! Ste že: 0! Bolj sem Vas vesel, kakor da bi svojo ranjco Urško videl, ki sem jo rad imel! Bog Vam daj zdravje! Raca na vodi, konjska smrt, hudiča ne videl — zmerom sem dobro o Vas govoril in hvalil sem Vas, kamor sem prišel".
Kvas je dejal: „Ali nisi popred, ko me nisi poznal, drugače govoril". — Krjavelj je pa na to začel zatrjevati: „Kaj? Jaz slabo govoril? Grdo govoril? Ni res! Kdo pravi! Vprašajte, kogar hočete, vsak bo Vam povedal, da sem Vas hvalil." —
Ni res! Tako vpijejo in se rote tudi klerikalni popravkarji in zajašejo § 19. tiskov^ nega zakona, a vere jim ne gre nič več, kakor klasičnemu čevljarju in smolarju KrjavljU. _
Protest odvetniške zbornice.
Kranjska odvetniška zbornica je v izredni plenarni seji dne 7. oktobra t. 1. sklenila resolucijo, s katero protestuje proti višjesodnemu ukazu zastran odmerjenja stroškov. Ta protest se je izrazil potem pritožbe na pravosodno ministrstvo. Pritožba se glasi tako-le:
Visoko c. kr. justično ministrstvo!
Predsedstvo c. kr. višje deželne sod-nije v Gradcu je koncem meseca avgusta pod št. 10304/16 ex 1899 na vse podrejene sodnije izdalo ukaz, ki je visokemu justič-nemu ministrstvu že znan in bil že opetovano objavljen.
Plenarni zbor kranjske odvetniške zbornice si je v smislu § 27. lit. e odvetniškega reda smatral za svojo dolžnost, o tem ukazu razpravljati in sklepati ter je enoglasno sledečo resolucijo ukrenil:
Ukaz c. kr. višje deželne sodnije predsedstva v Gradcu z dne 28 avgusta 1899,
LISTEK.
Slike iz Benetk.
(Spisala Zofka Kveder.) I.
Katedrala sv. Marka.
Skozi visoka okna kradejo se mehki, diskretni žarki popoldanskega solnca. Živo-barvni mozaiki z zlatim ozadjem leskečejo se v vsi svoji umetniški krasoti. Tam iz skrivnostnega polmraka visokoobokanih stranskih kapel vstajajo mistične podobe, sestavljene iz negotovih, migljajočih refleksov. Pod stropom love se trakasti sijaji z negotovimi, pojemajočimi in rastočimi sencami, vse prostore navdaja neka mistična luč, v kateri se tope polne, nasičene barve visokih stenskih mozaikov v neko posebno, resnobe polno nianso.
Duh čuti bližino genijev, ki so se tu ovekovečili, duša se naslaja v umetniških, divote polnih utisih. Vse to je ustvaril človek! In duša se čudi umetnosti in marljivosti človeških rok, ki so pričarale vse te divote. Oko bega po širocem prostoru in kjer se ustavi, tam občuduje, tam prekrasni, v velikem slogu izdelani stenski mozaiki, katerih polne, žive barve se diskretno prelivajo jedna v drugo, tu mal marmornat steber tabernakeljna, umetno izrezljan in okrašen, pred teboj z najrazlič-
nejšimi ornamenti okrašena tla, nad teboj slika iz zgodeb starega testamenta v posebni brezsenčni, na današnjo simbolistiko spominjajoči maniri.
Po cerkvi gruče Ijudij.
Tu trezni Anglež — s svojo tipično brado in neizogibljivira kukalom, tam poštama nemška guvernantka z debelim Badekerjem v roki. Tu evangelski pastor, tam katoliški duhovnik in še dalje srbski pop s čestitljivo sivo brado, s počasnim, resnim obnašanjem patriarha. Pred al-tarjem nekaj mladih Ijudij, v širokem švabskem dialektu se pomenkajočih, v stranski kapeli družba Francozov z dvema živima, hihitajočiraa gospodičinama, v klopi pobožna beneška signorina s črno, čipkasto zavijačo na mali temnolasi glavici. In vmes monotonno razlaganje vodnikov in odmev najrazličnejših glasov, ki uhajajo iz prostornega Markovega trga v tiho, visoko katedralo.
Mal, neznaten tujec Po bledem brez-bradnem obrazu soditi, dijak. Temnozelena oprava biciklistov s priprostimi zašitimi čižmami. Njegove prsi se razburjeno dvigajo, veliko temno oko se mu bliska v neki nadnaravni svetlobi.
Brez vodnika je. Kadarkoli se tudi skuša pridružiti tak cicero k njemu, vselej odkima kratko: Non grazia, signor!
Seveda bi pač rad zvedel od vsacega komadiča vse mogoče zanimive podatke,
ali kaj, njegova mošnja je tako suha, in v Benetkah je vse tako drago.
Toda mladenič ne misli zdaj tako pustih prozaičnih stvari. Navdušen je, njegova duša je pijana lepote, umetnosti. Kako mu velike, globoke oči srkajo v se vso divoto in lepoto, ki se razgrinja pred njim. Vrat ga boli, ves je že truden od gledanja, v bledem obrazu mu žive le oči, a on gleda in gleda zopet in zopet
Kaj njemu mar vodniki, kaj bogati ošabni Anglež, ki ga ravno sedaj motri s svojim kukalom! Njemu je, kakor da je v zakletem carstvu, kjer se vse blišči in sveti čarobne krasote, kakor da rajajo same nebeške muze krog njega.
Kako dolgo si je želel semkaj. In zdaj je tu. Vse leto je štedi 1 in si pristradal od svoje borne štipendije za pot. In zdaj je tu! Vriskal bi, ali tako tesno mu je v srcu. Kako naj spravi vse to, vso to veliko katedralo sv. Marka v svoje malo srce, v svoja ozka, udrta prsa ? !
In on gleda, gleda in duša mu rase v brezmerje. Njegovo oko trga te divne barve raz sten, duh srka nenasitno v se vso to ponosno, zmagujočo umetnost.
Vse čuti in nič.
Nekaj ga zbode v prsih.
Suh hripav kašelj zadoni pod visoki cerkveni obok in se izgublja v ponosni veličastni kupoli.
On se zdrsne.
Ta grdi, hripavi ton v tem tihem šepetu muz.
Za hip se nasloni na steber. Pred očmi mu plavajo velike goreče kroglje, slike se trgajo, širijo, daljšajo, kakor v per-spektivičnih ogledalih, noge se mu šibe.
Dih vetra mu zaveže od zunaj v obraz, on se ojači.
Seveda pozabil je v tem raju duše na telo.
In vendar se še ne more ločiti.
Iz žepa potegne mal fotografični ama-teur-aparat. Lehna rdečica mu nadahne bleda lica. Mal spominek!
Anglež se zaničevalno posmehne. Šport! On ljubi šport, a šport v velikem slogu, ne take male neznatne, otročje igrače.
Dijak pa srečen odide venkaj, kjer se še enkrat divi veličastni beneški katedrali v prekrasnem svitu zahajajočega italijanskega solnca.
Bil je to njegov zadnji sen. Benetke!
Kako je klical na krovu, ko je ladija plula venkaj v morje: — Na svidenje! Še enkrat te vidim, te moram videti, ti krasna divna Venecija! —
In videl jo je. ^
Počasi je bolehal. Zdravniki so trdCfe^ Neozdravljiva sušica!
A on jim ni verjel. Ah, njegova diiSa
praes. 10304; 16 ex 1899, s katerim se za-stran stroškov sodnikom opomini in navodila podajajo, je nepostaven, poseza neupravičeno v postavno zajamčeno nezavisnost sodniškega poklica in v postavno utemeljene pravice odvetnikov ter je tudi škodljivo učinkujoč na pravosodje in njega razvoj, vsled česar dviga plenarni zbor kranjske odvetniške zbornice proti temu ukazu protest, katerega izraža potom pritožbe na visoko justično ministrstvo in potom obvestitve na predsedstvo c. kr. višje deželne sodnije v Gradcu.
U temelj e vanj e.
§ 8. zakona z dne 6. julija 1868, št. 96, določa, da se razteza pravica odvetnika do zastopstva na vse sodnije in oblasti vseh v državnem zboru zastopanih kraljestev in dežel, in da obsega pravico do zastopstva strank v vseh sodnijskih, javnih kakor zasebnih zadevah; s to postavno določbo je pravica odvetnika do zastopstva natanko izražena in njegov poklic zasnovan.
Proti temu najvišemu načelu se pregreši ukaz predsedstva graške višje deželne sodnije z dne 28. avgusta 1899 v naslednji točki.
V vseh slučajih, v katerih je predpisano zastopstvo po odvetniku, kakor v postopkih pri okrajnih sodiščih brezizjemno in v izvršilnem postopku, se je držati tega, da se sicer ne sme nikomur zabraniti zastopstva po odvetniku, da se pa more nasprotno stranko le takrat prisiliti k povrnitvi stroškov, ako je bilo potrebno, da je zastopal stvar z ozirom na njeno kakovost prava vešč zastopnik.
Kjer je po zakonu stranka opravičena, da sama pred sodnijo obravnava in kljub temu s zastopnikom nastopa, je toraj s skrbnim uvaževanjem in ne glede na vsako-jake postranske ozire v smislu merila, ki ga podaje zakon, presoditi, ali je zastopstvo potrebno ali ne.
Ker je pa stroške le takrat povrniti, ako so potrebni zato, da se dožene pravica stranke, se tudi ne sme pri presoji stavljenega vprašanja na druge vzroke tičoče se posredovanja zastopnika ozirati, kakor na iste, ki so s stvarjo samo spojeni, ne sme se toraj ozirati na udobnost stranke.
Enako kakor to vprašanje je tudi pretehtati s strogo vestnostjo vprašanje, je-li bilo posredovanje odvetnika potrebno ali ne.
Tukaj se v vseh slučajih, v katerih ni stranka primorana, da jo odvetnik zastopa, med lastnim zastopstvom stranke in zastopstvom odvetnika tako razločuje, kakor da bi pomoč iščoča stranka samo iz udobnosti odvetnika poiskala in njega zastopstvo nepotrebno bilo; ker se postava napačno, in sicer tako tolmači, da se v takem slučaju ne smejo stroški zastopstva smatrati za to potrebno, da se je dognala pravica. To razumevanje postave se opira na § 41. novega civilnopravdnega reda. Tol-
je sanjarila toliko krasnih sanj in vse je hotel videti, doživeti njih divni leskeči čar.
V podstrešni izbici je ležal sam. Medli sijaji žalostnega zimskega dne
so melanholično plavali nad njegovim ubo-štvom.
Mizo si je dal primakniti prav tik postelje. Bila je polna raznih albumov. Tu posušeni, neznatni šopki, katere je sam ubral, tam v solnčni Italiji, kjer ji je močilo modro jadransko morje, školjke, razna drobnav, ki je bila njemu vir tolikim lepim spominom.
In njegove fotografije! Male neznatne, nekatere nejasne, obledele. Mal zvezek
Beneške slike je zapisal na platnice in zdaj so njegovi slabi tenki prsti listali po malem zvezku in pred dušo so mu vstajale podobe polne krasote v bogatih nasičenih barvah.
Njegova sobica se je jela večati in rasti. Velikanski oboki so vstajali pred njim, gigantske stene z divnimi slikovitimi mozaiki. In ono zamolklo zlato ozadje, velike svetniške podobe na stenah ogromne kupole ! In kapele, altarji, ograje, stebri, in one slike, one slike!
Vspel se je kvišku. Njegove temne, globoke oči so se še enkrat vsesale tam nekam v daljino in potem je pal nazaj in zdihnil.
Umrl je v katedrali sv. Marka v Benetkah, a njegovo truplo je ležalo v mali ozki sobici dunajskega predmestja.
mači se pa napačno, kajti § 41. c pr. r. ne pove nič več in nič manj, kakor kar je vsebovala pravdna novela z dne 16 maja 1874, in ta novela je samo natančneje pojasnila načelo, ki je bilo že v § 405. spi. sodn r. priznano Praksa je vsled tega do 1.1899 § 405. spi. s. r. in § 24. zakona z dne 16 maja 1874 tako tolmačiti, da ima tudi sodnik pretresati, je-li pomoč odvetnika pri zastopstvu kake pravne zadeve potrebna bila in c. kr. najvišji sodni dvor je v svoji naredbi z dne 9. marca 1880, št 2737 (repertorij pravo-rekov št. 103) z ozirom na pravico stranke, da jo zastopa odvetnik, izrecno priznal dolžnost povračila stroškov.
Besedilo nove postave ne podaja toraj nobene opore, da bi se zamogla sodnijam sugerirati taka proti odvetnikom naperjena praksa. Baš nasprotno določa § 42. odstavek 2, da se morajo stroški za koleke in druge pristojbine ter izdatke v gotovem denarju samo v tem slučaju povrniti, kadar je stranka zastopana po pooblaščencih, ki ne pripadajo odvetniškemu ali no-riatskemu poklicu, iz česar se mora sklepati, da je v drugih slučajih tudi odvetniku stroške povrnite.
Ravno isto sledi iz § 17. odvetniškega tarifa z dne 11. decembra 1897, št. 58 d. z, nadalje iz tarifne točke št. 1 a, b, 2 a, b, c, 3 a, b, e. 4 a, b, e, 5 a, b itd.
Dovoljeno je vprašanje, čemu so se izdale te tarifarne določbe, in čemu se je izdal odvetniški tarif, ako je nazor predsedstva višje deželne sodnije utemeljen?
Obtorej se mora povdarjati, da je pravica odvetnikova do zastopstva in njegova nagrada kakor tudi povračilo stroškov zastopstva po propali stranki v postavi v vsakem oziru utemeljeno, da pa se ne nahaja niti jedno postavno določilo, ki bi za-moglo naziranje graške višje deželne sodnije predsedništva utemeljiti.
Zatoraj je ta ukaz v teh določbah do cela ilegalen.
Določitev povračila stroškov je stvar sodnijske judikature, sodnik je pa po členu 6. državnega osnovnega zakona o sodniški oblasti v sodniškem poslovanju samostojen in nezavisen.
Ako si pa justična uprava usoja v prilog pravosodja navodila in predpise izdajati, potem poseza v samostojnost in nezavisnost sodnika.
V pravosodju ima jedino-le sodnik postavo tolmačiti in isto uveljavljati. V to je opravičen, zavezan in za te odgovoren.
Tajni ukazi, ki jih v novejšem času justična uprava razpošilja na sodišča, in katerih najimenitnejši ekseraplar je tajni ukaz graške višje deželne sodnije predsedstva, niso v nikakoršnem soglasju s postavno zajamčenimi pravicami in dolžnostmi sodniškega poklica, bijejo v lice visokosti in ugledu, ki je ž njim naravnim potom spojen in zajamčen. Taki nazori, pouki in taka navodila so v kvar pravosodju, pod-kopavajo dostojanstvo sodniškega poklica ter zaupnost v objektivnost istega, radi česar učinkujejo demoralizujoče, na drugi strani pa podkopavajo spoštovanje v odvetniški stan in njega obstoj, ter se ž njim le pozablja, da ima ta stan, ki se je skozi stoletja kot potreben in vele važen faktor za pravosodje izkazoval, v zakonu utemeljen obstoj, in da ga mora vsled tega razsodna justična uprava varovati, podpirati in vzdrževati.
Ne da se tajiti, da je obstoječi odvetniški red v marsikaterem oziru in sosebno z ozirom na novi civilni pravdni red potreben preosnove, ta pa še nikakor ne opravičuje, da se odvetniški stan potiska, njegovi pogoji do obstoja rušijo in v protivje postavlja sodniškemu poklicu. Da se pa pride v okom tem nasprotstvom, bila bi zelo potrebna revizija odvetniškega reda.
Ker si je kranjska odvetniška zbornica do cela svesta, da mora biti odvetniku me-rodajen jedino-le smoter pravosodja in interes pravico iščočega, in da je ta smoter doseči le s složnim sodelovanjem sodniškega stana z odvetniškim, katero sodelovanje je pa zavisno od mejsebojnega spoštovanja; obtorej mora proti vsem ukazom in odredbam protestirati, ki glavne stebre pravičnosti: nezavisnost sodniškega in slobodno besedo odvetniškega stanu podkopavajo. Ona hoče imeti nezavisen sodniški in ugle den ter razsoden odvetniški stan. Ukazi pa, kakor gori imenovani, izpodkopavajo nezavisnost sodniku in ugled odvetniku, ter tako razmajajo dva glavna stebra pravičnosti
Protest kranjske odvetniške zbornice je toraj utemeljen.
V LJubljani* 23. oktobra. Demonstracije na Češkem.
Počasi dohajajo poročila o demonstracijah na Češkem; vsem oficioznim poročilom pa se pozna, da jih skuša uradni korespon-denčni biro" kolikor možno pomanjšati. V Lounu, Turnovu in Domažlicah so bili pred-včerajšnim precej veliki izgredi, katere so uprizorili večinoma radikalci proti vladi in proti politiki Mladočehov. Zategadelj obsojajo mladočeški listi te demostracije, ki nimajo pri sedanjih razmerah nobene koristi. Srbija in Avstro-Ogrska.
V „Information" poroča neimenovan politik „svetovnoslavnega imena" tako-le: Odkritosrčno sem žalosten radi nesrečne roke, ki se kaže v naši orientski, specialno pa v naši srbski politiki. Avstro-Ogrska si nakopava s tem, da stoji na strani grofa Ta-kovskega (Milana), pri ogromni večini srbskega prebivalstva naravnost sovraštvo. Po sramotnih sodbah beligrajskega prekega sodišča je ruska vlada takoj pojasnila svoje stališče s tem, da je poklicala svojega poslanika domov ter pustila ondi samo lega-cijskega tajnika. Rimski in pariški kabinet sta tudi razločno povedala srbski vladi, kako sodita o njeni politiki. Naše oficiozno časopisje pa molči, dasi je vsa javnost ogorčena vsled Milanovih tiranij Celo konservativni ruski listi so nevoljni na avstro-ogrsko vlado ter izrekajo prav nečastne sumnje.
Prvi poraz Burov.
Burski nadpoveljnik je napravil načrt, po katerem naj bi zgrabili Buri angleške čete od dveh ali celo od treh stranij ter jih pri Ladvsmithu porazili. V ta namen se je pomikala glavna armada pod Joubertom od severa proti jugu (iz Neweastla, Ingaganija, Danhauserja proti Glencoe in Ladvsmithu), nadalje ae je pomikalo dvoje kolon pod vodstvom polkovnikov Botha in Limmeta od severovzhodne strani tudi proti Ladvsmithu, končno pa so se bližale od jugozahodne strani preko četvorico prelazem Drakeškega gorovja čete oranijskih Burov pod generalom Viljoenom. Ker so zvedeli Angleži prekrnalo za nameravani razdeljeni napad, je razdelil angleški general Symons Angleže na dva dela ter poslal jeden del proti severu, drugega pa proti Oranječanom. General Viljoem je Angleže pri Acton Homesu in Bestersu premagal in zagnal proti Ladvsmithu, toda med tem je divjala med krajema Glencoe in Dundee besna bitka, v kateri so bili Buri tepeni in pognani v beg. Angleški general Svmons je naskočil na gričih pri Dundeeju postavljene Bure ter jih vzlic njihovemu izvrstnemu streljanju zapodil z gričev. Krog-Ija pa je zadela smrtno generala Svmonsa, ki je obležal na bojišču ter menda tudi že umrl. Angleži so izgubili okoli 300 vojakov. Med temi je bilo ubitih jednajst častnikov (2 polkovnika, 1 major, 3 stotniki in 5 poročnikov) ; 3 častniki (polkovnik, major in stotnik) so bili teško ranjeni, 17 častnikov (2 majorja, 5 stotnikov in 10 poročnikov) pa je bilo lahko ranjenih. Vzrok porazu Burov je bilo nesposobno njihovo topničar-stvo in nedostatek streljiva. Vzlic porazu pa so z zmago pri Glencoe Angleži na slabšem. Seveda je donesel poraz Burom veliko moralično izgubo, toda ljudi niso izgubili niti tretjino toliko kakor Angleži.
Dnevne vesti.
V Ljubljani, 23. oktobra.
— Osebna vest. Gospod Rajko Bol-tavzer je imenovan knjigovodskim praktikantom pri mestnem magistratu.
. — Volitev v kmetijsko družbo. Proti kandidatom centralnega odbora postavila je opozicionalna stranka svoje kandidate. Mej temi je proglasila tudi gospoda deželnega glavarja Otona pl. Detelo, ki je že pred zadnjim občnim zborom, pri kojem je bil izbran častnim členom, izjavil, da ne more več sprejeti volitve v odbor. Kakor čujemo, gospod deželni glavar tudi sedaj ne kandiduje, ter bi morebitne izvolitve tudi ne sprejel.
— Bojna instrukcija klerikalne stranke. Vsi kranjski župniki in kaplanje so dobili od vodstva klerikalne stranke naslednjo z dne 10. oktobra datovano zaupno okrožnico: Častiti gospod! V zmislu sklepov zaupnega shoda z dne 6. t. m. pošiljamo Vam v prigibu zaznamek naših
kandidatov za občni zbor kmetijske družbe dne 26. t. m. Mej kandidate sprejeli smo po resnem preudarku tudi g. dr. pl. Wurz-bacha, kot zastopnika nemškega velepose-stva.   S tem hočemo pokazati,  da smo prosti vsake nestrpnosti, in da je naš boj zgolj gospodarsk, ne pa političen! častiti gospod! Zaupni shod dne 6. t. m. obiskan od   nad  50  zastopnikov  iz  cele dežele, sklenil je skoro enoglasno, da se z vso močjo udeležimo volilne borbe v kmetijski družbi. Ob roki glavnega imenika društve-nikov,  ki  v obče  ni  znan, in  ki k;< ogromno večino naših somišljenikov — ni dvoma, da dne 26 t. m. sijajno zmagamo, če stori vsak somišljenik svojo dolžnost. Moč nasprotnikov obstoji v zaslombi Iji ljanskih društvenikov in pri nekaterih p družnicah. To zaslombo spodbijemo s t da spravimo iz dežele zadnjega moža na volišče. Potem je uspeh prav gotov. Re žrtev   za   društvenike na deželi vel Toda ta jedenkratna žrtev je v intei ■ kmetskega stanu neobhodno potrebna. N bena volitev tekom zadnjih 10 let ni bila tako važna, kakor je ravno ta.   Celo deželne volitve  1. 1895   in državnozborsk. 1. 1897 so bile manjšega pomena.   Za to treba, če tudi z največjimi žrtvami nape vse sile:   Po velikih žrtvah čaka nas naj lepši uspeh. Poskrbelo seje, da nasprotniki z nobeno sleparijo ne dosežejo svojega na mena.   Poraziti nas more le jedino: Brez brižnost lastnih somišljenikov.  Občni zbor se vrši ob polu 9. uri zjutraj v telovadni dvorani „Narodnega doma", torej ne več v „Katoliškem domu". Polaga se velika važnost na to, da kolikor mogoče naših somišljenikov pride že predvečer v Ljubljano. Zbiramo    se   v   prostorih »Meščanskeg kluba".   Na  občnem  zboru samem mor vsak zaupnik stati na svojem  mestu mej svojimi možmi. Kajti veljale bodo le uradi] glasovnice, katero sprejme vsak udeležene z legitimacijo vred pri uhodu v dvorano. Mej zborom bode torej treba pisati glasovnice in sicer vseh 11 imen naenkrat. To delo bodo večinoma morali izvršiti gospodje zaupniki, da se zabranijo nepravilne pisave in  zmešnjave.   Zajedno  bode treba stn zavračati nasprotne agitacije in agitatorje, ki  bodo skušali  našim  možem vsiljev glasovnice   z   nasprotnimi   kandidati. Iz tega je razvidno, kako važno je, da zlasti tistih naših mož, ki so popolnoma izurj v pisavi nihče ne ostane doma, in da vsak mej svojimi možmi: na mestu Na glasovnico  zadošča  zapisati  ime  in pri imek, stan in bivališče kandidata: torej n. pr.: „Kalan Andrej, kanonik v Ljubljani", ali   „dr. Ivan Šusteršič, advokat v Ljub ljani",   ali  „Zabred Janez, posestnik na Bebovki"   itd.   Kolikor mogoče,  naj naši možje  prineso  identitetne   dokaze seooj, n. pr. diplome  kmetijske družbe, vojaške nakaznice („Militarpass"), krstne liste, ali pa potrdila domačega županstva, sledeče vsebine: .Podpisano županstvo potrjuje, da je imejitelj tega lista resnično .... (sledi ime, priimek in natančen naslov, stan in bivališča s hišno številko) V . . . . dne .... Občinski   pečat  in   podpis  županov. Po občnem  zboru kmetijske družbe  vrši se v „Katoliškem domu" shod „Gospodarske zveze"   s  sledečim  dnevnim  redom: 1.) Osrednja organizacija kmetskega stanu; 2.) Boj proti  židovskim  zavarovalnicam. Če želite katerakoli  pojasnila,  obrnite se do podpisanega  odbora   pod   naslovom: Dr. Ivan Šusteršič, odvetnik v Ljubljani. Spravite zadnjega moža na volišče!! Glejte, da bode  vsak  najpozneje ob  polu 9. uri v „Narodnem  domu".  — Volilni odbor. — Pozor! Prisotnost podružničnih načelnikov, ki  so  našega  mišljenja,  je  pri občnem zboru neobhodno potrebna,  zlasti,  da poznajo člane svojih podružnic in zaprečijo vtihotapljenje nečlanov.   Skrbite torej, da načelniki  prav  gotovo  pridejo!  — Iz te okrožnice  posnamejo  čitatelji,  kako v e -likansko važnost polagajo klerikalci na pridobitev kmetijske družbe, da bi iz nje napravili politično postojanko in pod plaščem kmetijske družbe slepa-r i 1 i ljudstvo, kakor so jo sedaj z umetnimi gnojili sleparili.  Vsa navodila, kar jih dajejo klerikalci svojim zaupnikom, veljajo v polni meritudi za tiste može, ki so prijazni dosedanjemu odboru, za vse naše somišljenike. Posnemajte klerikalce, posnemajte jih zlasti v požrtvovalnosti in v neutrud' nem   delovanju.   Klerikalci nimajo
in ne dobe veČine, ako se vsi   n a 8 i
udeleže občnega zbora. Prosimo in poživljamo vse napredne kmetovalce in posebno še učitelje, naj se zanesljivo udeleže občnega zbora in naj pripeljejo vse somišljenike seboj. Spravite tudi zadnjega moža na volišče, zakaj samo, če se vsi udeležite občnega zbora, je mogoča zmaga. Na delo!
_ Slovensko gledališče. V sredo,
dne 25. t. m. poje se po večletnem prestanku prvikrat v tej sezoni prekrasna Smetanova opera „Prodana nevesta". Glavne uloge so sledeče razdeljene: naslovno ologo poje gospodična Noemi, ulogo Ke-cala gospod Pestko\vski, Jankota gosp. Desari, Vaška gosp. Pavšek, nadaljne uloge izvajajo gospa Inemanova, gospa polakova in gospodična Bitenčevater scspoda Nolli in Štamcar. Ulogo vodje Umedijašev poje in igra g Inemann.
_ Slovensko gledališče.  V soboto
so ponavljali „Kmeta milijonarja". Igralke in igralci so storili iz ulog, kolikor in kar jim je bilo mogoče. Pohvaliti moramo posebe g. VI. Ho u so, ki je govoril lepo in razločno — mnogo boljše nego zadnjič. Gospod gledališki mojster pa je menda dremal za kulisami. Gledališče je bilo slabo obiskano. —"a •
— Dijaški štrajk v Kopru. Iz Trsta se nam piše 22. oktobra : „Piccolo della .sera" je v p etek prinesel novico, da nameravajo italijanski gojenci c. kr. učiteljišča v Kopru izostati iz šole, ako se njihovim zahtevam ne ugodi. V tem dopisu iz slavnega Kopra pripoveduje „Piccolo", da je bila zoper nekatere gojence laške narodnosti imenovanega zavoda uvedena disciplinarna preiskava zaradi antidinastičnih klicev „viva 1' Italia!" Kaj je na tem resnice, ne vemo, a značilno za razmere na tem zavodu je to, da „Piccolo" odkrito pove, katera profesorja sta zahtevala v tajni uradni konferenci preiskavo. -Piccolo" imenuje gg. prof. Bellusicha in Žiliha; odkod je „Piccolo" zvedel, da sta ta dva gospoda zahtevala disciplinarno preiskavo, to je zagonetka, kajti na avstrijskih učnih zavodih ni navada, da bi se disciplinarne preiskave vršile coram pub-blico; morda se posreči c. kr. dež šolskemu svetu v Trstu, najti do-tične sotrudnike lista „Piccolo" blizu učiteljišča. Sinočni „Piccolo della sera" ima novo vest iz Kopra, glasom katere so laški gojenci razven četvorice prvo-letnikov — kateri so ravno v preiskavi — v petek zjutraj „d emostrati va-mente" zapustili šolo ter baje nočejo prej udeležiti se pouka, dokler se jim ne zgodi ponjih volji. Kolikor smo zvedeli iz Kopra, so v petek in včeraj res bili laški tečaji c. kr. učiteljišča prazni. Govori se celo, da so nadebudni fantje poslali direkciji cel ultimatum z nad 40 podpisi, v katerem izjavljajo, da ne morejo več posečati zavoda, ker se njim ne verjame. Ako je to res, bi bilo umestno uporabiti Schillerja v tej obliki: „Nehmet
Holz  vom Haselstamme----" Radovedni
smo, kaj stori c. kr. vlada. Da so razmere na tem zavodu abnormalne, je že davno znano, a tako daleč še do sedaj ni bilo prišlo. Prepričani smo tudi, da cela akcija ni zrasla na še mlečnem lesu mladih iredentistov, ampak cela stvar je uvedena od zunaj v zavod. Saj se po Kopru govori, da so že v četrtek laški profesorji bili obveščeni o nameravanem koraku nezrelih ml a. diče v. Če je to res, je to zopet le dokaz abnormalnih razmer na zavodu; disciplina vsakega zavoda zahteva, da se take stvari javijo pristojni oblasti. Morda se c. kr. dež. šolski svet tudi o tej stvari natančneje pouči. Cel dogodek je pa zopet in zopet dokaz, da je v Istri Avstrija zelo v nevarnosti. Ako si 15 do 201etni mladiči upajo uprizoriti tak štrajk, ker so bili zaradi veleizdaje v preiskavi, da to mnogo misliti. Kaki učitelji pa bodo to? Tudi bi vlada morala konečno skrbeti zato, da se ne žalijo vedno invedno profesorji, in dijaki slovanske narodnosti v njih narodnem prepričanju. Ker poznamo razmere v Kopru, smo prepričani, da bodo mladi iredentisti dosegli kar zahtevajo, ker slovanski profesorji zavoda ne smejo stvari presoditi tako, kakor jim v e 1 e v a zrel razum
in vzgojiteljska previdnost ampak oni se morajo ravnati po željah i redente,ker so inače v nevarnosti naj surovejših insult. V imenu avstrijskega patriotizma in pravičnosti torej svetujemo vladi, naj stvar strogo preiskuje ter konečno asanira nezdrave razmere na imenovanem zavodu.
— „Sokol" ljubljanski priredi v so boto, dne 28. t. m. rodbinski večer z vojaško godbo v telovadni dvorani. Natančneji vspored prijavi se še. Skrbelo se je,  da  bode ta večer kolikor možno
zabaven, in smo naprošen., opozoriti čleae in njih rodbine na ta večer. Sredi novembra
meseca pa bode društveni „jour-fixe".
— ..Martinov večer", katerega priredi pevsko društvo „Ljubljana", in bi se moral vršiti 12. novembra t. L, se je pre ložil na 11. novembra, to pa radi tega, ker je 12. novembra slovensko gledališče in običajna veselica Šišenske čitalnice.
— Zgradba justične palače Pretekli teden so pričeli pri tej stavbi graditi temeljno zidov je, ki bode pri ugodnem vremenu do pozne jeseni uspelo do cestne površine, prihodnjo pomlad pa se bo gradnja poslopja nadaljevala. J
— ,,Zaveza slovenskih in istrsko-hrvatskih županov". Pravila tega društva je deželna vlada za Kranjsko sedaj potrdila
— Premestitev zatiškega sodišča. Pravosodno ministrstvo je pooblastilo predsedstvo okrožnega sodišča v Novem mestu,
da sklene najemno pogodbo  z lastnikom graščine v Višnji gori, kamor se premesti zatiško okrajno sodišče. Graščina se primerno adaptira in se presele sodni uradi vanjo meseca decembra prihodnjega leta.
— Razdelitev blejske občine. Sklep d ež. zbora kranjskega glede razdelitve blejske občine v občini Ribno in Bled, je zadobil najvišje potrjenje.
— V evangeliški cerkvi je bila včeraj slovenska propoved. Zbralo se je toliko katoliškega občinstva, da je bila cerkev natlačena polna.
— Včerajšnja nedelja je bila po dolgem času zopet solnčna in gorka. Zato pa je bilo v ljubljanski okolici vse polno izletnikov pešcev ter kolesarjev in kolesaric. Ogromno število izletnikov je bilo zlasti na Šmarni gori in pri Alešu na Jezici.
— Štrajk knjigoveških pomočnikov. Za danes je bil napovedan štrajk vseh ljubljanskih knjigoveških pomočnikov, toda v štrajk vstopili so le Giontinijevi knjigo-veški pomočniki, v drugih knjigoveznicah pa so vsi prišli na delo.
— Vojaška bolnica v Vodmatu. Ker so stavbena dela že končana, preselijo se bolniki v novo poslopje baje že to jesen.
— Roparski napad na poti na Dre-nikov vrh. — Napadovalec zaprt. Poizvedbe mestne policije po roparju, ki je v petek. 20. t. m. podoldne napadel na poti na Drenikov vrh dve dami in jih oropal, so imele uspeh, da se je napadalec sam naznanil sodišču. V soboto popoldne je pri nekem profesorju v Židovskih ulicah beračil mlad, okoli 25 let star človek, ki je profesorju ukradel iz predsobe tudi suknjič. Popis te osebe se je ujemal na napadalca v Rožnikovem gozdu. Magistratni kancelist in šef detektivovi! Toplikar je prišel prvi na sled, da bode berač, tat in ropar Feliks Slabina, krojaški pomočnik iz Ljubljane, kateri je slednje dni brez posla postopal po Ljubljani. Včeraj je bila vsa policija na nogah, da zasledi nevarnega napadovalca. Zasledba je bila tem !,ežavnejša, ker Slabina ni imel tukaj nobenega stanovališča in se je potikal po raznih kotih. Ko je Slabina izvedel, da mu je policija za petami, je šel na Žabjak in naznanil, da je on napadel in oropal dami v Rožnikovem gozdu. Bil je pridržan v zaporu. Feliks Slabina je pripovedoval, da je prišel v sredo, 18. t. m. v Ljubljano. Do 16. t. m. je delal v Radovljici, kjer pa ga je mojster odslovil, ker ni trpel, da bi ga hodila nj egova ljuba vedno obiskat. Prišel je v Lj ubijano brez vsakega krajcarja. Iskal je dela, pa ga ni mogel dobiti. Ko je v petek popoldne sedel v Latermanovem drevoredu in videl mimo iti dve dami, prišla mu je misel, da bi te dve dami napadel in oropal. Šel je za njima v gozd. Ko sta dami prišli na samotni kraj, ju je hotel napasti, kar pa je opustil, ker je zapazil blizu nekega delavca. Ko sta se dami na klopi v gozdu vsedli, je šel mimo njih, a ker jih dolgo ni bilo za njim, je prišel spet nazaj in se
napotil za njima, ko sta ostali in šli dalje. Potem je šel še enkrat naprej, da je prišel pred nje in ju je vstavil, držeč roke na hrbtu z besedami . Geld her oder das Le ben". Na to je hotela ena dama kričati ali Slabina je segel z roko pod sukno in je dejal, do jo bode takoj ustrelil, če bode kričala, česar pa bi ne bil mogel storiti, ker sploh ni imel revolverja. Ko sta mu dami dali denar — 1 gld. 50 kr. — je šel v gostilno „k Lahu" v Vegovih ulicah in je tam večerjal in pil, potem pa je šel na Posavje, odkoder se je v soboto vrnil v Ljubljano. Slabina pravi, da sta ga lakota m beda pripravili v to, da je izvršil rop. Bil je že dva dneva brez jedi. Slabina je tak, kakor smo ga popisali v sobotnem poročilu.
— Glavna slovenska posojilnica in hranilnica, registrovana zadruga z neomejeno zavezo, pisarna v Šelenburgovih ulicah št. 3 je s-klenila obrestovati hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev po 5% od dne vložitve do dne vzdige ; lavno tako dovoljuje 5o/0 obresti za vloge poslov in delavcev cele dežele. Na ta način hoče podpirati narodna društva in zavode precej izdatno in vpeljati takozvano starostno hranilnico za delavce in posle, na har izrecno opozarjamo.
— Ogenj v dimniku. Včeraj popo-ludne so se vnele saje v dimniku Haupt-manove hiše na Sv. Petra cesti št. 43. Ogenj se je zadušil, še predno so prišli ognjegasci.
— V pijanosti. Andrej Zaje, tesar na j užntm kolodvoru je šel v soboto ponoči vinj en po Franca Jožefa cesti domov. Nasproti „Narodnega doma" se je spotekel in padel na rob ograjnega podzidka pri Če-škotovi vili tako nesrečno, da si je prebil glavo in se tako poškodoval da so ga morali prepeljati v deželno bolnico.
— Razpisane službe. Pri c. kr. višjem deželnem sodišču v Gradcu mesto računskega praktikanta. Prošnje do 26 oktobra t 1. c kr. viš. dež- sod. prezidiju v Gradec.
— Pri c. kr. okrožnem sodišču v Mariboru mesto deželnosodnega svetnika; prošnje do 1. novembra 1899 c. kr. okrož. sod. prezidiju v Mariboru. Zahteva se znanje slovenskega jezika. — V Velikovcu mesto okraj. sod. sluge. Prošnje z navedbo znanja
jezikov do 2. novembra 1899 c. kr. dež. sod prezidiju v Celovcu.
* Prestolonaslednica-vdova Štefanija
— nevesta. Nadvojvodinja Štefanija se znova omoži baje že početkom novembra z grofom Elemerjem Lonyayem, členom ogrske magnatske zbornice, c kr. komornikora in legacij^kim svetnikom, ki je posestnik graj-ščine Bodrog - Olaszi v Zemplinskem komi-tatu. Lonyay je šele od leta 1896. grof Star je 36 let. Seznanil se je s Štefanijo pred tremi leti v Londonu ter se baje takoj vanjo tako zaljubil, da je iskal srčnega miru po orientu — zaman. Poroka bo sijajna, ker se je udeleže vsi ogrski aristokrati.
Telefonična in brzojavna poročila.
Gosp. dr. Šusteršič nam je v soboto popoldne poslal naslednji popravek :
Slavno uredništvo „ Slovenskega Naroda" v Ljubljani. Temeljem § 19. tisk. zak. zahtevam, da glede na v Vašem listu z dne 20. oktobra 1899 pod naslovom „ Razkrinkani dr. Šusteršič" objavljeno telefonično poročilo iz Dunaja, objavite sledeči popravek: Ni res, da sem jaz kateremu koli členu nemške katoliške ljudske stranke pisal kako pismo, v katerem bi ga prosil, naj ne voli drja. Ferjančiča, ker je dr. Ferjančič „ein gottloser Mensch und Pfafferifresser". Res je namreč, da nisem niti jednemu členu poslanske zbornice kaj pisal v oziru Ferjančičeve kandidature ali sploh o osebi drja. Ferjančiča. V Ljubjani dne 21. oktobra 1899. Dr. Ivan Šusteršič.
Zajedno nam je pisal, da jamči s svojo častno besedo, da ni pisal niti jednega pisma v zadevi dr. Ferjančičeve kandidature kateremu koli poslancu katoliške ljudske stranke, da je pripravljen vsakemu, ki dokaže, da je kako tako pismo poslal, plačati 1000 gld. in da se mu zdi, da sloni zadevno naše poročilo na mistifikacijl
Mi tega popravka in tega pojasnila v soboto zategadelj nismo priobčili, ker nam je naš dunajski poročevalec na ponovno vprašanje zatrdil, da svoje poročilo vzdržuje. In zanašali smo se na to njegovo izjavo toliko bolj, ker je naš poročevalec v petek zvečer ob 6. uri telefonično poklical naše uredništvo, si dal prečitati telegram in potrdil novic, da je vse tako, kakor je tiskano bilo.
Sedaj javlja dr. Šusteršič drju. Tavčarju, da mu je dr. Kathrein na njegovo brzojavno vprašanje odgovoril: „Jaz nisem niti z drom Pacakom niti s kom drugim o Vas ali o nekih Vaših pismih govoril. Jaz ne vem o Vas ničesar, meni ni znano, če ste pisali pisma." Danes pa je dr. Šusteršič brzo-javil drju. Tavčarju: „Dodatno mojemu pismu Vam še naznanjam, da sem dobil brzojavno sporočilo od drja. Pa-caka iz Kutnogn. da ni niti s Kathrei-nom niti Vašim korespondent« >m o meni govoril."
Naše uredništvo mora v tej stvari prepustiti odgovornost svojemu kore-spondentu. Vsak list je prisiljen zanašati se na poročevalca, ker ne more kontrolirati njihovih poročil. Kako naj mi kontroliramo, kaj se godi na Dunaju V Kako previdni smo bili, se vidi iz opomnje k zadevnemu telegramu in iz zgoraj navedenih fakt, da smo se opetovano informovali pri poročevalcu.
Informovali smo se tudi danes Naš poročevalec je odgovoril, da je zadevni telegram dobil od poslancev z naročilom, da ga priobči in z zatrdilom, da za resničnost jamči dr. Pacak. Kakor on, dobili so tisto poročilo tudi poročevalci druzih časnikov in so je mnogi nemški in slovanski časniki tudi priobčili zajedno s „Slovenskim Narodom". „Ostdeutsche Rundschau", našemu poročevalcu skrajno sovražen list, ga je uvrstila celo v uvod k poročilu o petkovi seji poslanske zbornice, kateri uvod je šifriran s šifro njenega urednika.
Zajedno nas opozarja naš poročevalec na znane dopise v „Vater-landu", v katerih se je že celo leto ščuvalo proti dr. Ferjančiču; opozarja nas na „Rei chsvvehr" ki je v zvezi z nemškimi klerikalci, in ki je v soboto zjutraj poročala, da so nemški klerikalci hoteli Povšeta voliti za podpredsednika, ki pa je odklonil „Reichs-\vehr" pravi, da povod nasprotstvu nemških klerikalcev proti dr. Ferjančiču je poleg celjske in blejske afere le tega „prononcirano liberalno mišljenje (!!)"; opozarja nas na razgovor dr. Stranskega s prelatom Ka rio no m, katerega ni nihče dementiral, in v katerem je v bistvu isto povedano, kakor se trdi, da je Kathrein dejal Pacaku in končno nas opozarja na to, kar piše dr. Eben-hoch v včerajšnjem „Linzer Volks-blattu'. Tam pravi dr. Ebenhoch, da so se nemški klerikalci uprli dr. Ferjančiču, ker da je vsled svojega pro-vokatoričnega nastopa glede Celja (!) in njegovega postopanja napram slovenskim klerikalcem (!!) postal nemogoč. V resnici svedočijo te okolnosti, da se je bila uprizorila proti dr. Ferjančiču od slovenske klerikalne strani grda spletka, četudi morda dr. Šusteršič ni vanjo zapleten drugače, kakor kot korespon-dent nVaterlanda" Sicer pa je dr. Šusteršič danes na Dunaju sam govoril z našim poročevalcem.
Končno še omenimo, da smo se pismeno obrnili za pojasnilo do čeških poslancev dr. Pacak a in Jan de.
Dunaj 23. oktobra. Za razpravo o vladni izjavi se je oglasilo nad 100 govornikov. Doslej se še ni predsedništvo odločilo, kako naj se vrši ta razprava.
Dunaj 23. oktobra. Clary se je včeraj mudil v Pešti, kjer se je z ogrsko vlado dogovarjal glede delegacij in glede kvotne deputacije. Danes se je Clary posvetoval z Dipaulijem.
Praga 23. oktobra. Včeraj se je tu vršil shod zaupnikov staročeške stranke. Udeležilo se ga je 300 zaupnikov.  Predsednikom je bil izvoljen
Rieger, ki je povdarjal potrebo sprave z Nemci na podlagi ravnopravnosti. M attuš je utemeljeval resolucijo, s katero se označuje preklic jezikovnih na-redeb kot akt krivice in kot kapitulacija državne avtoritete. Shod se v njej izreka za avtonomistični in državnopravni program češki, za ohranitev desnice in za solidarnost vseh čeških strank.
Holešov 23. oktobra. Sinoči so bile tu velike demonstracije. Množica je pri židovskih hišah razbila okna, oplenila dve židovski trgovini in jedno užgala. Prišlo je do boja mej množico in mej orožniki; slednji so rabili orožje; tri osebe so bile ubite, več je bilo ranjenih. Sele vojaštvo je napravilo red.
Praga 23. oktobra. V Plznu in v Kolinu so bile včeraj velike, proti vladi naperjene demonstracije.
Lvov 23. oktobra. V Ropczvcah je bil shod, na katerem so Winkowski in drugi poslanci govorili proti fuziji vseh poljskih frakcij s poljskim klubom
London 23. oktobra. Pri Elands-laagteju blizu Ladvsmitha je prišlo do bitke Angleška krdela so z velikim pogumom naskočila Bure z bajoneti. Buri so morali bežati. Mnogo se jih je udalo. Tudi zapovednik nemškega kora S c h i e 1 je bil ujet. Angleški ulani so zdirjali za Buri in so kacih 400 pojahali in s svojimi sulicami pobodli.
London 23. oktobra. Pri Glencoe se je angleška kavalerija zapletla v boj z Buri. Ta boj še ni končan.
Slovenci in Slovenke!  Ne zabite družbe sv. Cirila in Metoda!
Iz uradnega lista:
Izvršilne ali eksekutivne dražbe:
Posestvo vlož. štev. 253 kat. obč. Travnik, cenjeno 2540 gld., dne 25. oktobra v Ribnici.
Posestvo vlož. štev. 83 in 221 kat. občina Spodnje Koseze, cenjeno 1255 gld., dne 27. oktobra na Brdu.
Meteorologično poročilo.
Vitina uad morjem 396-2 tc. Sr-sin;! »tbi-at tlak Tito mm.
ober j	Čas opa-	Stanje [ baro-	I>	Veto*,	Ne ho	s-s f S 4
-*_>	zovanja	i metra	i g			a m
o		v mm.	H g			a, »,
21.	9. zvečer	7463	4-2	si. sever	jasno
22	7. zjutraj	'746 6	—0*4 bL jzahod		megla
	2. popol.	745 7	13-0	sr.svzhod ________	jasno
a	9. zvečer	7453	61	si. jug	jasno
23.	7. zjutraj	7452	12	si- jug	megla
n	2. popol.	7429	127	brezvetr.	jasno
Srednja t?mperatura sobote in nedelje 48° in 62°, noraiale: 95° in 9 3°.
3D*UL3a.a.j@lc€». borza
dne* 23 oktobra 1899
Skupni državni dolg v notah.   . 99 gld. 85 kr.
Skupni državni dolg v srebra 99 , 60
Avstrijska zlata renta   .... 117 , 40
Avstrijska kronska renta 4°/0.  . 99 , 50 ,
Ogerska zlata renta 4' 0.   .   .   . 115 , 90
Ogerska kronska renta 4°/0      . 95 , 20 ,
Avstro-ogerske bančne delnice   . 903 K — ,
Kreditne delnice....... 368 , — ,
London v is t a........ 120 , 77'/. i
Nemški drž. bankovci za 100 mark 58 , 97'!% „
20 mark........ 11 „ 78 ,
80 frankov......... 0 „ 68 „
Italijanski bankovci..... 44 „ 60 „
C. kr. cekini..... 5 „ 70 „
UT Vse vrednostne pspirje preskrbuje BANKA MAKS VERSEC, LJubljana, Selenburgove ulice 3. Srečke ns mesečne obroke po 2, 3, 5—lO gld.
Poštna in brzojavna upraviteljica (19151)
išče službe ter želi takoj vstopiti. — Oglasila sprejema upravništvo „Slov. Naroda".
300 hektolitrov
letošnjega, domačega nabiralnega
vina
(1918—2)
Kdor želi kupiti, naj se obrne do upravništva tega lista pod: „S. S. 1."
(1904-3)
Gospodična
16««-. C
nemeblovano separirano sobo
na Sv. Petra cesti ali na Poljanski cesti.
Naslov na upravništvo „Slov. Naroda".
Priporočava vi
(21—243;
pasterizovano v steklenicah
znano po svojih izvrstnih učinkih.
i Ljubljani, t Prešernovih ulioah.
Naznanilo.
Gospej Emiliji Ambrož lastne
njive
na Ilovici blizu Ljubljane v izmeri 11 oralov 245 □sečnjev bodo se v sredo, 25. oktobra t. I. ob 2. uri popoludne na licu mesta
na drobno prodajale.
Pojasnila daje (1928—2;
dr. Fran Vok
c. kr. notar v Ljubljani.
Ces. kr. avstrijske jg£ državne železnice.
6 gld. zimski havelok iz kamelje dlake in više. 9 zimska obleka iz kamgarna ali iz ševiota in više.
12    it    zimska suknja, podšivana, v vseh barvah in više. 11 ž       zimske hlače v vseh barvah in više.
Obleke za dečke in otroke jako lepe po čudovito nizki ceni.
1 72 gld. zimske damske ovratnike iz kosmatega blaga in više. 31 2    *«    zimske jope, podšivane, zadnje moderne in više. Damska konfekcija zadnje novosti do najfinejše kakovosti in vender se prodaja vse čudovito ceno.
Naročila po meri se izdela najfineje na Dunaju ter se ceno zaračunijo
v angleškem
li H SSViJ vogel Sv. Petra ceste. Resijeva cesta štev. 3.
Z velespoštovanjem
(1923-2) Oroslav Bernatović.
»> *> *>
m
m v -v
oblek
Izvod iz voznega reda
veljaven od dne 1. oktobra 1899. leta.
Odhod lz LJubljane j j ž. kol Proga čez Trbiž. Ot> 12. uri 5 m. po noči osobni vlak v Trbiž Beljak, Celovec, Franzensfeste.   Ljubno; čee. Selzth;i; v Aus*e, Solnograd;  cez Klein - Reifling v Steyr, v Line, na Dunaj  via Amstetten.  —  Ob 7. uri 5 ui zjutraj osobni vlnk v Trbiž, Pontabel, Beljak, Celovc Franaensfeste, Ljubno. Dunaj;  čez Selzthal v Solno-fjniJ, čez Amstetten na Dunaj.   V oktobru in aprili: ob nedeljah in praznikih v Line. — Ob 11. uri BO m dopoldne osobni vlak v Trbiž,  Pontabel, Beljak, Celovec.  Ljubno, Selzthal.  Dunaj.  —  Ob 4. nn 2 no popoludne osobni vlak vTrbiž, Beljak, Celovec, Ljubno čez Selzthal v Solnograd, L^nd-Gastein, Zeli ob je/.en Inomost, Bregenc, C irih,  Genevo,  Pariz;  čez Klein Reifling  v Steyr, Line, Budejevice, Plzenj, Marijin vare, Hrb, Franzove vare, Karlove vare. Prago, Lipsk Dunaj via Amsteiten. — Proga v Novo me«tc ln v Kočevje. Osobni vlaki: Ob 6. uri ; 4 m. zjutraj ob 1 uri 5 m. popoludne, ob ti  uri 55 ni. zvečer. -Prihod v LJubljano j     kol. Proga iz Trbiža. Ob 5. nri 46  m. zjutraj osobni  vlak       Dunaja vi,4 Amstetten, L'pskega, Prage, Franeovih varov, Karlo vih varov, Heba, Marijinih varov, Plznja, Budejevu Solnograd*. Linca, Stevra, Ausseea, Ljubna, Celovcu Belj>ka, Franzensfeste.   —  Ob 11. uri 17 m. dop •-ludue osobni vlak z Dunaja via Amstetten, Karlovih varov,   Heba,   Marijinih   varov,   Plznja, Budejevic Solnograda,  Linca, Stevrn, Pariza,  Geneve, Curiha Bregenca. Inomosta, Zella ob jezeru, Lead-Gatteii Ljubna, Celovca,  L enca,  Št. Mohorja,  Pont.tbla. -Ob 4. uri  57 m.  popoludne  osobni  vlak  /. bunii.i Ljubna,  Selzthala,  Beljaka.  Celovca,   Piatmosfest i Poutabla.   —   Ob 9. ur; 'i m  zvečer oeubsJ vlak . Dunaja. Solnograda. Ljubna,  Belja' a, Celovca, To tabla. V oktobru in aprilu ob nedeljah m pravniki!) iz Linca. — Proga iz Novega mesta in Kočevja. Osobni vlaki: Ob 8. uri in 2\ m. notraj, ol 2. uri '61 m. popoludne in ob 8. uri 48 m.  i .
Odhod iz LJubljane drž. kol. v Kamnik. 01 7. uri 23 m. zjutraj, ob 2 uri 5 m. popoludne, ob 6, uri .0 m. in ob 10. uri 25 m. z\ečer, poslednj vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru — Pri hod v Ljubljano dri. kol it Kamnika. Oh ti uri 5S m zjutraj, ob 11. uri 8 m. dopoludnc, ob H. uri 10 m. in ob 9. uri 55 na. zvečer, po^le I nji vlak le ob nedeljah in praznikih v oktobru. (l-JOli
Njegova Svetost i---v / rnhi v m S
5
W*S$grQ sporoči/ je po svojem >t\v\o. v' zdravniku prof. dr. Lap-B^rj? poniju gosp. lekarju G.
PICC0U-JU v LJubljani srčno zahvalo za p ri poslane Mu stekleničice
Papež LEON XIII.
I
tinkture za želodec
ter mu je z diplomom od dne 27. novembra 1897 podelil naslov ,.dvorni založnik Njegove Svetosti" s pravico, da sme nositi v svoji firmi z naslovom vred £2 tudi grb Njegove Svetosti
Omenjeni zdravnik kakor tudi mnogi drugi glasoviti profesorji in doktorji pri-S.% pisujejo  Piccolijevo želodčno tinkturo, {šiv katera krepi želodec, povečuje tek, po-spešuje prebavljanje in telesno odpretje. Naročbe s povzetjem sprejema in od-J?s£ pošilja točno (582—11)
M Cr. PICCOLI, lekar
4^ „Pri An^elju" v Ljubljani. Dunajska čisla.
Tinkturo za želodec pošilja lastnik po \ 12 stekleničic za gld. P26 av. vred , po
24 stekleničic za gld. 2-40, po 35 stekle- , OM ničie za gld. 3-50, po 70 stekleničic za
gj gld. 6-50.   Poštni paket,  ki ne tehta J
preko 5 ki. po 110 stekleničic zagld. 10-30. J
^2   Poštnino mora plačati naročitelj sam. {
^f^^t^^^s^. gf jhf At AffetiilJivafrt
7v* I
CrlaTrna slovenska
a m posojilnica
registr. zadruga z neom. zavezo
pisarna v Šelenburgovih ulicah h. št 3 v Ljubljani
sprejema in izplačuje hranilne vloge in
obrestuje po41|20|0od dne vložitve do dne vzdige
brez odbitka In brez odpovedi.
Hranilne vloge dobrodelnih, občekoristnih zavodov in vseh slovenskih društev, kakor tudi delavcev in poslov cele dežele se obrestujejo po 5 %
Hranilnične knjižice se sprejemajo kot gotovina, ne da bi se obrestovanje pretrgalo.
(1688-12) Dr. M. Hudnih^ predsednik.
Št. 35 8:7
Razglas.
d 031—2)
V smislu §. 37. občinskega reda za deželno stolno mesto Ljubljano   se javno na znanja, da so
proračuni o dohodkih in troških zn leto 1900
1. mestnega zaklada,
9. mestnega iibozne^a zaklada,
3. zaklada meščanske imovine,
-1, ii«t»iiovih'su zaklada in
d. mestne elektrarne
že sestavljeni in bodo razgrnjeni v mestnem knjigovodstvu £tirin:ij«t dnij. in sicer od iB. oktobra do      novembra t. 1. na vpogled, da vsakdo lahko navede
svoje opazke o njih.
Magistrat deželnega stolnega mesta Ljubljane
dne 17. oktobra 1899.
Ustanovljeno
Brata Eberi
leta
1842.
Ljubljana, Frančiškanske ulice 4,
Pleskarska mojstra c. kr"..drž. in c. kr. pri v. 42 južne železnice.
Slikarja napisov.
Stavbinska in pohištvena pleskarja.
Prodaja oljnatih barv, lakov in firnežev
na drobno in na debelo.
Volika izbirka dr. Soaoenfeld-ovib.
barv v tubah za akad. slikarje.
Zaloga
vsakovrstnih ooplčev za pleskarje, ali* karje in zidarje, itedllne^a mazil« za hrastove pode, karbolineja Itd.
Posebno priporočava si. občinstvi najnovejše, najboljše in neprecenljivo  sredstvo za likanje
sobnih tal pod imenom „Rapldol'. Priporočava se tudi bL občinstvu za vse v najino stroko spadajoče delo v mesta in na deželi kot priznano reelno in fino po najnižjih cenah.
p
H prodaja 42
g   ss= Alojzij Perschši
F»red Škofijo, poleg mestne hiše.
erilo za gospod
najboljše blago in
kravate
3SSS5EJ»32S?L
Mehanik
Ivan Škeri Opekarska cesta št. 18
Šivalni stroji 42
po najnižjih conah. Bicikle in v to stroko spadajoča popravila izvršuje dobro in ceno. Vn»DJ» naročila se točno iimnjtjo.
Aritori Presker
Sv. Petra cesta št. 6  Ljubljana   Sv. Petra cesta št. 6
priporoča svojo veliko zaloga
gotovih oblek za gospode in dečke, jopic in plaščev za gospe! nepremoč-Ijivih havelokov i. t. d.
Obleke po meri se po najnovejših uzorcih in po najnižjih cenah 42 solidno in najhitreje izgotovljajo.
Ljubljana, Stari trg
priporoča
nagrobne vence
trakove k vencem
z ali brez napisov
po najnižji ceni.
Izdajatelj in odgovorni urednik: Josip Nolli.
Lastnina in tisk .Narodne Tiskarne".