Leto XII
1963
Stev. 9
m
udi
SEPTEMBER
Reqistered at tha S.P.O., Sydnay, for transmission by post as a penodicai.
MISLI
(ThougkU)
:!	>i
Is $ >: >* >! >■ > > v
A
$
>;
♦;
♦:
♦:
♦;
♦;
♦;
>:
:t:
♦:
iti
l
l
!
S
Mesečnik za versko m kulturno življenj« Slovencev v Avstraliji •>
U« anovljen leta 1962 ★
Ui \juje in upravlja P. Bernard Ambrožič O.F.M.
6 Wentworth St.,
Point Piper.
Tel.: FM 1525 ★
Naročnina £ 1-0-0 letno se plačuje vnaprej ★
Naslov: MISLI P.O. Box 136 Double Bay, Sydney.
*
Tisk: Mintis Pty. Ltd.,
417 Bunvood Rd., Belmore, Sydney. Tel. 75-7094
TAKOJ FUNT V ŠPAROVČEK ZA MOHORSKE KNJIGE!
Celovška Mohorjeva nas bo letos obogatila z naslednjim knjižni® darom:
1. KOLEDAR za leto 1964. Bo spet zajetna knjiga in polna zanimivega blaga z raznih vetrov.
2. TREBUŠNIKOVE ZGODBE. Napisal jih je svoj čas znani planinec itd. Janko Mlakar. Zbrane bodo v eni knjigi in dale dosti S ornega. in veselega branja.
3. Večerniška povest MRTVI ROD, spisal Karl Mauser. Ime P*" satelja je več kot dovolj priporočila za to knjigo.
4. IZ ŽIVLJENJA je naslov četrti knjigi. Zbor dogodkov, k*
je nebral rajni katehet Anton Čadež. Pravijo, da je knjiga zelo zanimiva in poučna.
ZATO: Takoj funt v šparovček za nebavo teh imenitnih knji?'
NADALJE PRIPOROČAMO:
MOJ SVET IN MOJ ČAS, izbrana dela dr. Ivana Preglja — £1-0-° (2 šil. poštnina).
A.M. SLOMŠEK, služabnik božji. Spisal dr. Fr. Kovačič. Knjfea je na novo izšla v Argentini za stoletnico Slomškove smrti. Zelo lePft zgovodinska knjiga stane £ 1-0-0.
FINŽGAR, VII. zvezek: LETA MOJEGA POTOVANJA, Cen* £ 1-0-0, za poštnino 2 šil.
RICCIOTTI: Življenje Jezusovo. Izdala Mohorjeva v Celovcu kot izredno izdanje svojih knjig. Svetovno priznano odlično delo. Cena £ 2-10-0 in poštnina 2 šil.
KNJIGE DOBITE PRI “M/SL/H”
VEČNOST IN ČAS — £ 1-0-0.
Izbrani spisi umrlega dr. Odarja. Poučni in razmišljujoči članki.
SOCIOLOGIJA — 3 zvezki po £ 1-0-0.
Odlično delo dr. Ahčina imamo spet v zalogi. Poprejšnja zaloga, dosti velika, je pošla. Znamenje, da se rojaki zanimate.
SOCIALNA EKONOMIJA, zadnje sijajno delo dr Ahčina. £ 1-10-0.
Tudi to knjigo prve zaloge smo vso razprodali, pa smo jo morali na željo novih naročnikov spet nabaviti.
DOMAČI ZDRAVNIK, Knajpiva zdravilna metoda £ 0-15-0.
TRI ZAOBLJUBE, krasna povest Janeza Jalna — £ 0-10-0.
IZPODKOPANA CESTA od istega pisatelja kot zgoraj — £ 0-10-0.
GORJANČEV PA VLEK, čaroben izlet iz Argentine v Slovenijo — £ 1-0-0.
IGNACIJ KNOBLEHAR, zgodbe velikega nasets;-rojaka-misijonarja pred stoletjem v A
—	£ 1-0-0.
PO SVETLI POTI, spisal dr. Franc Jaklič za fante in dekleta. £ 1-0-0.
SLOVENSKA UMETNOST V ZAMEJSTVU, * mnogimi slikami — £ 1-0-0.
VELIKA RIDA — povest Karla Mauserja —-10
PREKLETA KRI — povest Karla Mauserja 10 šil.
OGRAD — povest Janeza Jalna — 10 šil.
MATI IN UČITELJICA — predzadnja okrožnic® Janez XXIII. — 6 šil.
MOJCA BERE — za učenje otrok v slovenske111 braju — 10 šil.
KUZAMURNIK in STRIC JAKA — slikanici z ic' lo šaljivo vsebino. Vsaka 6 šil.
SEPTEMBER, 1963.
ŠTEV. 9.
BODOČNOST AKTIVNEGA KRISTJANA
Spodnje vrstice so izčrpek iz “Pomladne meditacije o kulturi”, ki ga je napisal Lev Detela in objavila tržaška MLADIKA v junijski številki. — Ur.
. , ETIČNI KRŠČANSKI PRINCIP, ki je največ-. 'I najodločilnejša gonilna sila našega zamejstva k ^ bo že v bližnji prihodnosti vedno bolj delova-,,v domovini, je treba povezati s sodobno situa-na vzhodu. Ne smemo se bati socialnih vpra-nJ' Bodočnost sveta je zagotovo v večji socialni ličnosti, ki pa se bo zlila s krščanskimi etičnimi Načeli.
Hi
Več
Komunizem nima lastne etike — to pa ga bo °I>alo.
Bodočnost je bodočnost večje notranje vere,
Je notranje etične trdnosti, večje krščanske plodnosti — je bodočnost aktivnega kristjan«!
, zadnja papeževa okrožnica o miru nam mora Končno odpreti oči. i V komunizmu ne smemo več gledati bestiali-^ > temveč zmotno a važno socialno idejo, ki ji Manjka eičnega pridiha. Naloga naprednega kr-^»stva bo vedno močnejša infiltracija krščanske lcnosti v levo smer. A prav ničesar ne bomo storiti s pozicij 19. stoletja ali leta 1935! Za-■ , Sem zadnje čase govoril dobronamerno in kot ^tjan tudi o naši situaciji v zdomstvu.
^ Snio bolj pomembni kot si morda mislimo, za-moramo paziti na našo hišo! V krščanstvu vi-
dim največjo kvaliteto vse zgodovine človeštva. Tisti, ki vzdržuje krščanstvo tudi v trenutkih stiske in usodnega malodušja, je zagotovo steber bodočega sveta!
Zato moramo gledati sintetično: Iz domovine moramo črpati pozitivno socialnost, iz krščanstva pa vse tisto, kar tvori šele pravega celovitega pravega človeka: vero, trdnost, celovitost, značaj, dobroto, transcendenčnost, tradicijo, družinskost in predvsem ljubezen. Krščanska naprednost nas bo potem, ko se bomo že sami približali domovini, tudi odprla domovini kot neprecenljivo vrednoto.
To je bodočnost Slovencev in bodočnost sveta — kot občestva.
Slovenci smo celota. Vsi se moramo boriti za dobro na vseh naših straneh. Odpirati pa se moramo tudi dobremu vseh drugih narodov sveta. Naj so moji nameni še tako utopistični, vsekakor se bojim njihove resnice in svoje odgovornosti, ko jih izražam. Na obeh straneh slovenske preteklosti je bilo dovolj napak in dovolj dobro nameravanega.
Kdaj bomo res dvignili dobro nad slabo, ljubezen nad sovraštvo, bližnjega nad sebe!
PAPEŽ JANEZ XXIII O SV. CIRILU IN METODU
V	junijski številki smo že omenili tozadevno “Apostolsko ]risnio” rajnega papeža in natisnili kratek izvleček. Nikakor pa ne bo odveč, če objavi mo pismo v celoti — vsak naš človek ga bo z ginjenostjo bral — Ur.
ŽELJA PO ZEDINJENJU VZHODNIH KRISTJANOV
Častiti bratje, vi dobro poznate naše želje in napore, da bi vzhodni kristjani, ki so ločeni id apostolskega sedeža, spet obnovili zvezo, da bi se izpolnila Jezusova želja in bi postopno prišlo do edinosti in bi bil en hlev in en pastir.
To so tudi želje koncila, na katerem so bili, v naše veliko veselje in upanje, prisotni tudi opazo-vavci ločenih cerkva.
Glas časa je glas božji. Polno važnih znakov imamo, ki kažejo, kako Bog vabi k obnovi zaželene edinosti in k miru.
Na obeh straneh je mnogo več stvari, ki nas družijo kot pa ločijo v plemenitem hrepenenju in prizadevanju za edinosti v veri. Brez dvoma bo prišla iz tega nova in srečna doba za krščanski svet.
V	ta namen je potrebno, da se na obeh straneh pripravljajo pota, ki bodo pripeljala do zaželenega cilja, če bodo zgrajena na trdni podlagi in če se bomo medsebojno spoštovali in bratsko ljubili. Ljubezen namreč, ki želi izpolniti božjo voljo, je zmožna vsega, vse upa in vse prenese.
APOSTOLSTVO SV. CIRILA IN METODA
Za dosego tega namena je mnogo pripomogla bratovščina, ki jo je ustanovil mariborski škof Anton Martin Slomšek in ki jo je pospeševal nadškof iz Olomuca Anton Ciril Stojan. Imenuje se Apostolstvo svetega Cirila in Metoda. Zelo koristni so bili tudi kongresi, ki so se vršili na Velehradu, kjer je pokopan sveti Metod. Znatni in srečni uspehi, ki so jih dosegli kongresi, poživljajo hrepenenje po boljših časih, ki bi dopuščali, da bi se nadaljevalo tako srečno začeto delo.
PISMO APOSTOLSKEGA DELEGATA ANGELA RONCALIJA
Spominjamo se, da smo leta 1827 kot apostolski delegat takole pisali predsedniku kongresa na Velehrad: Želim, da pride tudi iz Bolgarije glas veselja za slovesnosti, ki se obhajajo v svet spomin
Cirila in Metoda in da ga vaša ekscelenca sp®**® či vsem prisotnim na Velehradu. Tukajšnji k**° ličani sodelujejo z vami pri molitvah, pri štu^0’ pri sklepih in pri željah vseh slovanskih katol*** nov za zedinjenje Cerkva.
Čutimo, da smo kakor zrna posejana po kakor pravi lepa prispodoba v zelo .stari kršč**1*^ molitvi, ki se potem zberejo, da tvorijo kruh. Naj Gospod na priprošnjo svetega Ciril* ,B Metoda blagoslovi to sveto združenje duš in ga ** pečati s svojo milostjo.
SKRIVNOST SV. OČETA
Že od tistih let dalje nam je postala doB**e* molitev ne samo za ljubljeni bolgarski narod, •®1 pak tudi za vse narode, ki so ovekovečili sovo ime v srcu Evrope. Od takrat dalje nas j® **. lila ljubezen, da vsak dan molimo zaupno k M*,erI Jezusovi, svetemu Cirilu in Metodu ter k ^ svetnikom vzhoda in zahoda, da bi s svojo pfip1*1 njo pri Vsemogočnem dosegli tako zaželeno br** sko edinost in mir.
ZAŠČITNIKA EDINOSTI
Za ta sveti namen edinosti so potrebni ***!^ in prizadevanja. Toda pri tem nas bosta podPif* zgled in priprošnja svetega Cirila in Metod*-
Kot dve zvezdi, ki družno .svetita, nam k** ta pot, po kateri moramo hoditi. Brez dvoma ti Ciril in Metod, stebra edinosti, veliko za Cerkev in za narode, ki so zaupani varstvu. Sveti Ciril in Metod sta res kot dve kot dva svečnika, dva poslanca miru, ki pred Gospodarjem vsega sveta.
Kako primerna, kako ljubeča in kako varjajoča tudi za sedanje razmere je prošnja ® . rajočega svetega Cirila v Rimu za nebeške n>" ^ njegovemu ljudstvu: Gospod moj Bog, ki ** V angelske vrste in breztelesne moči seatavil, razpel in zemljo utrdil, — pomnoži svojo z mnoštvom in zberi vse v edinosti in storil <1* izvoljeno ljudstvo složno v tvoji pravi veri i*1 vilni veroizpovedi, in vdihni v njih srca 0°* tvojega učenja, da se podvizajo k dobrim ^ in delajo, kar je tebi všeč.
HVALA SLOVANSKIH NARODOV
Za obletnico tega srečnega dogodka je zeio 1^ merno, da se prisrčno zahvaljujemo Bogu za •* . rekljive dobrote, ki jih je podelil krščanstvu * ^ hodom svetih bratov Cirila in Metoda.	_	.
Z osebnim delom in po učencih sta prip®*J slovanske narode h krščanski veri in kulturo0
ftM>r©dku. Pod vplivom evangelija so »e razvijali ***r*vni darovi teh narodov: čut za božje stvari. *®Hkodušnost, gostoljubnost, nadarjenost, bogate U°*obnosti za umetnost in druge odlične lastnosti, °P«'avičujejo najlepše upe.
GRAJA SEDANJIH REŽIMOV
Žal, moramo reči z žalostjo, da v mnogih iz-teh pokrajin ne cenijo odličnih nadnaravnih ki so jih prejeli od prednikov; ne cenijo lenosti krščanskega imena.
Žal nam je, da se tepta to, kar bi se moralo ceniti in ljubiti. Upamo, da se bodo ideje odborih vladnih krogov preobrnile in da se bo n' -spremenila v jutranjo zarjo.
Častite svetega cirila in metoda
bi ohranili vašim narodom nedotaknjen dra-*°ceni zaklad, ki so ga prejeli od prednikov, vas 1^'ttio, da bi v tem letu pomnožili molitve, pro-žrtve, dobra dela in ohranjali skrivnosti vere ll*to vestjo. Gospod pa, ki vlada in vodi čase in ,** ‘tvari, upamo, da bo, zaradi vaših prošenj in ***♦» končal vaše trpljenje in žalost. Tistim, ki ''■'j zaupajo, bo Gospod pripravil tolažbo, ki bo ^ Veselejša, čim manj je pričakovana.
Zvedeli smo, da bodo v proslavo jubileja raz-
ne slovesnosti, ki bodo ovekovečile spomin in bodo prinesle tudi duhovno korist.
Predvidena so razna predavanja in zgodovinska raziskavanja v zvezi s svetima Cirilom in Metodom, ter romanja.
DAR SV. OČETA
K vsemu temu naj se pridružijo še druge iniciative, da se bosta znamenita apostola na nek način spet vrnila med vaše rojake in da bo živo zasvetila luč, ki sta jo jim svoj čas prinesla. Prav zato smo nekaterim vašim stolnicam poslali sveče, ki smo jih blagoslovili na praznik Marijinega očiščevanja, da bi bile .simbol Kristusa, ki razsvetljuje vaša ljudstva, ki je naš skupni Odrešenik in ki je prišel k vam po dveh oznanjevavcih evangelija.
Z veliko željo, da bi sp proslave jubileja svetega Cirila in Metoda izvršile dostojno in plodno, da bi prinesle trajne duhovne koristi, kličemo božjo pomoč. Vam pa, dragi bratje, duhovnikom in vsem vam izročenim vernikom podeljujemo iz vsega srca kot poroštvo božjih milosti apostolski blagoslov.
V	Rimu pri Svetem Petru dne 11. maja, na praznik sv. Cirila in Metoda po bizantinsko-slovan-skem obredu, v letu Gospodovem 1963, v petem letu našega papeževanja.
Papež Janez XXIII.
PRETEKLOST ŽELIJO POPRAVITI
I:-.	1
| „ v PREJŠNJI ŠTEVILKI SMO OMENJALI ve-. j, 0 Prireditev ob jubileju sv. Cirila in Metoda v | 2burgu. Rekli so ji “Kongres slovanske zgodo-Oe.” p0tekla je prav veličastno in je bila res
: porodna.
L Višek kongresnih slavnosti je bil v nedeljo 14.
j, 1Ja- Na ta dan je imel zagrebški nadškof dr.
,	Šeper slovesno staroslovensko mašo in med
j. 80 je pel ukrajinski pevski zbor z Dunaja Vida-, °vieevo slovansko mašo.
|L Pridigo je imel dr. Graber, škof iz Regensbur-^ v Nemčiji. Regensburg je tisto bavarsko mesto E ežne^a imena, kjer so bavarsški škofje sv. Me-; ^a obsodili na triletno ječo. Tako so bili nasprotij Vegovemu misijonskemu delovanju med Slova-*’ ^edanji )apež je šele po dolgih intervencijah in ! °2lijah nemškim škofom uspel, da so končno Me-
toda vendar izpustili.
Letos so pa namenoma prav škofu iz Regensburga dali nalogo, da s svojo pridigo izreče javno obžalovanje nad dogodki pred blizu 1100 leti. To je tudi res storil in med drugim izrekel naslednje besede:
“Vidite, da govorim pred vami kot regenburški škof. To dejstvo naj vam bo v dokaz, da želimo popraviti in premagati preteklost, ki je doslej nismo mogli. Že takrat je bil na delu satan, ki je delal zmešnjave in mobiliziral nacionalne inštinkte zoper vesoljno edinstvo Kristusove Cerkve. Sveta brata Ciril in Metod sta nam pokazala, da edinstvo in enoličnost nikakor nista eno in isto. Tudi danes skušajo sile pekla razdvajati in drobiti. Zavedajmo se, da edinost, ki po njej tako zelo hrepenimo, r.e more priti od drugod, priti more samo od zgoraj — pod vodstvom Sv. Duha.”
★ DNE 16. SEPTEMBRA PRAZNUJEMO TRILETNICO, kar je “Padua Hall” prenehala biti poboljševalnica in jo je melbournska nadškofija izročila meni za slovenski hostel. Kot veste, ima zdaj novo ime: Baragov dom. Kako hitro so minila ta tri leta! Lepo število slovenskih fantov je našlo v hostelu svoje zatočišče in bo še v bodočih letih. Mislim, da poslanstvo Baragovega doma še ne bo tako hitro končano. Naše avstralske Brezje se razvijajo v slovenski center, kamor rad pride vsak melbournski Slovenec, ne le fantje.
Naj se ob tej priliki zahvalim vsem rojakom, ki so mi v teh treh letih z delom in darovi pomagali, da je hostel obstal. Zavedam se, da brez njihove pomoči ne bi mogel nikamor. Tako pa smo staro hišo v teh treh letih prenovili in olepšali, mnogo načrtov za bodočnost pa imam še v glavi in na papirju. Bo naš rojak Baraga pomagal, da jih uresničim, saj se z našim hostelom njegovo ime širi tudi med avstralskimi katoličani.
★ V soboto dne 31. avgusta je šla cela vojska naših fantov nabirat.. Gobe? Ne, ampak skale za lurško votlino z oltarjem, ki bo do božiča zrasla za našim Baraggovim domom. G. Roman Uršič je dal na razpolago svoj čas in svoj velik tovorni avto, ki je pi*ipeljal prvi tovor skal. Seveda jih še ne bo zadosti. Kako bo delo napredovalo pod skrbnim vodstvom Sernečevega Štefana, bom pa sproti poročal.
★ Naše odbojkarsko moštvo “Slovenia” je končalo letošnjo tekmovalno sezono Viktorijske amaterske odbojkarske lige. Zadnjo tekmo so odigrali v ponedeljek 2. septembra na univerzi in sicer z Estonci. šlo je za prvenstvo v skupini B, katero so si s težavo priborili Naši fantje so torej dosegli drugo mesto, čestitamo jim z željo, da tudi v novi sezoni pokažejo obilico dobre volje in vztrajnosti.
★ Kaj pa naše poroke? Takole so se zadnji čas ženili in možile na našem koncu: Dne 10. avgusta sta se v Marijini cerkvi v Geelongu poročila Viktor Hotež in Marija Bajc. Ženin je doma iz Brezo-
vice na Primorskem, nevesta pa iz Bukovja, župnl ja Studeno. — Dne 17. avgusta sta si pri sv. Jan^ zu v Clifton Hillu obljubila zvestobo Ivan Sko in Carol Anne Main. ženin je iz Mokronoga, roj pa je bil v slovenski izseljenski družini v Holan diji. Nevesta je rojena Avstralka iz Carltona.^ Dne 24. avgusta je v cerkvi bi. Nikolaja Tavelic® ^ Clifton Hillu Stanislav Bergoč dobil za ženko giano Iliopoulou, po rodu Grkinjo. Ženin je iz Klenika, župnija Trnje. — Isti dan smo imel* P® roko pri Mariji Pomagaj v Kew, kjer je Adolf lia rekel “da” svoji holandski nevesti Fre Tim Haan. Adi je bil rojen v Segovcih in krščen v ^ čah na štajerskem. Je sin gospe Jožefine, ki ze tri leta živi v našem hostelu, pere fantom ter ^ no skrbi za kapelico Marije Pomagaj. Šalili sffl° ^ da bo treba s čolnom pred oltar k poroki, tolik0 materinih solz — no, pa ni bilo tako hudo. ^ ’ na mnoga leta! — Dne 31. avgusta so bile tri roke: V cerkvi sv. Petra, East Bentleigh, poročila novodošla Nikolaj Oman in Branimir® rija Zore, oba pristna Gorenjca. Ženin je iz ^ rena, nevesta pa iz Kranjske gore. — Vrsto P0^ “ novi cerkvi sv. Patrika, Murrumbeena, sta ta
začela Valter Prosenak in Terezija Horvat s jim odločnim “hočem”. Valter je doma iz Slove
SVO'
nske
jlai-ii1
estob0
Bistrice, nevesta pa iz črensovcev. — Pn Pomagaj v Kew pa sta si isti dan obljubila zve® Alojz Dobaj in Marija Požgan. Lojze je bil r°^e, v Brežicah (krščen v župniji Videm-Krško)^ ^ vestin rojstni kraj pa so Vrtiče (župnija Sv®cin.:0 Vsem parom izrekam iskrene čestitke H* želim obilico božjega blagoslova!
e<J]9
★	S prvim septembrom je Avstralija u nove odredbe za poroke. Doslej je imela vsaka^^
žava svoje paragrafe in določbe ter ženitbene
el o
mularje. Novi zakoni o porokah pa veljajo Avstralijo in razlik	med	državami	ni vec.	^
formularji so isti za	ves	kontinent.	Novopor°
ci bodo odslej dobili čedno diplomo, ki bo v la za poročni list.	rf.
Za poroko se je	po novih predpisih tre'3a-nj1n
javiti duhovniku vsaj »edem dni pred P°r0
1963
*	Tudi prva nedelja v novembru z našim vsakoletnim romanjem se bliža. Že kaj mislite, da se udeležite obiska naših grobov in procesije? Ne pozabite! Več o celotnem sporedu pa boste čitali v prihodnji številki.
NA JASNEM <s str- 267)
Ko je namreč Nikita vse to slišal, je snel oba čevlja in udaril z njima po mizi Titu pred nosom, segel v žep, privlekel iz njega atomsko bombo in jo cal Titu. Tito je dal napreči svojo barko “Galeb” in je zaplaval z njo v Jadran. Na njej ima s seboj helikopter, ki ga bo v primerni razdalji od Sydneya zajahal, se povzpel nad Woollahro, obstal nad hišo 121 Queen St., in — spustil atomsko bombo . . .
če mislite, da je vse to ena sama velika raca, kar čakajte in napravite pod hruščovsko-titovsko bombo bridko smrt — jaz odklanjam odgovornost zanjo pred Nikito in Titom, pa tudi pred vami in samim seboj! — Urednik MISLI.
a^Uittom, Poleg krstnega lista je treba predložiti _ rojstni list, če je le mogoče. Naš viktorijski registracijski urad me je zagotovil, da je za be-SUnce, ki rojstnega lista nimajo in ga preko kon-Zutata iz tehtnih vzrokov nočejo iskati, zadostno Odložiti potni list (pasport).
Pismeno dovoljenje staršev (oz. državnega P°oblaščenca kot varuha mladostnih, ki bo za no-!®naseljence odslej na uradu “Children Welfare ePartment”), je do izpolnjenega 21. leta še ved-110 Potrebno. Na novo je določena najnižja sta-r°st poročencev: za fante osemnajst let, za dekle. Pa šestnajst.
* Krsti so si sledili takole: Dne 11. avgusta Prinesli v cerkev svete Družine, Bell Park, Ano,
J«rko Antona Lusetiča in Danice r. Poropat. Pri ^ariji Pomagaj v Kew pa smo ta dan krstili Ireno, PfVorojenko Antona Guština in Ane r. Zadel, North pitona. Tudi ostali krsti so bili vsi na avstralskih rezjah: Dne 18. avgusta je zajokala Patricija jsther, hčerka Franka Petrucci in Lilijane r. Hle-j*6’ Carlton, dne 24. avgusta pa Lidija Sonja, hčer-a Antona Ferfila in Terezije r. Lenarčič, Tho-Jttasto-vvn. Dne 31. avgusta je bil krst Brigite, hčer-e Dragutina Horvat in Marije r. Bohar, North-in pa krst Johna, prvorojenca Jožefa Bala-?lca in Jolanke r. Svetec, Malvern. — Vsem star-Seni naših malčkov iskrene čestitke! Bog živi no-Vor°jenčke!'
* V Baragovem domu imamo malčka, ki ga
kličemo “Joe” in še ni krščen, pa tudi ne bo. Hodi namreč po štirih, kadar se mu zljubi, navadno pa skače po dveh. “Joe” je namreč kengurujček, ki mu je nekje pri Milduri avto ubil mamo, on pa je po sreči ostal živ v njenem Žaklju. Adi ga je prinesel s svojega posla pri P.M.G., zdaj pa je v oskrbi gospe Lelije. Pije iz stekleničke, je pa že začel jesti tudi travo in kruh. Upamo, da bo ostal pri življenju. Zadnjič je priskakal celo v — razred Slovenske šole! Otroci so ga bili veseli, učiteljica Anica pa prav nič, saj učenci do konca
n niso dali več miru.
Geelongška Slovenska šola je imela prvič pouk na drugo avgustovo nedeljo po slovenski maši. Kar lepo število otrok se je zbralo. Na šolsko tablo sem poleg drugih besed zapisal KRUH ir. nekaj starejših je znalo prebrati. Potem sem govoril o kruhku, kako hudo bi bilo, če ga mamica ne bila imela. Glej ga šmenta: tam v zadnji klopi mi je Boletov Karlo odkimaval, da bi ne bilo nič hudo brez kruha. “Kaj pa bi jedel, če kruhka ne bi bilo?” sem ga vprašal. In Karlo je vstal ter se moško odrezal: “Cake . . .”
Pa naj še kdo jadikuje, da je v Avstraliji hudo. Dokler bodo otroci takole modro odgovarjali, je naša nova dežela res blagoslovljena. Le hvaležni bodimo za vse!
★	Oktober je mesec sv. rožnega venca in dne 7. oktobra (ponedeljek) bo praznik Roženvenske Kraljice. Ob pol osmih zvečer bomo imeli pri Mariji Pomagaj roženvensko pobožnost z blagoslovom. Vabljeni!
Baragov dom v Kew, Vic. ^*sli, September, 1963
Dr. Matej POŠTOVAN:
PETROVA MREŽA
(Odlomek iz predavanja)
MED INTELIGENCO, KI SE JE ODTUJILA Cerkvi, čutimo vplive zgrešenih ideologij, ki so nekakšen surogat — nadomestek — za izgubljeno vero. V njih je nekaj iz krščanstva izposojene vsebine, ki človeka mika. Preko te vsebine moreno iskati stik z izgubljenimi dušami. Povedati jim moramo, da je vse to v višji meri vsebovano v naši veri. Iz krščanstva izposojene resnice, za katere se ogrevajo, moramo na pravem mestu postaviti v žarko luč in jih nuditi izmaterializiranemu človeka z ustreznimi prijemi.
Med surogati za izgubljeno vero naj omenim marksizem, novi liberalizem in eksistencializem. Zanje se ogrevajo razumniki, šolani ljudje, njihov refleks se pa kajpak čuti v ostalih slojih.
Marksizem je ideologija upanja. Kristusovo veselo oznanilo upanja je v njem izprevrženo v profano obljubo zemeljskega raja, ki pa še vedno skriva v sebi mesijanske poteze kraljestva božjega. Saj po njem hrepeni sleherna človeška duša, naj se tega zaveda ali ne.
Eksistencializem sloni na filozofiji obupa. Skrajnosti se dotikajo. Perverzna eksistencialistična ideologija dokazuje v bistvu isto, kot marksizem: Človekovo težnjo po upanju, po obljubljeni deželi, po večnem Jeruzalemu.
Kaj je zaključek iz te ugotovitve? Naj nam pove kardinal Frings:
“Morda se je krščanstvo zadnjih sto let res malo preveč omejilo na duhovno blaginjo posameznika, katero bo dosegel v onotranstvu, in ni dovolj glasno govorilo o blaginji tega sveta — o univerzalnem upanju krščanstva, ki človeka osreči tam in tu. Morali bi torej na novo razmišljati o tem in postaviti proti gorečnosti do zemlje, ki jo čuti sodobni človek, pozitivno razlago sveta kot stvarstva, ki priča o božjem veličastvu in nam služi za srečo v Kristusu, ki ni samo glava svojo Cerkve, ampak tudi gospodar sveta”.
če bomo pokazali in utemeljili več zanimanja za človejovo tostransko usodo, ne bo več drl za marksizmom, ker bo lažje spoznal njegovo praznoto.
Podobne misli veljajo za novi liberalizem. Ideja strpnosti, spoštovanje duhovne svobode, resnica nad sleherno duhovno šablono — to so vred-
note, ki dajejo liberalizmu privlačnost. A tudi to in še mnogo več vsebuje krščanstvo v najzl* nejši obliki. Po žalostnih izkušnjah z desničar* ^ totalitarizmom je marsikdo izredno občutljiv ^ vsega, kar diši po totalitarizmu, in beži v novi beralizem. Tu postane do vere indiferenten. D°s krat se ne more pravočasno ustaviti in v babilo^ ski zmedi pojmov zdrkne preko meje, dokler se znajde v objemu levega totalitarizma. Tega “i goljufiva dialektična propaganda prikazuje svobodno demokratično ideologijo.	,
Živimo v sekularizirani socialno-skrbstv državi, v kateri je z materialne strani nekako Pre skrbljeno za posameznikovo življenje. Cerkev vera mu postajata nepotrebni, odveč. A so še P0^ dročja, kamor država ne sega, ne more seči. y vek sam v sebi je in ostane tisto neznano biw ' v katerem ostane najbistvenejše nepojasnjeno to kljub vsem sodobnim znanstvenim metodan#: ^
Ljubezen je veliko čudo, ki se ne da zajet* elektronkami. Pri občutku krivde odpovedo statistike. V dnu srca čutimo nekaj, kar kliče P® neskončnem, zakaj le neskončno nas lahko ute '• Pa še trpljenje, bolezen, smrt, tesnoba, hrepe1^ nje, negotovost o smislu življenja, teža dela, bezenska in duhovna stiska. Tu človek še vedn® čuti svojo nebogljenost in osamelost. Tu je tud* tehnični dobi obširno polje, da z ustreznim P™ mom človeku približamo Boga.
m—iste
Svts brau
CIRIL in,METOD
' ohrutiu Mm Uro r*ro
ZANIMIVA IZMENJAVA MISLI V DOMOVINI
Župnik Lojze Kozar v Odrancih, Prekmurje, je napisal povest TAKŠEN PRAG, ki je izšla med rednimi knjigami celjske Mohorjeve. Kozar je zdaj star 53 let. Povest je močno ugajala. Knjižni glasnik celjske Mohorjeve objavlja razgovor med pisateljem in nekim obiskovalcem. Tukaj navajamo izvleček iz pogovora, ki se nam zdi posebno zanimiv. — Ur.
Obiskovalec: Vi ste eden redkih duhovnikov Poimenovane srednje generacije, ki se ukvarja s Pisanjem. Stari rod mohorskih pisateljev je tako ^ekoč izumrl. Za Finžgarjem je ostal samo še Meš-v°* ki pa že tudi dolgo več ne piše. Jalen je utihnil, Ceprav je obljubljal še dosti. Cajnkar je obložen z Uredniškim in organizacijskim delom ter s profesorsko službo, da se tudi ne more posvetiti prozi. e kar predolgo čakamo na drugi del njegovih Rižnarjev. Matija Balažič se tudi več ne oglaša; 86 dvoje, troje imen, pa smo z duhovniki pisatelji kraju. Pri mladih ni zanimanja ne idealizma. ^ * je to znamenje časa, če pomislimo, da je nekoč Uhovniška generacija držala pokonci Dom in svet, 8s> Mentor, pisala v mesečnike, v dnevni tisk. Ali je ta splošna zadrega spričo pomanjkanja dob-7 pisateljev med mladino sploh neka nujna praz-Rlna> ki ji utegne slediti nova generacija dobrih pl8ateljev?
Nekdo je potrkal.
“Prosim, naprej!” se je oglasil župnik Kozar.
Med vrati je stalo plaho dekletce: “Gospod, ali bi šli...”
Imela je objokane oči, v njenem glasu pa je bila bridka žalost.
“Takoj pridem.	Ali	je hudo?”
“Mati so rekli,	da	hudo. Oče ne	bodo	več
dolgo. . . ”
In je spet zaihtela.
Pred očmi mi je vstala podoba Janoša iz povesti TAKŠEN PRAG, kako leži v mračni kamri, v	nekaki dremavici	in	kako počasi prihaja	življenje v njegove oči	in	zavest. A to ni	bil Janoš,
ki je umiral — dober oče, gospodar hiše, ki ni bila zaznamovana z besedami: Tu je že takšen prag, da brez tepeža, preklinjanja in sovraštva ne gre...
Poslovil sem se od prijaznega župnika, ki se je hitel preoblačit za previdevanje.
PRIPOMBA: Pri omembi pomankanja “zbranosti” bi mogel g. Kozar navesti še marsikaj: večjo zaposlenost pri pomanjkanju duhovnikov, ata-novanjske razmere, težave z oblastmi, cenzuro vsega objavljanja v tisku in tako dalje. Pa bi take omembe pač ne smele iziti v tisku. . .	Ur.
Kozar odgovarja: Res se zdi, da med mladimi Dovniki ni zanimanja za pisateljevanje. To kot ttrednik Mohorjeve družbe gotovo sami najbolj ve-Sicer je pa danes na splošno tudi manj zanikanja za branje kakor nekoč, človek se v hrupu
šnjega sveta še ni znašel. Preveč hlasta na vse 8trani in se ne utegne prav zbrati. Za pisateljevali? Pa je treba miru in zbranosti. Raje posluša ra-in gleda televizijo, kakor da bi prebral kakšno
dio
w
jUfo. In duhovniki nismo izjema. Tudi nas moti V®s ta trušč popevk, jazza, novic, odkritij, slik na toanu. Tako veselje do lepih knjig umira, z njimi ?*^d pa ure zbranosti, tihote, v kateri se človek .a*je pogovori sam s seboj, lažje premišljuje in se je loti dela, ki more biti spočeto in ustvarjeno No v zbranosti in miru. Kdor pa ne bere rad, bi še pisal!1 Poznam nekaj mladih izobraže-ljudi, ki poznajo leposlovja toliko kot nič.
Obrali so samo to, kar jim je šola strogo naro-
'lla> in še tisto takole bolj vsako drugo stran. |*°tovo pa je tudi med mladimi duhovniki nekaj J4 ih, ki imajo dar za pisanje, pa je kakor za-°Pan zaklad.
K SLIKI NA OVITKU
Tak je grb ljubljanskega pomožnega škofa dr. Jožeta Pogačnika. Prav za prav zdaj ni več pomožni škof, po smrti nadškofa Vovka je postal administrator škofije, ni pa še imenovan za nadškofa, če sploh bo. Lahko da ima papež z njim drugačne namene.
Skof Pogačnik je sin mlinarja v Kovorju in iz spoštovanja do svojega očeta si je dal v svoj škofovski grb zarisati — mlin. Obe ribi ob mlinu verjetno pomenita, da sin ni prevzel mlina za očetom, ampak zanj kot duhovnika in škofa veljajo Kristusove besede: Odslej boš ljudi lovil — v Petrovo ribiško mrežo.
Za svoje geslo v grbu si je škof izbral besede Kristusove, ki jih je s križa rekel Mariji:	Ecce
filius tuus — Glej, tvoj sin! Hoče reči, da se je škof še prav posebno na dan škofovske posvetitve izročil v varstvo nebeške Matere.
IZ ROKAVA P. ODILA
PIŠE Ml NEKDO: “Pa sem res vesel, pater, da imate tisti rokav, ki je vedno poln. Pa mi povejte, kaj je v vašem rokavu zapisano kot odgovor na izjave ljudi, ki jih večkrat slišim. Pravijo namreč: Saj verujem vse, kar me je mati učila. Če pa ne izpolnjujem vsega, kar Cerkev zahteva, pa menda ne bo tako hudo . .
Prijatelj, naj ti povem, da tako besedovanje tudi jaz večkrat slišim. Posebno pri pouku za poroke, ko se z mladimi pari po domače raztovarjamo. žal jih ni malo, ki so v veri slabo poučeni ali so pa tisti zgodnji pouk že pozabili. Mnogi mislijo, da je za zveličanje dovolj, če veruješ v Boga in Zveličarja Jezusa Kristusa. Ne zavedajo se pa, da je poleg vere nujna tudi pokorščina do Boga, ki obstoji v tem, da se držimo njegovih zapovedi. Naše krščanstvo mora biti v tem, da se trudimo za kreposti in vršimo dobra dela. Zelo se moti, kdor misli, da je vse to odveč in za pot v nebesa nepotrebno!
Vera v Boga ureja življenje
Veruješ, praviš, da je Kristus Sin božji, prišel na svet kot naš Odrešenik. To seveda drži, ne smemo pa prezreti, da je prišel tudi kot učenik in postavodajalec. Neprestano je poudarjal pre-potrebo pokorščine do nebeškega Očeta. Ni dovolj v Kristusov nauk verovati, izpolnjevati ga je treba. Brez tega je tvoja vera nepopolna, površna, naravnost prazna.
Sama vera človeka ne bo zveličala. Kristus je opominjal: “Ako hočeš v življenje iti, spolnjuj zapovedi!” (Mat. 19,17.) Je tudi resno svaril: “Ne vsak, ki pravi: Gospod, Gospod, pojde v nebeško kraljestvo, temveč tisti, ki izpolnjuje voljo mojega Očeta, ki je v nebesih” (Mat. 7.21).
Božjo postavo moramo izpolnjevati. Kdor I®* li, da sama vera zadostuje, živiš pa lahko po svoj®* bo kmalu samo še po imenu kristjan. Še bo P11" znaval Boga, razporoka in zopetna poroka se ®u pa zdi kar dobra, čeprav Kristus temu pravi Pre šuštvo. Ubogati duhovno cerkveno oblast se ne zdi potrebno, čeprav jo je ustanovil sam stus. Kopičiti bogastvo in imeti trdo srce do bli* njega — brez čuta za socialno pravičnost —■ P? njegovem je vse to prav, da le v Boga verujes’ Navedel sem samo nekaj najbolj očitnih zgled°v! kako zabrede človek, ki pozablja, da Kristus n učil samo vere, ampak nam je naložil tudi božje P°" stave.
Po tvojih delih boi sojen.
Kes je, vera je k zveličanju nujno potreb®'* Brez vere nihče ne more biti Bogu všeč. Toda v v Boga ni stvar, ki samo nekje v človekovi n°? tranjosti tiči. Vera mora prekipevati v dejanje> kreposti, v dobra dela. Kako bomo sojeni po “° rih delih, je nazorno povedal Kristus, ko je vedoval o dogodkih pri sodbi: “Lačen sem bil ste mi dali jsti . . . Kar ste storili enemu
pjj*
manjših mojih bratov, ste storili meni . . • dite in posedite kraljestvo mojega Očeta!”
In nasprotno:
“Lačen sem bil in mi niste dali jesti . • • *g berite se od mene, prekleti, v večni ogenj!'’ . bi bila vera sama dovolj, zakaj bi bila sodba visna od dobrih ali slabih del, ki pojdejo z na.I°|fl Apostol sv. Jakob je to do dna razume*^ preprosto po domače zapisal: “Vera brez d° del je mrtva”. Vsaka beseda kakor pribita! 1 vera je kakor telo brez duše. Duša oživlja & dobra dela oživljajo vero. Odtod naš preg°v Začni z Bogom vsako delo, da bo dober tek 1 lo!
Tvoja veda je *lepa, ako prezreš Kristusov nauk o grehu. Greh je največje zlo in zasluži kazen. Moramo se ga skrbno varovati, če smo pa le vanj zagazili, ga je treba priznati, obžalovati in se mu za bodočnost znova odpovedati. Res je Kristus trpel in umrl za naše grehe in tako zanje zadostil, ker bi sami tega nikakor ne mogli.
S	tem pa ni rečeno, da nam samim ni treba ničesar storiti za ponovno opravičenje pred Bogom. Nasprotno, prav Jezusovo trpljenje in smrt sta nam ukaz, kako se moramo potruditi za dobro kesanje nad grehi in za beg pred priložnostmi za nove grehe.
Nekaj misli o veri	_
So	ljudje,	ki gredo skozi življenje, kot J*1	g.
nili	skozi tunel. Temna je pot, tudi lahka m>	,
koč	se	boš pa	vendar do konca prebil. Potem
Bo že kako . . .
Pa nam Bog ni namenil takega pustega P° ^ vanja. V temo življenja nam sveti sonce v®re’j)jj. j nam daje gotovost, toploto, prisrčnost božje ^ žine. Zakaj se bolj ne potrudimo, da bi razum veličino vere in njen brezdanji pomen za življery.^_ . Ne samo za posmrtno življenje, prav tako za ljenje na tem svetu!
(Dalje str. 283)
Izpod
Trigla va
b>
v«ak
SLOVAK SLOVENSKEGA JEZIKA ima
čas iziti v Ljubljani, prvi naš slovar, ki bo la£al slovenske besede v slovenščini. Doslej
0	Poznali slovenske slovarje le v primeri z dru-jeziki, največ menda med slovenščino in nera-
-	5°' Za izdanje nove vrste slovarja se je zavzel , 'tut slovenskega jezika, ki se je ustanovil v y)ru Slovenske akademije znanosti in umetnosti, in ^ znameniti in močno zajetni knjigi bo zbran ^ Razložen v slovensčini ves zaklad našega jezik i. ^>Vr®eno bo delo zbiranja slovenskih besed od 16. 20. stoletja. Zares ogromno delo!;
, V TRŽAŠKI “MLADIKI” nekdo sprašuje, za-J so se v Trstu oprijeli novega pravopisa (bra-g^c >td.), v Ljubljani se pa drže starega in tam se vedno "‘bralci”. Kakšno ozadje je tu? — ^fedništvo odgovarja: “Kakšno ozadje? Tega v ne vemo. Dejstvo je, da so o novostih govo-
rili
zak.
različni ‘forumi’, preden je šla knjiga v tisk. aJ kasneje spremembe? To so za nas v Trstu
2*»ke. Vemo le, da so dobila uredništva listov v °Veniji prepoved, pisati kakorkoli v prid nove-
pravopisu. Čas bo gotovo posvetil tudi v to
^kulisjg »
j. *E O POGREBU nadškofa Vovka, posneto po KUžlNi; čeprav je nadškof želel, naj bi mu ne J Ha vencev, je bila krsta s cvetjem zasuta. Vlad-p * komisija za verska vprašanja je namesto ven-| 2* sklonila teološki fakulteti znesek 500,000 din.
Poklonila teološki fakulteti znesek Pogrebni sprevod na Žale je vse prostore ob s®h zagrnila “nepregledna množica”.
bo V MURSKI SOBOTI in BOGOJINI je mari-l^ka. škofija priredila veličastno proslavo jubi-
I	sv. Cirila in Metoda. Prekmurje je del tiste | ponije, ki sta v njej iz Blatograda delovala .v®ta brata med Slovenci. Zbralo se je nad 20,000 , U(*’- Maša je bila v staroslovenskem jeziku. Ob-so bile proslavi zelo naklonjene. Preusmeri-so ves promet in odpovedale motorne dirke, ki . Se imele vršiti tisto dopoldne, škofu in drugim ®stojanstvenikom so priredile sprejem v prosto-Občinske skupščine, kjer so ga pozdravili mno-Pfedstavniki svetne oblasti.
PREDSTAVNIK EVANGELIČANOV, senior L. Hari, je bil tudi povabljen na proslavo v Murski Soboti in se je z veseljem odzval. V svojem govoru je rekel med drugim: Prepričan sem, da se zaženja med kristjani novo življenje, ko ne bodo več v prvi vrsti gledali, kaj jih loči, ampak predvsem, kaj jih druži. Na to je pokazal tudi II. Vatikanski cerkveni zbor. Zato sem se z izrednim veseljem odzval povabilu na to proslavo.
TUDI NA PTUJSKI GORI so imeli veliko proslavo Ciril — Metodijskega jubileja in sicer v nedeljo 11. julija, teden za onim v Prekrmurju. Za petje med staroslovensko mašo so prišli pevci iz Maribora.
RAZDRTO POD NANOSOM si gradi novo cerkev, oziroma dviga staro in razvalin. Ni še vse dokončno urejeno, pa so vendar cerkev že slovesno odprli o priliki obiska apostolskega administratorja g. Albina Kjudra iz Tomaja.
V SLAVINI PRI POSTOJNI je umrl Župnik Martin Gorše, doma iz Sodražice pri Ribnici, vas Zamostec. Izšel je iz zelo revne družine, ki je štela 12 otrok. Ne samo Martin, tudi brat France je študiral kljub vsej revščini ter postal to, kar je danes: slovit akademski kipar Meštrovičeve šole, Živi in dela v Združenih državah. Izrekamo mu sožalje ob izgubi ljubljenega brata.
VSAKA PETA SLOVENSKA DRU2INA ima
naročene mohorske knjige, v vsaki družini pa gredo iz rok v roke in teh nad 400,000 knjig ne umira za tramovi in na knjižnih policah. — Tako poroča v svojem Knjižnem Glasniku Mohorjeva Družba v Celju, čeprav to družbo današnja oblast samo nekako tolerira, se je vendar Mohorjevi posrečilo, da se je odbržala in celo lepo napreduje. Kljub težavam še vedno izdaja knjige kolikor mogoče v duhu glavnega ustanovitelja družbe — škofa Slomška. Vsakoletni knjižni dar udom družbe je 5 knjig in vsaka od njih se tiska v okoli 80,000 izvodih — tako pridemo do zgoraj navedenega skupnega števila 400,000. Dosti višje naklade mohorske knjige nikoli niso imele. Poleg rednega knjižnega daru izhajajo pri Mohorjevi knjige za doplačilo: Finžgar, Meško, Detela, Pregelj, Perko itd.
V NOVEM MESTU so 29. avgusta preoblekli
6	mladih fantov v frančiškansko obleko in jih sprejeli v novicijat. Istočasno je 5 drugih, ki so lani vstopili v novicijat, napravilo prve redovne obljube.
On zna
ŽENA MORE S SVOJIMI ŽRTVAMI v moževem srcu vžgati ljubezen. A tudi nasprotno je res: mož zna ogreti ženo, ki se ni poročila iz ljubezni. Mož to celo lažje doseže, njemu ni treba, da bi se v ta namen za ženo žrtvoval. Dovolj je, da zna ceniti njene žrtve zanj.
Pride mlado dekle, vsa zaskrbljena, s pismom v roki.
“Berite to pismo”, mi reče.
Berem. Resen fant z lepo službo jo prosi z.i roko. Vprašam:
“Ali ga poznaš?”
“Poznam ga in prav nič rada ga nimam. Pa to še ni najhujše: celo nekoliko zoprn mi je. Saj takega ne morem vzeti?”
“Pa ga pusti, saj ne boš potem nič na slabšem kot si zdaj. Saj ti ni sile in nikamor se ne mudi”.
“Že res. Kaj pa, če mi bo kdaj žal, da sem ga zavrnila, saj sami vidite, da bi bila to lepa partija.”
“Dobro preudari in po prevdarku se ravnaj. Odloči sama, saj to je popolnoma tvoja stvar.” Nekoliko pomolči in se zamisli. Potem vpraša: “Povejte mi, ali je mogoče, da bi ženska kdaj vzljubila moža, ki ga nima rada in ji je celo nekoliko zoprn?”
“O, pa še kako mogoče je! Celo pogosto se kaj takega zgodi; poznam že več takih primerov. Saj ljubezen ne sloni samo na lepi, simpatični zunanjosti, marveč še bolj na harmoniji in soglasju duševnih lastnosti in potez značaja, zaradi katerih začneš drugega ceniti in občudovati in preko tega polagoma celo ljubiti. Zlasti če ti s svojim načinom življenja daje povod, da si mu hvaležna in da z njim sočustvuješ. Ko se srečata v sočustvovanju, se pa že spočno ljubezenska čustva.” Dekle je odšlo in se odločilo za zakon s tistim fantom. Življenje je pokazalo, da je bilo tako prav. Zakon je zelo srečen. Od začetka je bila nekako zaskrbljena in se je bala, kaj bo. A ni dolgo trajalo, da je moža tako rada imela kot on njo že pred zakonom.
Kako je to dosegel? Nisem vprašal, pa po IS letih se mi je sama pohvalila. Na kratko je povedala s pomenljivimi besedami:
“On zna!”
Dr. A. Trstenjak: “MED LJUDMI”
Njena povest
“Veste, tako zna biti ljubezniv, če le more, ®> kako veselje naredi. Vedno mi kaj prinese, da D1® veselo preseneti. Nikoli ne odide, da ne bi poPre^ dal izraza svojim čustvom. Pri delu mi pomag8-če le more. Vsaj dobro voljo pokaže, češ da se ne bom sama z delom ‘dolgočasila’. Če drugega ne more, me poboža in s tem pokaže, da me i1®8 rad. Vsako stvar, ki mu jo naredim, z veseljenJ pohvali. Nikoli ne godrnja nad kosilom, vse mu ^ všeč, ker je pač ‘ženka skuhala’. Vsaka obleka, jo nosim, mu je privlačna in me pohvali, češ:	,
se ti poda? Karkoli ukrenem, vedno je poln P^. znanja in hvale, čeprav vem, da vedno tega vredno. Tako me je pridobil zase, kot me nobeo ne bi mogel. Prej se mi niti ni zdel lep, saj morda spominjate, kaj sem takrat rekla o nje^1.
Zdaj so mi vse poteze njegovega obraza, vse
nje'
gove kretnje in vedenje zares ljube in privlaČn<j| Od začetka sem se morala kar nekoliko ‘potrudi
za ljubezen. Zdaj je pa že vse drugače, ga imam, kakor bi nikogar ne imela.
Rad®
On
mi je vse in bolj osrečiti bi me nihče ne moge*‘ Kot zna ta, ne zna nihče drugi.”
vse
kar
Rekli boste...
Zlasti vi možje boste rekli: Ha, niso pa take, niso ne tako dobre in skromne . . .
Seveda je res, da niso vse take. Mnoge so preveč zahtevne, izbirčne, muhaste in skrajno ®e plemenite. Res, mnoge so prav nelepe v svojem čaju in nevzgojene, toda na take sedaj v tem Prl meru ne mislimo.
Na splošno bo pa pa le veljalo in to hočeItl® poudariti — da poprečno dobra žena, ki ni ra*v8 jena, svojega moža razume in se zna zanj žrtvo^ ti. Taka žena bo vse storila za svojega moža: st° krat na dan, če je treba, njemu na ljubo utibn in storiti reči, ki ji niso prav nič lahke. Zase * povračilo za vse to pa ne bo zahtevala, da bi moral mož prav tako zanjo žrtvovati in nji ljubo opuščati svoje mnenje in voljo. Pač pa Prl_ čakuje eno samo stvar in z njo se popolnoma ^ dovolji, v nji najde popolno uteho, zadoščenje srečo. To je zavest, da zna mož njene žrtve ce ti. To ji pokaže s tem, da je do nje obziren, ^ ni trd in robat, Daje ji vsaj rahlo, dasi PrePflC.n valno priznanje, ko ji da čutiti, da je zaradi nje samo ob nji — srečen.
BODIMO Sl NA JASNEM - TO SO GROZNE REČI,!
**■*' rojaki, mili Slovenci: —
^ Veliko so vam že povedali sydneyski dnevni-„ ’ P°sebno ob večerih, da ste lažje spali, ko v eeping pills” ne verjamete, zdaj p*a vzemite na anJe, da slavni avstralski reporterji vsi skupaj 6,10 figo vedo.
na kratko povem: tista tako slavna hiša v Queen Street, Woollahra, Sydney, bivši “Slo-ska ^om” in zdaj nekakšna skrivnostna hrvat-zadevščina pod diktaturo p. Roka Romea in ortt Hajnška, Slovenca, ki se je znal spretno ija 6^n'i časopsnim in televizijskim reporterjem, tor^ °Sta* juna^ dneva samo p. Rok — tista hiša, eJ, bo šla v franže, preden boste to mojo sto-^ °centno resnično reportažo do konca prebrali. ^ vred bo šel v franže domala ves Sydney —-Ul kerite naprej, tu prenehajte in — bežite, beži-
tov,
Da spet zelo na kratko povem: tistih 9 Hrvat-ju„ ^ so zdaj v Titovih krempljih, je poslal v ^Boslavijo v zadnji inštanci nihče drug kot rdeči iz Pekinga!’ Seveda je bilo vmesnih inštanc j koliko, pa zdaj je skrajni čas, da pride vse na J1; Resno vas svarim, mili rojaki, ne dajte se za-Jati od tistih, ki trdijo, da so fantje šli na svojo 0 in lastno odgovornost, bodisi iz neumnosti nepremišljene zagrizenosti — nak in stokrat
•	Poslušajte! (če še niste zbežali.)
. Rekel sem že, da je v zadnji inštanci za po-fije odgovoren rdeči tovariš Mao. Zamislil je ''•jalen načrt, kako spraviti s sveta obe najbolj . P^ni tovariški veličini Hruščova in Tita. Po svo-ambasadorju v Belgradu-je podkupil Titovega ^ftzula v Sydneyu, proslulega tovariša Popoviča (, 0 Veste, da je pred nekaj tedni ta mož odšel iz Wneya in mislite, da je šel v Belgrad? Kaj še — ^eking na varno jo je popihal!)
Tovariš Popovič je z rdečim kitajskim denar-kupil od sydneyskega kardinala bivši “Sionski dom” na 121 Queen Street, Wollahra, pošte-j Podkupil p. Roka in p. Odila, ki imata vsak svo-Prostore v hiši za gotove namene — no: tako ■le začelo. Hiša je postala “glavni stan” Maove ^r°te zoper Nikito in Tita. Ni sicer res, da se je jjVetorica hrvatskih fantov tam vežbala za umor iščeva in Tita, res pa je, da so se vsi plani in tskuhali tam. Za vežbališče si je p. Rok a ®cim kitajskim denarjem kupil obširno zemljišče ^Umbi Umbi, prav blizu tam, kjer ima farmo
Sl,
°venec Ivan Šepetave ml., vsak si lahko gre stvar September, 1963
osebno ogledat. Nič ni res, bi se bili subverzivni Hrvatje vežbali v Wodongi v bratskem zagrljaju z avstralsko vojsko, vežbala sta jih v Tumbi Umbi preizkušena terorista p. Rok Romac in Ivan Šepetave st., ki je v ta namen hodil po dvakrat na teden iz Lawsona v Tumbi Umbi, hočem reči,, vozil se je s kolesom.
Kar se tiče p. Odila in sploh Slovencev, ki uporabljajo po svoji, še bolj pa po Maovi uvidevnosti tesen prostorček v hiši 121 Queen Street, sedaj kar čez noč tako slavni, da jo hodijo Syd-neyčani v procesijah ogledovat, je vsa zadevščina še skoraj bolj skrivnostna Res je, da se Slovenci prve ekspedicije teroristov v Jugoslavijo niso udeležili, nimajo namreč toliko korajže kot deveto-rica Hrvatov, pač pa so se in se še sedaj pridno vežbajo za udeležbo prihodnje ekspedicije, če bi se namreč prva primerno obnesla. Vežbajo se v petju z namenom, da bi krajšali čas in dajali korajžo bodoči ekspediciji velike teroristične vojske, dobro izvežbane v Tumbi Umbi. Pojejo silno udarne vojaške pesmi, sam sem jih slišal: Vojaški boben, vojaška sablja! — kar stresalo me je! In tam se vežba tudi godba ali orkester, seveda misli iti
—	ali mislila je — s teroristi in jim med potjo igrati, da bi se jim ne zmešal korak. In končno — to vam je prefriganost prve klase! — vežbajo se za igro PRI BELEM KONJIČKU — zares izvrstno komuflirana propaganda? Kakor da bi nas eden ne vedel, da se tudi slovenski teroristi že davno pripravljajo za vkorakanje v Belgrad — na belih kon-jih!
No tako — ampak vse to ni glavno, da pišem in SVARIM! Pišem, kot vidite, samo “po naše”, čeprav bi lahko tudi kakšno angleško besedo zapisal vmes. Pa tega nočem, ker bi lahko prišlo pred oči reporterjem sydneyskih večernikov, pa bi verjetno tako hitro bežali iz Sydneya, da bi mojim milim rojakom na begu zabarikadirali pot. Take krivde si pa ne morem naložiti na kosmato vest.
Našel se je namreč izdajalec, neki kitajski frančiškan v Sydneyu. Kako je zvedel za vso reč, je še skrivnost. Vsekako je rdečemu Maotu precej gorak in ni maral, da bi stvar uspela. Hruščev in Tito sta bila pravočasno obveščena, konzul Popovič odpoklican, dvetorica Hrvatov ujeta, p. Rok brez sodne razprave obsojen na smrt. Slovenci so se pravočasno razbežali in si ne upajo več v bližino hiše 121 Queen St., razen v razdalji 6 milj — najhujše pa šele pride!!!
(Konec str. 261)
KATERI ŽEP NAJ SPRAVI DOBIČEK?
Pričujoči članek je objavil v Argentinski DRUŽABNI PRAVDI Rudolf Smersu. Tudi nam bo koristno branje. Obenem naj nam pokaže, s kakšnimi vprašanji se bavi DRUŽABNA PRAVDA kot organizacija socialno čutečih Slovencev v emigraciji in njihovo glasilo, ki nosi isto ime. — Ur.
V	VSEH ČASIH JE PREVLADOVALO PREPRIČANJE, da gre vse, kar se pridela in proizvede, tistemu, ki je lastnik produkcijskih sredstev ali kapitala.
Tako je bilo že v Egiptu, v Grčiji in v starem Rimu. Prav tako v fevdalni dobi in tudi v novejši dobi klasičnega gospodarskega liberalizma ali kapitalizma. In tako prepričanje imajo še danes lastniki produkcijskih sredstev in tudi razni ekonomisti stare in nove liberalne šole.
Po teh nazorih je torej lastnik kapitala — zemlje, strojev, tovarn, denarja ... — tudi lastnik sadov proizvodnje in torej lastnik vsega dobička. Tisti, ki daje svojo delovno silo, bodisi neprostovoljno — suženj, tlačan — bodisi prostovoljno — današnji delavec — dobi samo toliko, da pač more živeti in si ohraniti delovno moč. V tem pogledu ni bistvene razlike med sužnji, ki so gradili egiptovske piramide, in delavci, ki so delali v prvih angleških tovarnah.
Res je, da je dobil moderni kapitalizem v praksi nove oblike, da se je “humaniziral” v tem smislu, da daje delavcem tudi del — navadno zelo majhen
—	čistega dobička v obliki bilančne, božične ali druge nagrade ali tudi tako, da ustanavlja razne socialne ustanove za svoje delavstvo —bolnišnica, otroška zavetišča, počitniške domove in podobno.
V	gospodarsko in kulturno bolj razvitih državah je teh ugodnosti vedno več. Toda vedeti moramo, da dajejo podjetja te ugodnosti mnogokrat zato, da sploh privabijo delavce v svoje podjetje in jih v podjetju obdrže ali da zvišajo njihovo produktiv no silo. V Nemčiji je zadnje čase naravnost tekma med podjetji, kdo bo delavcem več nudil — seveda ne iz ljubezni do delavcev, ampak zaradi pomanjkanja delovne sile.
Na eni strani se je torej kapitalizem “humaniziral”, na drugi strani pa so sindikati dosegli zboljšanje delovnih pogojev. V praksi so se delavske razmere marsikje — zlasti v Evropi in Severni Ameriki — zelo zboljšale, marsikje se pa še dogaja vse tisto, kar je Evropa doživljala prejšnja stoletja.
Vodni stolp v Komnu
Misli, September,
V	teoriji pa se ni skoraj nič spi'emenilo. VeCi na ekonomistov v zapadnem svetu stoji v bistvu še vedno na osnovah klasičnega gospodarskega ^ beralizma. Priznavajo sicer delvavcu pravico primerne plače, celo do dobre plače, ker to dvig8 delavčevo produktivnost in ker je — kakor sin0 rekli — mnogokrat mogoče obdržati dobrega in lZ^ vežbanega delavca v podjetju le s pomočjo dob1^ plače. Toda niti pristaši klasičnega liberalizma m ti pristaši tako imenovanega “neoliberalizma’ n® priznavajo delavcu pravice do dobička. Opažal sicer, da so delavci tu in tam udeleženi pri upr*^1 podjetja, da so celo solastniki podjetja s pom0‘jJ tako imenovanih delavskih delnic, da dobivajo klado za večjo produkcijo itd. V tem pogledu iBf® mo zanimive primere v Zapadni Nemčiji, BelgUj’ Angliji in Združenih Državah. So pa to v glavneI1’ le oblike boljših delavskih plač. Niso se pa s te spremnila stara načela in niso še zmagala nOv*’ da ima pravico do čistega dobička ne samo tl ’ ki daje kapital, ampak tudi, kdor daje podj^11 svojo delovno moč.
Kdo je kriv?
Da se še do danes ni uveljavilo načelo, da J pravico do dobička tudi delavec, niso kriva s® načela gospodarskega liberalizma, ampak je t S kriv tudi marksizem, ki je šel v drugo skrajn ^ ter proglasil, da gre delu in samo delu vse, kar proizvede ali pridobi.
Dolga desetletja sta socializem in komunizem ^ila ta nauk. Milijoni delavcev so vanj verjeli.
Jer pa so pristaši tega nauka zmagali, so pa v Praksi pokazali, da so bila njihova načela nevzdrž-na >n zgolj demagoštvo.
Čigava je proizvodnja v Sovjetski zvezi, na Rilskem ali v Jugoslaviji? Ali je delavec njen last-in sme z njo razpolagati? Vsi vemo, da si ” °tttunističnih deželah lasti država vso industrijsko ltl Poljedelsko proizvodnjo — razen tega, kar na Primer v Sovjetski zvezi pridela delavec na svojem ptičku — delavcem pa niti približno ne daje tega, r mu dajejo celo kapitalistične države.
Danes širijo marksistično teorijo o delu — da namreč delo edini vir vsega narodnega bogastva
—	samo še uradni razlagavci marksizma in leninizma. Za vse druge je jasno, da sta za proizvodnjo potrebna delo in kapital. Kapital ne more nič brez dela, pa prav tako ne delo brez kapitala.
Brez kapitala bi bilo človekovo delo prazno, saj človek ne more ustvarjati iz niča. Vse njegovi zunanje delovanje se mora vršiti na neki osnovi. Gospodarski proizvodi so učinek vzajemne dejavnosti obeh — dela in kapitala.
Marksistična teorija o delu ni napravila delavcem nobene usluge. Poglobila je prepad med delom in kapitalom. Preprečila je, da bi se našla teoretična podlaga za boljše odnose med obema.
(Konec prih.)
DVA OBISKA PRI PAPEŽU
francoski socialistični poslanec
Albert Thomas je šel v Rim leta 1931. Zahotelo mu je, da bi videl tudi papeža. Povedali so mu, a bo treba pred papežem poklekniti za blagoslov.
0	mu ni šlo v račune, ker je bil hud brezverec. a je našel izhod. Dal si je napraviti zdravniško Pričevalo, da ga koleno boli in ne more poklekni- S tem se je papežu opravičil in vse je bilo
v	redu.
Mislil je bil, da bo obisk trajal le nekaj mi-nut. Pa papež ga je obdržal kar celo uro. Ob kon-cu obiska je Thomas rekel:
“Oprostite, da sem vam vzel toliko dragoce-časa.”
Papež je odgovoril:
“Nič opravičila, dragi gospod. Povejte vsem ®v°jim prijateljem, da lahko vsak pride. Jaz sem *a vse in moja ljubezen objema vse enako.” Glasilo se je tako iskreno, da je Thomasa Gabilo pri srcu. Preden se je zavedel, je klečal d ppaežem in mu poljubljal roko. Papež se je
tu
nasmehnil in rekel:
“Hvala Bogu, da je vaše koleno tako hitro in tako temeljito ozdravelo.”
★
O	obisku Adžubeja, zeta sovjetskega Hruščo-va, pri papežu Janezu XXIII poroča DRUŽINA v Sloveniji:
“Sv. oče Janez je pred kratkim sprejel v posebni avdienci Adžubeja. Nekaj dni pred tem obiskom se je Adžubej izrazil, da je strasten brez-božec, da pa ne grize in tudi papež ne. Dobri sv. oče Janez mu je ljubeznivo podal roko in se z njim 18 minut razgovarjal.
Po avdienci pa se je Adžubej ves prevzet izrazil o papežu: Resnično, velik mož! Njegove besede so me globoko pretresle.
Pred časnikarji je papež vpričo Adžubeja govoril o poslanstvu katoliške Cerkve, ki je “neutral-na”, a da ta neutraliteta ni pasivna, ampak da služi miru. Slednjič je blagoslovil navzoče in tudi tiste, je rekel, “ki so vašim srcem najbližji.”
VIPAVSKA DOLINA
Narodna
Vipavska dolina, lepota sveta, nam grozdja in vina presladkega da. Pod trto počiva se hladno ljubo, veselje se vživa in venca glavo.
Naj laška ravnina še bolj se blešči, pa lepša dolina vipavska se zdi. Tedaj naj Vipava na veke živi, ker prva in prava slovenska je hči!
»■-.v-:
ŠKOF TOMAŽ NOA POROČA
0 NAPREDKU BARAGOVE ZADEVE
ze, ki jo vzdržuje cerkvena organizacija za &r jenje vere.
Gradiva za sestavo končnega poročila v B1® je torej kar dovolj, škofija je nedavno najela v* kega ameriškega kapucina, da ves svoj čas p<>sv tej nalogi. Ko sestavlja predpisano poročilo, J neprestano z stikih — osebnih ali pismenih ~ vsemi slovenskimi in neslovenskimi izvedenci, .** ] so zbirali gradivo in po svoji uvidevnosti ure^" vali. škof trdno upa, da bo to delo v doglednein času dozorelo in odposlano y Rim.
ŠKOF T. NOA, POLJSKEGA RODU, je Baragov neslednik na marquettski škofijski stolici v Severni Ameriki. Odkar je postal škof, se veliko trudi za Baragovo svetniško počastitev. BRAGOVA ZVEZA v njegovi škofiji izdaja po štirikrat na leto
v	angleščini THE BARAGA BULLETIN na 4 straneh velike oblike in ga razpošilja v mnogih tisočih po Ameriki in izven nje. Ko se je pred zadnjim božičem škof vrnil iz Rima po prekinjenem vesoljnem zboru, je dal v BULLETIN napisati, kako je v Rimu skušal pripraviti pot apostolskemu postopku za Baragovo beatifikacijo.
Ko je rimskim izvedencem, povedal, kaj je že vse storila škofija za Baragovo stvar, so mu rekli, da je verjetno že dovolj zbranega, vendar je pa treba za rimski postopek vse spraviti v obliko, kot jo Rim po predpisih zahteva. Tega doslej škofija še ni mogla napraviti. Bala se je, da še vedno ni zbranih dovolj zgodovinskih dokumentov, ko raziskovalci Baragovega življenja še vedno kje kaj odkrijejo, kar je bilo doslej neznano.
Med temi raziskovalci je škof z velkim spoštovanjem navedel poleg neslovenskih imen tudi slovenska. Zlasti je poudaril zasluge inženirja Jožeta Gregoriča v Chicagu, ki da je “skoraj vse svoje odraslo življenje posvetil raziskovanju Baragove zadeve.” Poleg njega duhovnika dr. Franca Jakliča, ki je nalašč za Baragovo stvar prišel iz Argentine v Severno Ameriko in tam ostal.
Nam Slovencem je spisal debelo knjigo o Baragu in poznamo ga tudi po njegovi krasni knjigi PO SVETLI POTI. Na tretjem mestu je škof omenil dr. Maksimilijana Jezernika, učenega rimskega profesorja in podravnatelja velike univer-
Pričevanje o Baragu
Poleg zgodovinskih tiskanih dokumentov, mor predvsem spada vse, kar je Baraga sam * j napisal, bo Rim zahteval tudi ustnih ali pisn*e® prič tistih, ki so Barago osebno poznali. Žal, kih prič ni več pri življenju — predolgo se B®** govi častilci niso zganili, da bi pognali v tek * . fijski postopek zanj. Živijo pa vendar še taki, so iz ust Baragovih sodobnikov slišali o njem P1^*, vedovati. Ti vsi so bili prepričani, da je bilo D ragovo življenje vseskozi svetniško. Takih drug nih prič, je zatrdil škof, imajo že precej in kar so izjavile pod prisego, je skrbno shranjen° arhivih Baragove Zveze.	^
Vse torej kaže, da se bo apostolski postoP® za Baragovo oltarno čast kmalu začel in Bar8® ne bo preveč zaostal za Slomškom...	.
Končno je škof Noa poudaril, da je P0*1® . 0 molitev za uspeh vsega dela. Zato nam vsem z polaga na srce, da molimo v ta namen in se »8^ gu pripročajmo za posredovanje pri Bogu v,I|ajcut privatnih zadevah. Javno ga še ne smemo častiti ^
svetnika, upati pa smemo, da bo marsikdo i® nami tiste težko pričakovane čase še doživel.
Moj Bog, molim tvoje neskončno vsemi močmi svoje duše. Zahvaljujem se ti ** losti in dobrote, ki si jih naklonil svojemu niku Frideriku Baragu. Prosim te, povel1'*'*.. tudi na zemlji, da bo pred vesoljno sv. C«1
prištet zveličanim.
1963
beležke in POZDRA VI IZ KOROŠKE
Dr. Ivan Mikula
(prepozno za avgust)
S PRISRČNIMI POZDRAVI UVAJAM te ^tice. Premnogi rojaki v Ameriki so mi narodi pozdrave za vas v Avstraliji.. Živahno so -ie 2animali za razmere “tam doli” in spraševali, ka-
ko
se imate. Mnogi so si Avstralijo predstavljali
k°t deželo ljudožrcev, kač, povodnij in gozdnih Požarov, pa še drugačnih neprestanih strahot. Z 2&čudenjem so jemali na znanje, da ni vse tako ln da se kar dobro počutite, vsaj po večini. Pri-Po^fedoval sem o vašem življenju in napredku v faznih smereh, svoja pripovedovanja sem pa vča-podkrepil z barvanimi slikami iz vašega življenja.
Vseh imen prijateljev, znancev in sorodnikov,
1	Vas pozdravljajo, ne morem navajati. Omenim naj le tri. V Californiji je naročil pozdrave moj Požrtvovalni zdravnik dr. Erlaeh z družino, koroš-
1	rojak. Pri njem sem bil kakor doma. Poleg post-režbe na njegovem domu sem imel v njem tudi 2vestega ministranta, kadar je šola zadrževala njegove štiri sinove, izborne študente. S srednjega vzhoda ameriške celine vas pa pozdravljata p. Klavdij ®Wn, župnik slovenske cerkve v Milwaukee-ju in P' Beno Korbič, predstojnik frančiškanskega samos-J^fia v Lemontu, kjer so svetovno znane Ameriš-e Brezje. Ob popraševanju, osveževanju spomi-n°v» smo se vedno spet in spet vračali v Avstra-l^0) kot je bila pred 11 leti, ko sta patra doli ora-a celino med tedanjimi priseljenci.
Avstraliji zelo podobno Californijo sem zapus-^ 10. junija in napravil pet tisoč milj dolgo pot *° New Yorka na udobnem avtobusu Greyhound.
potjo sem se ustavil za več dni le v Rock ^Hngsu, v državi Wyoming, potem v Chicagi, ^etnontu in Clevelandu. V Chicagi sem se sestal z •nnogimi ožjimi rojaki iz Koroške, ki so se dav-pred vojno priselili iz Roža, okolice Baškega Je*era, od Zilje. Prijetno smo se razgovarjali v naŠem domačem narečju, ki so ga lepo ohranili. ,ako sem tudi jaz med njimi osvežil svojo doma-govorico. So požrtvovalni naročniki in marljivi ralci slovenskega tiska, ki prihaja iz Mohorjeve ^karne v Celovcu. Skupaj smo se peljali na bož-j0 Pot v emont in pomolili tudi ob grobu našega n*Pozabnega šmihelskega rojaka škofa Gregorja
Rožmana. Rojaki so mi pripovedovali o njegovih močnih pridigah v Lemontu, o njegovih ljubeznivih pogovorih z rojaki po raznih cerkvenih slavnostih in o njegovih prijaznih obiskih po družinah. Iskreno smo priporočali sebe, svoje drage in svojo domovino Mariji Pomagaj, ki tako milostno stoluje na oltarju samostanske cerkve. Ko sem pri njenem oltarju maševal, sem tudi vse vaše namene vpletel v “spomin živih.”
Tri dni sem preživel v velemestu New Yorku, ki je s vsojimi nebotičniki, kakor koroške planine, zagnano proti nebu. Vtis na mestu je veli-častnejši od vseh idealiziranih slik. Bivanje v tem labirintu mi je olepšal g. Rudi Večerin s svojo prijazno družino. Le s težkim srcem sem se 29. junija vkrcal na “Waterman”, ki nas je po hladnem in meglenem tednu srečno izkrcal v holandskem Rotterdamu. Preku Amsterdama me je nosil vlak naprej v Koln, ki je bil pri nas nekoč znan kot Kelmorajn in je bil cilj mnogih romarjev iz naših domačih krajev. Ko sem ogledoval mogočno katedralo, mi je tatinska roka precej olajšala ročno prtljago na postaji. Na srečo mi je uslužno avstralsko poslaništvo takoj izstavilo nov “passport”, da sem smel s slabo voljo nadaljevati pot skozi Nemčijo, vso megleno in deževno, šele v ranem jutru 20. julija, ko je vlak skozi predor pod visokimi Turami zdrčal na Koroško, me je pozdravilo svetlo sonce in me prevzelo poletje s pokošenimi travniki in zorečimi žitnimi polji. Pozdravljena, domovina, bodi mi po enajstih letih zopetni vir osveženja!
Doma me je razveselilo pismo direktorja katoliškega imigrantskega urada v Sydneyu, ki mi dovoljuje šest mesecev podaljšanja dopusta z željo, da “se mi zdravje še bolj propravi in se proti koncu tekočega leta vrnem v Avstralijo.”
Živim na svojem domu in mislim ostati vsaj dva meseca. Seveda pa ne bom prismoljen na svoj dom. Obiskal sem že nekaj krajev, med njimi seveda Celovec. Ogledal sem si vzorno urejeno Mohorjevo tiskarno, kjer prav zdaj tiskajo nove knjige za letošnji knjižni dar zvestim Mohorjanom. Prav tu sem danes in tu tipkam te vrstice.
Ko spet stopim v čudovito poletno prirodo, bom nad Klopinskim, Vrbskim in Baškim jezerom zazrl z večernim soncem ožarjene Kamniške planine, Karavanke in Julijske Alpe, zveste čuvarke vaše ljubljene domovine. Tja hitijo vaši pozdra-
vi	in od tam prihajajo preko kontinentov ljubeči odzdravi: Bog vas živi!
Moj naslov: Latschach, Faakersee, Karnten, Austria.
KAJ SE VAM ZDI O KRISTUSU?
ČIGAV SIN JE?
(Mat. 22,42)
Vernim katoličanom je odgovor lahak. Vendar se je bati, da Kristusa premalo poznamo in malo vemo o njem. Pozabili smo. Prav bo, če ponovimo vsak mesec nekaj, kar so evangelisti o njem napisali. Poznanje Kristusovega življenja in delovanja bo poglobilo našo vero vanj.
Besedilo evangelijev imamo tu spodaj na levi strani, na desni pa pojasnila k besedilu, da nam bo laze razumljivo. Priložena je zemljepisna karta Palestine, da lahko sledimo, kje se dogodki evan-gelijezv vršijo.
Če pravimo, da smo Kristusovi, moramo Kristusa kar najbolje poznati!
JAVNA GREŠNICA IN JEZUS
Prosil ga je pa nekdo izmed farizejev, da bi prišel k njemu na obed. In prišel je v farizejevo hišo in sedel k mizi. In glej, žena, ki je bila v mestu grešnica, je zvedela, da je v farizejevi hiši pri mizi, in je prinesla alabastrno posodo dišečega olja; jokajoč je .stopila od zadaj k njegovim nogam in s solzami začela noge močiti; brisala jih je z lasmi svoje glave, jih poljubljala in mazilila z oljem.
Ko je pa to videl farizej, ki ga je bil povabil, je rekel sam pri sebi: “Ko bi bil on prerok, bi vedel, kdo in kakšna je ženska, ki se ga dotika: da je grešnica.” Jezus pa se je oglasil in mu rekel: Simon, imam ti nekaj povedati. On pravil: Učenik, povej! (Jezus je spregovoril):
“Dva dolžnika je imel neki upnik. Eden mu je bil dolžan 500 denarjev, drugi pa 50. Ker nista mogla plačati, je obema odpustil. Kateri izmed obeh ga je torej bolj ljubil?”
Simon je odgovoril: “Menim, da tisti, kateremu je več odpustil”. On mu je pa rekel: "Prav si
Sidon
/■
•Ca/zana
philippt
V Capharnau.
\S^orhCanoL
^ Nazareth
. MT Tabor
^V>	*Aium
<QV. Scythqpolis
CaeSarvo. \
•PelCa
Aenon• e
V
N
* ‘K
•Sichar fjucoi j WtlL
S jSebastu
£
Joppa,	Pha&adis
Arimatfaa	A	*,	.	\
Archdais1 Lydda%	C/)	•Ephnn*
KtCopolis • BtthJ Jericty>
Enmcw	}.Betfyzny
JeruSalem
-9	jM
, \3	J	'S	K
J	»Hebron	(((^
V	HIŠI FARIZEJA SIMONA
Premožnejši Judje so radi vabili na obed P0^ joče učitelje, ki so nastopali v shodnicah in drU9 . Tudi kak farizej se je poslužil te navade. Sicer_ šlo toliko za obed kot za razgovor med obedom, k1 j ga smeli priti poslušat tudi drugi, ki niso bili ^ gosti. Farizej Simon si je hotel Jezusa od blizu ^ dati in poslušati njegove besede. Bil je eden galilejskih farizejev, ki niso bili napram Jezusu t strupeni kot oni iz Jeruzalema. Vendar pa ^
posebnih znakov spoštovanja do Jezusa ni '
—	in to mu pozneje Jezus nekoliko po ovinkih ..i Našteva mu, kako bi ga bil sprejel po jud°vS šegah, če bi ga zares imel za odličnega gosta.
Preden so se nabrali poslušalci od zunaj *** f ■ den se je razvil, pričakovani razgovor, se je P°1	«
la “ženska s ceste’ in zbudila veliko pozornost, pohujšanje.	^
Da je ženska mogla do Jezusovih nog, lahko zumemo, če vemo, kako so takrat ljudje obedeit ^ Poprej so si sneli obuvala, nekake sandale, 111 bosi napol ležali, napol sedeli na zofah.
*odil.” In obrnivši se k ženi je rekel Simonu:
“Vidiš to ženo? Prišel sem v tvojo hišo: vode Za noge mi nisi dal, ta pa mi je s solzami močila no-Se ln brisala s svojimi lasmi. Poljubil m» nisi, ta P® ni nehala, odkar je prišla, poljubljati mojih n°g. Z oljem mi nisi mazilil glave, ta pa mi je z di-*ecim oljem mazillia noge. Zato ti povem: Odpuš-ceni so njeni mnogi grehi, ker je mnogo ljubila; komur se pa malo odpusti, malo ljubi.”
^jej Pa je rekel: “Odpuščeni so ti tvoji grehi. Tisti, ki so bili z njim pri mizi, so začeli sami Pri sebi govoriti: “Kdo je ta, ki celo grehe odpušča?” Kekel pa je ženi: “Tvoja vera te je rešila. Pojdi v miru!”
SORODNIKI SE BOJE ZA JEZUSA
In poslej je hodil od mesta do mesta in od vasi vasi in jih učil ter oznanjal božje kraljestvo. L l'jim so bili dvanajsteri in nekatere žene, ki so bile ozdravljene od hudih duhov in bolezni, Marija, s Humkom Magdalena, iz katere je odšlo sedem hu-duhov, in Joana, žena Herodovega oskrbnika Ruza, in Suzana in mnogo drugih, ki so mu stregle * »vojim premoženjem.
Pridejo v hišo is zopet se zbere množica, da še kruha ne morejo zavžiti. In ko so njegovi to slišali, *° sli, da bi se ga polastili; govorili so namreč: Z «ma je.
Prišli so pa k njemu njegova mati in bratje, Pa se niso mogli sniti z njim zaradi množice. Sporočilo se	mu	je:	“Tvoja mati in tvoji bratje stoje
*unaj in	te žele videti.” On, pa	je odgovoril
'■»temu, ki mu je to rekel: “Kdo je moja mati in kdo so moji bratje?”
In stegnil je roko proti .svojim učencem in rekel: “Glejte, moja mati in moji bratje! Kdorkoli h®mreč spolni voljo mojega Očeta, ki je v nebesih,
0,1 mi je brat in sestra in mati.”
PRILIKA O SEJALCU IN SEMENU
Tisti	dan	je	šel Jezus iz hiše in	sedel ob mor-
J"- In zbralo	se	je pri njem mnogo	ljudstva, tako
je moral sesti v čoln, vsa množica pa je stala ob k*"egu. In povedal jim je mnogo v prilikah, govo-
feč:
‘Glejte, sejalec je šel sejat. In ko je sejal, je Padlo nekaj semena na pot in priletele .so ptice *er ga pozobale. Drugo je padlo na kamnito zemljo, ^jer ni imelo veliko prsti; hitro je pognalo, ker ni "ttelo globoke zemlje; ko pa je vzšlo sonce, je posnelo, in ker ni imelo korenin, je usahnilo. Drugo j6 Padlo med trnje; in trnje je zraslo in ga zadu-s,lo. Drugo je padlo na dobro zemljo in je dajalo *®d: nekatero stoternega, nekatero šestdeseterne-in nekatero trideseternega. Kdor ima ušesa za Poslušanje, naj posluša!”
Ženska se je približala že vsa skesana, njeni grehi so bili odpuščeni, preden je vse tisto napravila za Jezusa, o čemer beremo. Zato je bil Simon v zmoti, ko je na tihem obsodil Jezusa, da si pusti streči od “ grešnice". Takrat že ni bila več to. hi Simon je moral do konca spoznati, da Jezus JE prerok, ko zna tako jasno brati njegove misli. Da je bolj držalo, mu je Jezus iz njegovih lastnih ust pokazal, kako zelo je žena zaslužila odpuščanje.
To pojasnilo so po večini tudi drugi slišali in so morali razumeti, da ženska ni več grešnica. Ona sama je pa verjetno še čutila nad seboj vse greino breme in se je zvijala v očitkih vesti. Naravnost ji je zdaj povedal: Odpuščeno ti je!
SPET V KAFARNAUMU
Sklepati se da, da je poteklo kakih šest mesecev, odkar se je bil Gospod nastanil v Kafarnaumu. Učit je pa hodil po vseh okoliških krajih. K er so bili z njim mnogi, učenci, apostoli in drugi, je seveda bilo vprašanje prehrane, prenošišč in podobnih zadev. Mnogo tega so vzele nase dobre žene, Judež je pa vodil blagajno. Za stanovanja ni bilo ravno težko, bil je poletni čas in množice so lahko prenočevale na prostem.
Jezusovi sorodniki v Nazaretu so imeli o vsem tem svoje mnenje. Da bi bil Jezus obljubljeni Mesija, jim ni hotelo v glavo. Njegovo nenavadno ravnanje in množice okoli njega jim je vzbujalo sum. Bali so se za dobro ime celokupne žlahte. Še na njegovo Mater so pritisnili, da bi šla z njuni in ga pomagala pregovoriti. Ustregla jim je in šla. Na tihem je dobro vedela, kako jih bo zavrnil. Pri njegovem nebeškem poklicu so se morali umakniti vsi človeški in zemeljski oziri — poznal je samo duhovne sorodnike. Kdo je to bolje razumel kot prav Marija? Poslanstvo je vzelo njegovo resno besedo na znanje in vse kaže, da se je mimo razilo.
NA GRIČU OB GALILEJSKEM JEZERU
Prizori iz vsakdanjega življenja so dajali Jezusu priložnost, da je podajal svoje nebeške nauke z vso mogočo nazornostjo. Tako je bilo tudi s priliko
o	sejalcu in semenu. Spet je pokazal, kako nam opazovanje narave lahko dviga misel in srce k Bogu. Njive tistih krajev in časov si ne smemo predstavljati po današnjem zgledu. Iz prilike same je razvidno, da je bilo vse jako primitivno. Gruda je imela pičlo plast rodovitne zemlje, orali so z lesenim plugom, ograj ob njivah ni bilo, le kaki mejniki iz kamna. Med njivami so se vila izhojena pota, trnje-
vi	grmi so rasli ob njih. Sejalec je imel seme v predpasniku in ga metal z roko, veter ga je raznašal, ptice so ga lovile . . .
ORLOVSKI SPOMINI IZ LEŠČEVJA
Spisal brat Nardžič (Nadaljevanje)
Poravnavanje ni uspelo
S POLOMOM NA OBČNEM ZBORU zadeva seveda ni mogla biti zaključena. Odsek ni mogel kar meni nič tebi nič prenehati, preveč življenjske sile je valovalo v njem. Tudi midva s kaplanom sva tako prirasla nanj, da sva se kljub odstopu in zameri prav živo zanimala za nadaljnjo usodo leščevskega Orla.
Fantje so naju skušali pridobiti nazaj. Prihajali so k njemu in k meni. Toda rana užaljene samozavesti je bila še presveža, da bi se dala tako hitro zaceliti. Drug na drugega sva valila krivdo in dostikrat sva zinila ostrejšo besedo, kot bi bi-
lo	za dobrohotno poravnavo primerno. Fantje in po njih ostali farani so seveda zvedeli vse in nam včasih pomagali v iskanju “pravice”, vendar je bila splošna sodba vseh treznih, da se prav brez potrebe grizemo.
šli so in javili Zvezi. Vršil se je pomirjevalni sestanek pod vodstvom Zvezinega načelnika. Oba s kaplanom vsa prišla in uradno podala vsak svojo pritožbo. Jaz sem bil napram kaplanu jako oster in o Krvincu sem spet zinil nekaj prav nepremišljenih opazk. Kaplan je zahteval zadoščenje, češ da takih nedokaznih očitkov ne more mirno spraviti v žep. Toda jaz nisem odnehal.
Tako je poravnava spodletela in Zveza je vzela naš odsek popolnoma v svojo oskrbo — lastne uprave ni imel kar nič. Organizatorično in tehnično delo so vodili iz Ljubljane. Tako je imelo ostati toliko časa, da se duhovi pomire. Potem se ima sklicati nov občni zbor, ki naj z novimi volitvami uvede normalno stanje.
Midva s kaplanom
Po tistem sestanku nisem šel več blizu. Spoznal sem, da moram na neki način odnehati, ker nisem mogel ne pred seboj ne pred drugimi zagovarjati vseh svojih besed in nastopov. Nikakor se pa nisem mogel odločiti za kaplanovo zahtevo, da naj prekličem pred fanti. Rajši sem se umaknil in pisal kaplanu in na Zvezo v Ljubljano. V obeh pismih sem vsaj deloma izrazil obžalovanje nad svojim početjem.
Kaplan mi je odpisal, pa nisem bil zadovoljen.
Pisal sem mu spet, pa on ni bil zadovoljen... Tako je postal spor prav za prav privatna zadeva naju dveh. Pisma obeh so bila ostra, pa se je dalo brati med vrsticami, da nama ne prihajajo prav od srca.
Vsaj zase sem to le predobro vedel. Preveč hudo mi je bilo, da mi ne kaže več med fante, ki sem jih tako dolgo rad imel.
V	teh razburkanjih so potekle počitnice 151 začel sem se odpravljati. To leto moj cilj za nadaljnje šolanje ni bila več Ljubljana, imela je biti samo še vmesna postaja na potovanju v tujin0,
Sam nisem vedel, kako mi je pri srcu ob misli na skorajšnje slovo.
Nakaj dni pred odhodom mi je moj “nasprotnik spet pisal:
“Dragi! Pravkar sem zvedel, da se poslavlja0-Nočem, da bi se ločila v neprijateljstvu. Podaja®
Ti roko v spravo. Očitanja, ki si jih oni dan gotovo v veliki razburjenosti izrekel, Ti privatno lZ srca odpustim, a ne morem jih odpustiti v javnosti, to se pravi pred fanti, ki si jih vpričo njih iz' rekel. Sam moraš priznati, da si se ujel v protislovja, saj si na občnem zboru drugače govoril k°" pozneje na sestanku. Tvoje načelo, praviš, da je-Fantom ugoditi, dokler boš z mazincem g*^a • Vidiš, to je napačno. Ako se članom brezpogojn0 da vse prav, jim utegne zrasti greben, da nastopajo zoper predsednika, kadar se jim zljubi. To pa ne gre. Predsednik je duša odseka, torej m°ia vendar imeti ugled. Ker si se pa Ti obrnil tak° brezobzirno proti meni, češ da morim člane z n15' lenkostmi, da iščem hvaležnosti, da hočem odse uničiti — trpi ves moj ugled.
Res, veliko si storil za odsek, hvala Ti, a t°
Te še ne sme zapeljati, da koga napadaš s k*1' vičnimi očitki. Zadnjič bi se bili skoraj gotov0 pobotali, ker bi bil jaz Krvinca opustil, če bi fantje priznali, da mam tudi jaz nekaj prav — a Tvo-previden, besedo premisli! Zlasti vpričo fanto^’ ja naglica je vse preprečila. . . . Bodi pameten’ ki potrebujejo še mnogo orlovske vzgoje. T°o kakšna vzgoja bo to, če jih boš hujskal zoper pre_ sednika, in to zoper duhovnika, kakor si storil vet krat?
Želim Ti srečno pot in mnogo uspehov. Kad®1 se spet srečava, podajva si roke kot prijatelj8-Drži se načel, ki Te jih je učila Tvoja skrbna ma ti. Pomisli, da je svet pretkan in zapeljiv, ne zaU paj mu! Poslušaj svojo vest in srečen boš. V hip" skrajne razburjenosti ne poslušaj srca, ampak ra zum.
Zbogom, dragi! Brez zamere!”	a
Na to pismo nisem odgovoril s pismom. šel sef osebno h kaplanu in mu podal roko v spravo i® slovo. Več pa nisem storil in kaplan ni Pon°, zahteve, naj pred odhodom prekličem pred fanti--
PRIJATELJICE - RADI JIH IMEJMO!
“MOJ DED, MAJHEN KMET na nekdanji Avstrije in Ogrske, je bil pred 50 leti ljubitelj knjig. Z navdušenjem je prebiral ne samo zgodovinske knjige in naše stare pisatelje, kot sta bila Jurčič in Levstik, ampak tudi strokovone
111	poučne knjige. Mnogo knjig je z ljubeznijo kupoval in spoštljivo eital.”
Tako je nedavno zapisal B. Borko v nekem koledarju. Potem se sprašuje, če bi rajni ded tudi dandanes kupoval in prebiral knjige s tako ljubeznijo, pa se spet in spet vračal k njim kot svojin najboljšim prijateljicam.
Nekateri mislijo, da je z marsičim drugim po 50 letih zastarelo tudi to: brati in zbirati knjige. Zastarelo naj bi bilo imeti knjige pri roki, polagati jih na police in segati po njih v prostem ča-su- Zakaj? — Odgovarjajo:
Dandanes imamo druga poučna, vzgojna in zabavna sredstva: Radio, kino, televizijo. Vsepovsod že imamo televizorje — kdo bi še bral?
Vso čast radiu, ki nas povezuje s širokim svetom. Tudi na televiziji je res marsikaj poučnega, vf?ojnega, zabavnega — vse to nam širi duševno obzorje. Toda ob vsem tem potrebuje človek še vedno tudi knjigo. Samo ta mu je prava prijateljica in svetovalka. Stari so rekli, da se samo tisti res kaj nauči, ki učno snov spet in spet ponavlja. Tej potrebi pa izven šole ustreza samo dobra ^njiga. K dobrim knjigam se vračaš, kakor se Vračaš k dobrim prijateljem. Kakor v pogovoru s
prijatelji vedno najdeš kaj novega in zanimivega, tako tudi v prebiranju knjig, pa čeprav si jih nekoč že bral. Nikjer ni zbranih toliko misli, spoznav in podatkov, kot jih najdeš v dobri knjigi.
Ali so knjige potrebne ali vsaj koristne tudi delovnemu človeku? Da, dandanes so potrebnejše kakor kdajkoli. V naših dneh postaja delavec v tovarni vse kaj drugega, kot je bil nekdaj. Nanj prehaja vedno bolj družbena odgovornost. Uspeh podjetja, zmogljivost podjetja, mesto podjetja med tekmeci — ni več zgolj zadeva podjetnika ali vodstva, je zadeva vsakega delavca. Delavci se vedno bolj spreminjajo v so-delavce. To je velik uspeh delavskega gibanja in organiziranja zadnjih desetletij.
Dandanes ne gre več samo za delavčeve mišice in splošno telesno sposobnost, gre tudi za delavčevo duševno sposobnost, saj nanj prehaja bolj in bolj tudi družbena odgovornost. Pri tem igra veliko vlogo delavčeva osebna kultura in spričo novih načinov dela in novih oblik mehanizacije tudi njegovo strokovno znanje.
Samo ljudje, ki si znajo s knjigami bistriti duha, širiti znanje in poglabljati svojo izobrazbo, so lahko polnovredni so-delavci pri občem napredku, ki je tako očiten znak današnje — in bo še bolj bodoče človeške družbe.
Dobra knjiga je še vedno naša najboljša prijateljica — radi jo imejmo! Segajmo po njej, kupujmo jo, skrbno jo hranimo!
SLOVENSKI GLAS O AMERIŠKIH ČRNCIH
NEKI JOE B. V CLEVELANDU PIŠE:
Napad črnih podivjancev na mladi beli par na 'Srišču Sowinski je povzročil v naši naselbini dosti razburjenja in še več ogorčenja. Priznati je treba, ^a naši ljudje “ljubljančanov” ne marajo in se bo-Je» da bodo njihovi domovi izgubili na svoji vrednosti, če se tem posreči priti v naselje.
Redko kdo bo govoril naravnost proti črnim, vsi poudarjajo, da ne bi imeli dosti proti temu, če ^i bili črni “spodobni, pošteni in mirni sosedje”, *al to niso. Nekdo je takole razlagal: črnih je v Clevelandu dobra četrtina, od vseh zločinov, ki se
v	mestu zgode, jih odpade na črne preko tri četrtne. če imaš torej črnega soseda, je desetkrat ver-
jetnejše, da je zločinec, kot če bi imel belega. Naravno je, da se v takem slučaju vsakdo črnega soseda brani, črni vodniki bi zato napravili prav, da bi posvetili najprej vso važnost vzgoji svojih ljudi, potem naj bi jih šele skušali uvesti v belo sredino!
Poslušal sem ob strani in priznati sem moral, da je v tem sklepanju nekaj resnice. Osebno sem imel precej skušnje pri delu tudi s črnimi in reči moram, da je bila večina dobra, čeprav za naše pojme malo preveč brezskrbna in otročja!
Teden pozneje dopisnik R. Lukež v istem listu graja naziv “Ljubljančani” za črnce, ki se je nekako udomačil med Slovenci v Clevelandu. Želi, da bi vprašanje črncev obravnavali z večjo resnostjo.
č e W ^0 etrov
KOMUNISTIČNA KITAJSKA je danes največja uganka na mednarodnem in meddržavem pozorišču. Ogromna je po ozemlju in ljudeh, ki bodo v nekaj desetletjih, če ne že prej, dosegli število tisoč milijonov. Dolga tisočletja je bilo na Kitajskem skoraj enako življenje, kultura, politika, gospodarstvo, vera — vse je bilo iz roda v rod samo sebi podobno. Komunisti so vzeli vlado v svoje roke pred dobrimi 15 leti, pa so tisočletno Kino skoraj čez noč na glavo postavili. Seveda je moral narod in mora še vedno skozi strahotne preizkušnje, brez kakoršnih se komunizem nikjer ne uveljavi. Ostane pa dejstvo, da je Kina spremenjena kot bi komaj kdo mogel verjeti, še danes mnogi ne verjamejo, da je v teh spremembah kaj resničnih temeljev za sedanjost in prihodnost, vsak hip pričakujejo poloma. So pa tudi taki, ki pravijo: Dejstva so dejstva, sprijaznimo se z njimi in navežimo s kitajskimi komunisti primerne mednarodne stike. Če bo ostala rdeča Kina tako izolirana in bojkitirana, bo zmerom bolj nevarna. Od drugod pa prihaja odgovor v obliki vprašanja: Kako bomo shajali s kitajskimi komunisti mi, ko njihovi najbližji sosedje, sovjetski komunisti ne morejo?
POGODBO O PRENEHANJU atomskih poskusov med Vzhodom iz Zahodom ameriški komentator Walter Lipmann razlaga po svoje. Na strani Hruščeva ne vidi kakšenga notranjega “spreobrnjenja” in resničnega strahu pred grozo morebitne vojne, pa tudi ne strahu pred rdečimi Kitajci, dasi tudi tega popolnoma ne izključuje. Sodi pa, da je na obeh straneh v glavnem isti razlog: izkazalo se je, da nadaljnji atomski poskusi ne prinašajo za znanost in tudi za oboroževalne namene nič novega. Raziskovanje atomskih sil je izčrpano in kar ae je dalo iz njih izvabiti, je izvabljeno. Nadaljnji poskusi bi bili samo proč vržen napor in denar. Tako piše Lippmann.
GOLOTA, UMAZANIJA, spolna razbrzdanost in podobne reči, ki jih je polno dnevno časopisje, televizija, kino in revije, dosti redko naleti na odpor v javnosti. To na žalost drži. če se pa najdejo ljudje, ki protestirajo zoper to nesnago, dobijo odgovor: Vse to in tako mora biti, publika to zahteva, drugače ni izkupička in bomo morali svoje štacune zapreti. Na ta odgovor je dobro odgovoril vodilni jurist v Londonu v svojem predavanju zastopnikom tiska: Tako se lahko izgovarja vsaka pocestnica . . .
O	OBISKU HRUSČOVA pri Titu piše revija TIME in pove med drugim naslednje: Od slavnostne pojedine v Titovi Beli palači v Belgradu je vodila njuna pot na Titov otok Brioni, kjer sta n® Titovi ladji Galeb križarila po Jadranu. Nato sta šla v Titov 400 let stari grad v Dinarskih planinah, od tam na Titovo letovišče Brda, končno na Titovo lovišče Belje na Hrvaškem . . . Vse te Titove imenitnosti je torej videl Nikita v (seveda!1) Tito-
vi	Jugoslaviji, kako pa drugače? Imajo pa le kai prav tisti, ki ljubijo kratke besede in so iznašli ime — Titovina!
O	ZEDINJENJU OBEH NEMČIJ, ki da se
mora zgoditi čimprej, diplomatje in politiki na Z»-padu še vedno govore in pišejo, na tihem pa vedo, da so to za dolgo dolgo samo besede. Zlasti odka* je Hruščov pozabil svoje grožnje glede Berlina in se je zadovoljil z zidom, ki loči mesto v dva dela, 3« je tudi Zapad vdal, vsaj tako je videti. Zdi se ce-
lo,	da zapadni Nemci sami nič dosti ne žele uj8' dinjenja s komunističnimi rojaki na vzhodu. Onl tam so drugače vzgojeni, čeprav po ogromni ve' čini sovjetov nimajo radi, njihova ekonomija 111 vse drugo daleč zaostaja za Adenauerjevo N en1' čijo. Težko bi se oba dela spojila v eno državn0 skupnost. Besed o potrebi zedinjenja ne bo zmanJ' kalo, načelo samo ostane, za uresničenje načela b° pa treba najbrž celih generacij in dobra mera n*J' različnejših nadaljnjih sprememb in razvojev.
“THE MARCH TO WASHINGTON”, ki so g8 priredili ameriški črnci in njihovi beli prijatelji) Je bil največji dogodek v Ameriki v zadnjem tedn® avgusta. Sodijo, da se je “marša” udeležilo oko1 210,000 ljudi iz vseh zedinjenih držav, največ seveda črncev. Potovali so vsaj deloma peš, večin3 se je pa poslužila raznih prometnih sredstev vse od “roller skates” do aeroplana. Njihovo geslo Je bilo: enakopravnost in zaposlitev! Demonstracij3 sama na sebi je bila popolnoma zakonita, vendar S° se oblasti bale izgredov in ravolucionamih nast° pov. V resnici se je pa vse vršilo in končalo v 1® pem redu in vse mogoče organizacije, svetne in cerkvene, vladne in privatne, so skrbele za dobr® počutje demonstrantov v Washingtonu. Sicer J pa niso dolgo pomudili tam, povedali in pokaza so, kaj je namen “marša na Washington”, nft so se prav tako hitro vrnili na svoje domove so poprej hitro prišli. Na vso ameriško in svetovfl0 javnost so napravili dober vtis. In je spet obvelj8 la znana rečenica: V Ameriki je vse mogoče!
SLOMŠKA NA OLTAR
P. Odilo, namestni postulator
“SLAVA SLOMŠKU” je pesem, ki je izšla zavetnico smrti božjega služabnika. Peli so jo v Mariboru in vseh škofijskih Slomškovih proslavan. Ni še znano, kdo je sestavil besedilo, uglasbil jo Pa mariborski stolni kapelnik duhovnik Gregor ^afošnik. 0 njem je treba še kaj povedati.
Dne 10. avgusta 1959 so ga že v drugič opekali na želodcu, kjer mu je rasel nevaren tvor. zdravnik dr. Pirkmajer je izjavil, da se operacija ni posrečila — bolnik je zapisan skorajšnji smr-*'• Res je kar obležal.
Ko je prišlo leto Slomškovih proslav za stoletnico njegove blažene smrti, je g. Zafošnik ležal *"ido bolan v bolnišnici. Zelo težko mu je bilo, da ne bo mogel sodelovati pri proslavah, tako rad bi sPet sedel za orglami. Zaupno se je priporočil Slomšku, naj mu izprosi pri Bogu vsaj toliko olaj-Sanja, da bo igral za proslavo v stolnici. Obljubil je da bo za to priliko uglasbil pesem ‘Slava Slomšku”, ki je njeno besedilo poznal. Res se je 11 dni po Ponovni operaciji čutil popolnoma zdravega, z khkoto je vodil pevske vaje in ob proslavi sami, ki je trajala nad dve uri, brez truda vztrajal na Koru. Dr. Pirkmajer je izjavil, da zdravniška veda *eSa nenadnega ozdravljenja ne more razložiti. f° njegovi sodbi se je moglo to zgoditi samo po cudežu na Slomškovo priprošnjo.
Eden od pogojev, da papež koga proglasi za “laženega, sta dva čudeža prve vrste, ki sta se bodila na priprošnjo oltarnega kandidata, čudeža borata biti seveda vsestransko dokazana in potrje-na od strokovnjakov, di'ugače pri sv. kongre-8aciji za obrede ne prideta v poštev. Ni še znano,
če bo primer prof. Zafošnika igral svojo vlogo pri Slomškovi zadevi.
Vsak od nas lahko pripomore k pospeSenju Slomškovega poveličanja s tem, da iskreno moli za čudeže na Slomškovo priprošnjo. Priporočajmo se mu goreče in z vsem zaupanjem in pogosto zmolimo ono molitev, ki jo najdemo na Slomškovih podobicah in jo je Cerkev potrdila.
DAROVI za Slomškovo beatifikacijo so pa, kot sem že poudaril več ko enkrat, tudi jako potrebni. Doslej sem prejel dva darova: Helena Popovič je dala £ 4-0-0, družina Kariž-Nagode pa 10 šil. Oglasite se še drugi!
NADALJNJI DAROVI ZA SKLAD
£ 5-0-0: Franc Purgar;
£ 3-0-0: Stanislav Frank;
£ 1-10-0: Bogomir Jesenko, Viktor Čar;
£ 1-0-0: Jože Mankoč, Daniel Šinigoj, Al. če-®°kli, Peter Kern, Stane Verne, Roman Perko, atiez Flisar, Luka Schatter, Alojzij Markič, Ivan • Horvat, Anton Brne, Martin Adamič, Vida Ton-Cl®> Katarina Hartner;
£ 0-10-0: Silvo Lampe, Fr. Medvedec, Peter Strah, Anton Spiclin, Rafael Turk, Marija Ivančič, Franc Troha, Pavla Bernetič, Emilija Kregar, Kristina Filipovič, Jože Vogrinčič, Alojz Škabar, Ivanka Ludvik
£0-5-0: Jože Kromar.
Prisrčna hvala in Bog povrni dosedanjim in nadaljnjim darovalcem!
SKOPJE — ZNANO POTRESNO PODROČJE
DOMALA VSE PODROČJE JUGOSLAVIJE, zlasti pa njen jugovzhodni del, je podvrženo močnim občasnim potresom. Alpe, Dinaridi, šarsko-Pindsko gorstvo in deloma Rodopsko sodijo v pas izrazito potresne aktivnosti, ki se je tudi tokrat manifestirala s tragičnimi posledicami.
Področje Makedonije in njene neposredne okolice je bilo v preteklosti že večkrat podvrženo silnim potresom. V večini primerov je šlo za tektonske potrese, ki nastanejo zaradi delovanja go-rotvornih sil. Te sile so v notranjosti zemlje vedno pričujoče. Naraščanje napetosti v zemlji utegne pripeljati do meje trdnosti kamenin. Ko napetosti v zemlji prekoračijo to mejo, pride do porušitve, sprostijo se velike zaloge elastične energije v obliki potresnih valov.
Tudi v primeru katastrofalnega potresa v Skopju zasledimo ta večno se porajajoči proces v zemlji. V preteklosti je bilo Skopje že večkrat izpostavljeno močnim potresom. Med najmočnejšimi je bil potres leta 1518, ki je porušil tdnjave v mestu in povzročil propad tedanjega Skupija, kot se je mesto imenovalo. Tudi pri tem potresu je izgubilo življenje veliko število ljudi.
Močan potres v okolici Skopja, zlasti v področju skopske Črne gore, je bil leta 1904. Še bolj izrazit je pa bil potres v Valandovu 8. marca 1931, ki je imel katrofalne posledice z izgubo velikega števila človeških življenj. V preteklih letih se ie potresna akcija na tem področju države obnovila. Seizmologi že delj časa sledimo močne potrese v mejnem področju med Jugoslavijo in Albanijo, deloma tudi v bližini Ohrida blizu jugoslovanske in grške meje.
Vsem nam je še v spominu potres na področju šar-planine, ki je pred dvema letoma povzročil znatno škodo v Tetovu in okolici.
Katasrofalne sunke skopskega potresa je ljubljanski astronomsko-geofizikalni observatorij zabeležil ob 5. uri 18 minut in 50.4 sekunde. Takoj se je dalo sklepati, da gre za zelo močan potres. Približno 70 sekund kasneje so do aparatov na Golovcu prišli transverzalni valovi, ki so nosili največji del potresne energije. Ljubljana je bila na skrajni možni meji občutljivosti potresnih sunkov in prebivalstvo jih ni čutilo, seizmološki aparati so pa potres zabeležili v vsej Evropi in večina postaj na drugih kontinentih.
Potres v Skopju je bil deveta stopnja na potresni lestvici. To pomeni za solidno zgrajeno to.es-to velike porušitve, ki so posebej očitne tam, k3er niso gradili “potresno varno”, če upoštevamo 3® nepovoljne talne pogoje, ki v veliki meri prispevajo k moči potresnih sunkov, je očitno, kako p°' membne utegnejo biti sodobne varnostne mere pri gradnji objektov v potresnih ozemljih.
Seizmologi še ne morejo potresov naprej napovedati. Stanje sodobne seizmologije je takšno, da nudi le nekatere kažipote k reševanju problema, kako potrese vnaprej napovedati. Seizmolog1 pa morajo aktivno sodelovati pri določanju področij, ki so potresno nevarna. Na ta način so dani pogoji, da se tam, kjer so močni potresi verjetni, gradi trdneje, pa četudi nekoliko dražja Tako bi se reševala dragocena človeška življenj* in delo človekovih rok bi se ohranilo pred divjanjem naravnih sil, ki ga žal ne moremo preprečiti. — V. Ribarič v “Delu”.
SNEŽINKE
I. Burnik
Silno v zagonih valovi jezera butajo mrzli v zamrznjeni breg, voda se dviga in zemlja odmira, v belo oblekel naravo je sneg.
Drobne snežinke vse tihe pršijo, padajo verno kosmiči na tla.
Ptice za vetrom brezupno letijo: čudežno v stvarstvu je delo Boga.
Čakam pomladi, pri peči se grejem, čakam in gledam zaskrbljen vse dni, komu le vendar naj glasno se smejem!
V prsih samotnih me žalost teži.
Padajo v belo areno snežinke, bele se z vterom vrtijo navzdol, rišejo črne in sive utrinke — rišejo beli devištva simbol.
Pripomba: Gornja pesem je nastala v avstralskih Snowy Mountains. Ur.
Po OBISKU V SLOVENIJI
V
Rev. Janez Kopač, slovenski lazarist v Torontu, Canada, je bil pred meseci doma v Sloveniji. Imel je tam uradne opravke cerkvenega značaja. Po povratku v Toronto je napisal nekaj o svojih vtisih v Ameriški domovini, ki izhaja v Clevelandu. Zanimalo bo tudi naše ljudi. Ponatiskujemo. — Ur.
ŽE DR. ALEŠ UŠEN1ČNIK je v svojih filo-z°fskih spisih omenjal, da je tudi v komunizmu J*ekaj dobrega in nekatera zrna resnice; in to še v ®tih pred drugo svetovno vojsko. In on je bil med lovenei najbolj čist in globok katoliški ideolog, asno pa je razčlenil vse zmotne nauke komunizma in prikazal, v čem je komunizem najbolj neva-in tudi s filozofskega in verskega stališča zmo-| en- In ta njegova ocena tudi za sedanji komuni-Zein v Jugoslaviji drži.
Jugoslavanske oblasti nič ne taje in javno pijejo v knjigah in časopisih tudi danes, da mora :	vsak “zgrajen” komunist brezverec, da ne sme
. ati krstiti otrok, da se ne sme cerkveno poročati J1* da se ne sme dati cerkveno pokopati. Uče odkri-
0 Materialistični svetovni nazor, v socialnem nau-u Pa komunistično doktrino, ki jo izvajajo tudi v
■ j^aksi. Vsa vzgoja po šolah od ljudskih do visokih |	°* je v tem duhu. Seveda pa nimajo povsod do-
°y takih učiteljev, ki bi dosledno šli za njimi, j. ; resnici na ljubo je treba priznati, da je “zgraje-komunistov v Jugoslaviji zelo malo. Oblasti
i	*jvidevajo, da je vera preveč zakoreninjena v lju-'l e" in morda prav zato popuščajo. Vsi v Sloveniji [ mi trdili, da je v verskem pogledu zadnja leta j ‘•atno zboljšan položaj. Največ verske svobode je | ®rbiji, nato na Hrvaškem, najmanj v Sloveniji.
i	Jaz z oblastmi dejansko nisem prišel nič v ne-f j^°Sredni stik, pač pa precej s slovenskim ljudstvom. !° celi Sloveniji sem hodil v duhovniški obleki, da lahko vsi vedeli, s kom imajo opravka. A prizna-
1 moram, da nisem pri ljudstvu zasledil kakega Razpoloženja do katoliškega duhovnika. Nasprot-°:^ doživel sem v mnogih pogledih večje znake Poštovanja kot na primer v Torontu.,‘Slovenci od “ leta starosti navzgor so po mojih vtisih v ver-em pogledu bolj pi-ečiščeni in utrjeni kot smo mi ovenci v tujini. Več žrtvujejo za svojo cerkev in
svoje duhovnike, bolj spoštljivo o njih govore in več je v njih medsebojne ljubezni in edinosti. Tudi k zakramentom bolj pogosto hodijo in bolj iščejo tolažbe v veri kot mi tukaj.
V	Mladina je pa različna Po nekaterih župnijah je zelo dobra; drugje se pa spet bolj pozna sodobni materialistični vpliv. Priznati moram, da sem dobil premalo upogleda vanjo, da bi mogel izreči o njej kako bolj tehtno sodbo. V Škofji Loki in zlasti v škofjeloških hribih je gotovo boljša kot smo bili njega dni mi.' Seveda pa zahvala ne gre komunističnemu režimu, ampak staršem in zlasti duhovščini in redovnicam. Da ni prave verske svobode in prave demokracije, je jasno. Vendar je pa mnogo bolje, kot je bilo na primer pod komunizmom na Kitajskem, ko sem bil tam kot misijonar.
Pisal sem te vrstice za tiste, ki so dobre volje in bi želeli spoznati čimbolj resničen položaj v Jugoslaviji. Skrajneži in tisti, ki namerno hočejo jemati duhovnikom dobro ime, bodo pa ostali itak taki kot so, pa zapiši o Jugoslaviji, kar hočeš. Imam ob teh vrsticah le eno vprašanje na slovensko jav-%/nost:; Ali mislite, da več storimo za Slovence in slovenski narod, ako govorimo, da bi bilo treba vse komuniste pobiti in ne imeti z rodno domovino nobenega stika, ali pa je le bolj krščansko, če po naročilu fatimske Gospe molimo za spreobrnjenje komunistov, zlasti za spreobrnjenje tistih, ki so v svoji zaslepljenosti “zgrajeni” komunisti^; in tako prikličemo s svojimi molitvami iz nebes milost, po kateri slovensko ljudstvo najbolj hrepeni: da bi se komunistični režim spremenil vsaj še za toliko, da bodo lahko v miru in brez strahu služili Bogu in prišli v vsakem pogledu do tiste svobode, ki pripada slehernemu človeku kot osebi.
i/ \_Ij> če na primer matere in očetje hrepene, da bi še kdaj videli svoje otroke, pa na pot v Kanado ne morejo, ali bo pošten Slovenec obsojal takega sina ali hčer, ki gre__y domovino in izpolni srčno željo svojih staršev? 'Kakor je sveti oče Janez XXIII. na smrtni postelji dejal, da ga nič ne boli, če so ga nekateri skrajneži obsodili za “rdečega” papeža, ko je vendar v primeri s tem, kar je moral Jezus pretrpeti, to malenkost; tako moramo tudi mi samo to gledati, da delamo vse pošteno in po vesti ne glede na to, kako nas bodo sodili ljudje. Glavno je, da imamo pred Bogom mirno vest.
Te vrstice sem pisal za tiste, ki so me iskreno prosili, in ki bi radi res iskreno vedeli, kakšne vtise imam o Sloveniji in o sedanjem režimu. Gotovo pa v treh tednih življenja v Sloveniji ne moreš priti do kake vsestranske objektivne slike. Upam pa, da vsaj malo več vem, kako je sedaj v Sloveniji, kot tisti, ki že 18 let niso bili tam.
KOTIČEK NAŠIH MALIH
Dragi otroci: —
Danes vam bom povedala zgodbico o Franciju, ki ni hotel ubogati. Zato je na lastni koži preizkusil resničnost pregovora, ki pravi: Kdor ne uboga, ga tepe nadloga.
Živel je fantek. Ime mu je bilo Franci. Doma na vrtu so imeli nekaj sadnih dreves. Franci je imel najrajši češnje. Bile so še čsto zelene, pa jih je že hotel obirati in jesti. Mama ga je svarila in mu rekla:
“Počakaj, da dozorijo in bodo lepo rdeče”.
Franci ni poslušal. Na skrivnem je šel na vrt in se najedel zelenih češenj. Ni bilo dolgo, ko ga je začelo zvijati. Joj, joj! Držal se je za trebuh in komaj je prilezel v hišo. Mama je začula njegovo stokanje in brž razumela, kaj se je zgodilo.
“Nisi ubogal, zdaj pa imaš”.
Nekaj dni je Franci mirno posedal okoli hiše, pa je kmalu pozabil, kako hudo je bil bolan. Videl je prijatelje, ki so se igrali žogo in se podili, pa je zbežal k njim. Vroč dan je bil in Franci se je močno razgrel. Začutil je hudo žejo. Ni se domislil, da razgret človek ne sme piti mrzle vode. Stekel je k studencu in se napil. Zvečer je čutil ve liko vročino, a mami ni hotel nič reči. Čez čas je začel zmedeno govoriti. Mama se je ustrašila in poklicala zdravnika. Franci je moral več dni ostati v postelji. Mama mu je stregla in bila žalostna, da njen Franci tako nerad uboga.
Minilo je zopet nekaj časa in Franci je bil zdrav. Ko je videl, da otroci bijejo žogo kar po cesti, koder so vozili avtomobili, ni spet nič pomislil, ampak se je kar šel igrat. Ko je privozil avto, se mu ni pravočasno ognil. Avto ga je zadel in mu zlomil nogo. Tokrat je moral Franci v bolnico. Hudo ga je bolelo.
Ko je mislil na dogodke, je spoznal, da je sam
kriv. Mami, ki ga je prihajala obiskovat, jo vselej zatrdil:
“Zdaj bom pa vedno ubogal tebe in ateka.”
Mama mu je verjela. Tudi mi upajmo, da bo držal obljubo, če jo bo, bom morda mogla drugič kaj bolj veselega povedati o fantiču, ki mu j« Franci ime. — Pozdravlja vas vaša Anica.
Kotiček	k$-
Zimski dnevi
Ker se jaz še spominjam svojega rojstnega kraja, bom napisala, koko je bilo pozimi pri nas doma v Sloveniji..
Dnevi so bili še krajši in bolj mrzli kot tukaj-Ko smo zjutraj vstali, smo morali takoj v šolo. Pouk smo začeli že ob osmi uri. V šoli sva s pri' jateljico najrajši gledali, kako so padale snežinke-Med odmori in o počitnicah smo se otroci najraj' ši igrali zunaj na snegu.. Kepali smo se in delal' snežene može. To je bilo smeha! Ko sem pa pris' la domov, sem se s sestrami sankala. Starejši brat se je pa šel smučat s prijateljem.
Zvečer smo sedeli v sobi pri topli peči in Hia-ma nam je pripovedovala pravljice. Ko pa mama ni imela časa, je pa stari oče. Večkrat smo tudi peli.
Tako je bilo pozimi doma. V Avstraliji sm° že pet let, pa še nisem videla snega. Upam, d* bomo v kratkem šli na sneg. Takrat bom zopet imela kaj napisati za naš Kotiček.
Helena Cvetko, Melbourne
Naš School Bali
V	četrtek smo imeli v naši School Bali. Nas' topale smo dekleta od tretjega pa do osmega ra*' reda. Vsaka je bila oblečena v lepo košato oble' ko. Tako je bilo v dvorani vse pisano kot mavTi' ca. Slovenke smo bile tri: Uršičevi Majda in J®' žica ter .jaz. Jožica je pela, jaz sem pa pri eni toč* ki tudi plesala. Tako vidite, da me ne zaostaja' mo za drugimi v naši šoli.
In še nekaj drugega slovenskega je bilo na našem balu. V igrici o kraljični, ki je spala sto let> smo v dvorani imeli kolovrat, ki pripada Slomškovi šoli. Sestre nune so bile v zadregi, kje bi dobile kolovrat za igro, pa ga jim je naša slo* venska šola posodila.
Ko sem se ozrla po dvorani, sem med gledale’ opazila tudi gdično Anico, našo slovensko učite ' jico. Naši starši so seveda tudi bili tam. Bili so zadovoljni z nami in so nas nazadnje pohvalili- Tu di trije avstralski duhovniki od naše fare so na® gledali. G. župnik je na koncu rekel, da nas nit' poznal ni.
Ko je bilo vsega konec, so nas sestre pogost*1 s slaščicami, sandviči in limonado. Potem smo se
Poslovile ena od druge. Bilo je že pozno in smo sle hitro domov in v posteljo. Drugi dan je bilo treba zopet v šolo.
Magda Me»ar, Melbourne
Moja prijateljica Marta Dragi Kotiček: — Pošiljam pismo, ki sem ga Prejela od prijateljice Marte v Sloveniji. Marta je ^°j “pen-friend”, kot rečejo v Avstraliji. Poznam le po slikah. Meni se njeno pismo zelo dopado, tar tako lepo opisuje svoj rojstni kraj. Mislim, da Sa boste vsi Kotičkarji z veseljem brali. Ko bom velika, jo bom šla obiskat in si bom njen kraj ogledala.
Marto zanima, kakšna je Avstralija. Jaz ne vem, če bom mogla tako lepo napisati o Avstraliji, tat; je ona o svojem kraju. Kaj če bi mi vsi požgali in pisma poslali za Kotiček? Kdo bo najlep-Se opisal Avstralijo?
Mogoče pa tudi kdo od vas dobiva pisma iz domovine, če je tako, jih pošljite v Kotiček, da bomo vsi brali. Tukaj sledi pismo prijateljice Marte, jaz pa vse Kotičkarje lepo pozdravljam. — Majda Uršič, Melbourne.
Draga prijateljica: — Razveselilo me je pismo •ftoje tete, kjer mi pošilja tvoj naslov, da ti lahko Pišem. Veseli me tudi, da tam daleč preko morja, v meni nepoznanih krajih, žive ljudje, ki govore in celo prepevajo v našem slovenskem jeziku.
Ime mi je Marta, mali bratec Boris me kliče
tudi Mata. Premajhen je še, da bi izgovoril črko “r”. Stara sem 11 let in zdaj v jeseni bom šla v peti razred.
Moram ti opisati kraj, kjer sem doma. Živim v kraju, ki leži ob reki Muri. Tu so rodovitna polja, kjer valovi žito in rumena pšenica, zeleni travniki in gozdovi. A z vinskih bregov nas bo vabil klopotec, ki bo oznanjal in pel, da se bliža trgatev.
Po naši vasi teče potoček, ki napaja živino in zabava račke, ki so najrajši v vodi. Ne vem, kaj bi rekla ti, ko bi vse to videla. Meni pa je tu lepo, saj sem tu doma.
V	4. razredu smo bili na izletu v Maribor. To je veliko mesto med Pohorjem, Kozjakom in Slovenskimi goricami. Tam smo si ogledali mesto in park, hodili okrog treh ribnikov in obiskali akvarij morskih živali. Nato smo je odpeljali z vzpenjačo na zeleno Pohorje, ki se razprostira zahodno od mesta. Tam je lepo. Bili smo na razglednem stolpu. Videli bi daleč, pa nam je megleno vreme preprečilo. Na Pohorju so veliki gozdovi in planinski pašniki. Tu in tam prideš do koče ali kakega doma, kjer najdeš okrepčilo in prostor za razvedrilo in počitek.
Napiši mi, kako je pri vas v Avstraliji. Kam greste na izlet? Vse, prav vse me bo zanimalo. Mi imamo zdaj počitnice, jaz se pa učim verouk, ker bom šla k birmi.
Ob koncu sprejmi lepe pozdrave in dobre želje od — Marte.
DVE KATKOČASNI
Pošilja Mira Mar
Pojasnilo po telefonu
Janezek je poklical po telefonu sošolca Mih-ca> da bi mu povedal: Bolan sem, ne morem v šolo, °Praviči me učiteljici.
Namesto Mihca se je oglasila njegova mlajša Sestrica Tinca in Janezek je poslušal:
“Veš, Mihec ne more priti k telefonu, se pripravlja za šolo. Zdajle ravno zajtrkuje, jajce je Ze pojedel, zdaj pije kavo. Stara mama mu češe 'ase, sestra mu pod mizo zavezuje čevlje. Mama lr*u spravlja skupaj knjige in zvezke. Če boš še ‘Jialo počakal, ga bom poklicala k telefonu. Ne, ni še mogoče, vsi so okoli njega in mu oblačijo suknjič. še trenutek počakaj. Oh, nič ne bo, Janezek, slišim, da ropota šolski bus proti hiši. Mihec Je že zagrabil knjige in jaz sem mu z eno roko °dprla vrata in jih še držim, da bo lahko stekel Ve« — zdaj ga že ni — mislim, da bo še srečno ujel avtobus in ne bo šole zamudil. Jutri boš pa ti zdrav in se boš sam opravičil.”
Kje imajo večjo ladjo
Na Generalni skupščini Združenih narodov v New Yorku so po neki dolgotrajni seji sedeli v restavraciji trije delegati in se med seboj pogovarjali; bili so: Anglež, Francoz in Jugoslovan. Angleški delegat prvi začne pogovor in, da se postavi pred drugima dvema, začne: “Mi imamo tako ladjo, da jo mora kapetan s helikopterjem preleteti, da vidi, ali je vse v redu na njej”.
Francoz zamahne z roko in pravi: “To ni nič-Mi imamo tako ladjo, da, če jo v Rokavskem prelivu obrnemo počez, gredo lahko po njej avtomobili iz Francije v Anglijo, ali obratno.” (Rokav-ski preliv je širok 30 km).
Ko Jugoslovan posluša take debele in kosmate, noče ostati na dolgu. Zato mirno pristavi: “Vse, kar vidva pravita, ni vredno besede. Mi Jugoslovani imamo tako ladjo, da mora kuhar s podmornico v kotel pogledat, če je krompir že kuhan.”
I	I
I	.1
Iz Slovenske Duhovniške Pisarne n.s.w.
Službe božje
Nedelja 15. sept. (tretja v mesecu): Leich-hardt, sv. Jožef, ob 10:30.
Nedelja 22. sept. (četrta v mesecu): St. Patrick, Sydney, ob 10:30.
Nedelja 29. sept. (peta v mesecu): Wollon-gong, katedrala, ob 5. popoldne.
WOLLONGONG!
Ta mesec ima spet vašo nedeljo — peto. Bo tudi god sv. Mihaela, nadangela. Služba božja v katedrali on 5. pop. kot po navadi.
Nedelja 6. oktobra (prva V mesecu) : Black-town ob 11:00.
Nedelja 13. oktobra (druga v mesecu): St. Patrick, Sydney, ob 10:30.
ZDRAVA MARIJA MILOSTI POLNA
Ponovno priporočamo molitvenik z gornjim naslovom. Povsod so ga sprejeli z velikim veseljem. Prireditelj dr. Filip Žakelj prejema polno čestitk.
Molitvenik ima blizu 1200 strani, vendra na tako finem papirju, da mu je še vedno žepna obliki. Vse, kar je Marijino češčenje med Slovenci lepega rodilo, je v njem zbrano.
Cena mu je £ 3-0-0 za zlato obrezo, £ 2-10-0 'sa rdečo. To velja odslej. Plačuje se lahko na obroke. Dobiti ga pri vseh treh slovenskih duhovnih v Avstraliji.
MISLI OB BREZVERNEM BOLNIKU
Iz privatnega pisma.
“Kako majčken je človek — in vendar tako velik! Brez pomoči bolničarke se ne more ganiti, ne more najmanjše potrebe opraviti, roka mu trepeče, slabši je kot novorojenček. Ampak eno silno moč ima: Bogu se lahko upira. Strašna sila je to
—	človekova svobodna volja!'”
ZA MASO STA DALA
Duhovnik je oznanil: Ta sv. maša se daruje> za rajno mater, ki je pretekli teden umrla. Naročil hvaležni sin Mirko Pinkič.
Po maši so Mirka obstopili znanci in mu izre" kali sožalje.
Naslednjo nedeljo je duhovnik oznanil: Ta sv. maša se daruje za mater Veroniko Ninčič, naročila hvaležna hči Monika.
Po maši so Moniko obstopili zanci in znanke in ji izrekali sožalje. Monika se je branila:
“Nikar, nikar, saj moja mati ni umrla.”
“Zakaj si pa potem naročila mašo?”
“Ravno zato!”
DVE NOVI ZASTAVI-BANDERI
Naročili smo, kot znano, pri šolskih sestrah n» Koroškem dvoje novih banderc: Marije Pomagaj in svetogorske Kraljice. Naročilo je že izvršeno lJ1 čaka, da pride kdo in nam banderca prinese. V načrtu je, da bo to napravila ga. Marija Bulfon> njeno dekliško ime je bilo Danev. Odhaja na ženi' tovanjsko potovanje v Evropo in bo zastavi Pn' nesla.
Stroški za obe zastavi so že skoraj pokrili kar pa še manjka, bomo gotovo lahko zbrali o P11' liki, ko bomo podobi slovesno blagoslovili. Kdaj b° to, bomo pravočasno sporočili.
NOVA DRŽAVNA UREDBA ZA POROKE
Od dne 1. sept. 1963 so v veljavi nove, nek&j strožje odločbe za poroke. Duhovniki, ki smo P11 porokah tudi državni uradniki, smo dobili kar de' belo knjigo z novimi paragrafi. Ženin in nevesta morata imeti dokumente v natančno predpisane111 redu.
Odslej ne bo več mogoče zahtevati od duhov' nika, da kak par poroči kar v nekaj dneh po Prl^*" vi. Zapomnite si ženini in neveste: VSAJ EN SEC pred nameravano poroko se prijavite duhov' niku, da bo pregledal, če so dokumenti v redu, dr’-1' gače jih bo treba šele skupaj spravljati. Včasih 10 vzame precej časa. Brez njih pa duhovnik ne m°^e ničesar, če noče izgubiti pravice do blagoslavljanj3 pred državo veljavnih porok.
SVDNE^ČANOM NA ZNANJE:	NASLED'
NJE NAŠE VELIKO ROMANJE BO NA PRA“' NIK KRISTUSA KRALJA, V NEDELJO 27. OKTOBRA, V MARRICKVILLE Z OBSEžN^ PROGRAMOM. PODROBNOSTI V OKTOBRS* ŠTEVILKI. BO NEKAJ POSEBNEGA — ZA' POMNITE SI!
Sydneyski Slovenci nismo hoteli zaostati za rojaki drugod po svetu, od koder prihajajo poročila o veličastnih proslavah ob llstoletnici prihoda sv. Cirila in Metoda med Slovane. Kar je bilo v naših močeh, smo naredili. Proslavo smo združili z romanjem po prazniku Marijinega Vnebovzetja.
Poromali smo torej na prijazni griček Rooty Hill ob robu Sydneya, kjer imajo bele nune, Frančiškanske Marijine Misijonarke, velik dom za onemogle, poleg njega pa zelo lepo in prostorno cerkev. Sprejele so nas zelo rade, ker so imele še v živem spominu naše lepo uspelo lansko šmarnično romanje. Zopet je bila med nami tudi slovenska sestra, doma v Prihovi pri Konjicah.
Sodimo, da se nas je zbralo blizu 300. Svojo pobožnost smo pričeli s procesijo pred cerkvijo in med njo smo odmolili rožni venec. Nekaj narodnih noš je dalo procesiji posebno slikovitost. Na čelu procesije sta vihrali zastavi Marije Pomagaj in naša narodna.
Po prihodu v cerkev je zadonela pesem: Marija, pomagaj nam sleherni čas, nakar sem v primernem govoru pojasnil pomen jubileja. Skušal sem. popisati ogromne žrtve in uspehe sv. bratov za našo versko in narodno stvar.
(Konec str. 288)
Rooty Hill: prednji del procesije in med mašo v cerkvi
(s str. 232)
Vera, ki iz nje izvirajo dobra dela, je dragc-°®n zaklad. Ni čudno, da prežijo nanj sovražniki. Zapeljiv svet, človekova lastna slabost, pa še j^tan povrhu. Včasih je potreben boj, pa nikoli ez upa zmage. Najboljša obramba je tesno zavezništvo s Cerkvijo in tesna naslonitev na samo b°žje Srce. Vera je milost. Bog jo je dal, Bog je ne bo pustil vzeti, če nisi sam voljan metati bisere v blato.
Sveti Pavel je kot Savel Kristusovo vero dolgo Preganjal. Po milosti božji je zmoto spoznal, postal steber vere in na ves glas oznanjeval: Pravič-** vere živi! Tudi ti hočeš biti pravičen, zakaj Pustiš, da tvoja vera pojema in ugaša?
Vera! Pomilovanja vredno je, da je mnogim kristjanom samo na ustnicah, v srcu kaj malo, najmanj pa v dejanjih, in vendar je treba vero Siveti, vse naše snovanje in ravnanje mora biti z ^ro prežeto.
Morda bo podprlo tvojo vero to branje iz mojega rokava. Podprlo, ne pa dalo, če si jo izgubil.
more samo Bog. Ob koncu tega branja se zgrudi na kolena — vsaj v mislih — in reci:
“Verujem! Bog, mojo vero poživi! Naj prekipe-v* v dejanja”.
NEW SOUTH WALES
Narrabundah, ACT. — Zopet bi si rad izgovoril prostorček v KRIŽEM po avstralski Sloveniji. Imam novico, ki ne sme utoniti v požrešni preteklosti. Povedati moram, da sta Janez Tadina in njegova Lizika dobila sinka, ki še ne ve, da ima ime Erik. Pravi korenjak je in če se bo tako razvijal, se bosta z očkom kmalu lahko šla metat, čestitamo srečnim staršem in jima želimo, da bi Erik postal fant od fare, obema v ponos. — Ob tej priliki naj tudi pripišem, da je žena Vinka Sramela po rodu Nemka, ne švedinja, čeprav je res prišla v Avstralijo skupaj s Švedi in govori njihov jezik. Toda Vinko pravi, da se bo morala naučiti tudi po štajersko, ko je Vinku domača beseda tako sladka. In še to naj se doda, da je dar Ivana Urbasa za KOROTAN na mojem seznamu zapisan kot £1.10.0, MISLI so mu pa dale kredita samo za £1.0.0. — Lep pozdrav vsem! Joža Maček.
VICTORIA
Wangaratta.— Ni se mi še do konca zacelila
rana na nogi, zaradi katere sem bil pred časom
v sydneyski bolnišnici, pa že spet ležim v spitala. Tokrat v Wangaratta Hospitalu. Z mano je tudi rojak Franc Zagorc. Dne 10. avgusta sva jo izku-pila v prometni nesreči in oba sva precej poškodovana, posebno najini glavi sta močno obtolčeni. Jaz sem si tudi roki nekoliko nalomil. Slovenci v Snowy planinah imamo letos res slabo leto, kar štiri nesreče v nekaj mesecih. Žal, da v tem kraju nobenega rojaka ne poznava, zato tudi ni upati na kakšne obiske. Lansko leto v Sydneyu me je med prvimi obiskal p. urednik, v Wangaratto je pa zanj vse predaleč. Sedaj se šele res živo zavedam, koliko je vreden obisk, ko ležiš zapuščen v bolnišnici. Nič ne vera, kako dolgo bo treba ostati tu. Prav lepo pozdravljava vse rojake in jim voščiva vse najboljše. — Peter Kern.
Melbourne. — Prav lepo nas je poučil p. Odilo in nam natrosil iz svojega rokava dosti naukov o
dobrih in slabih delih, ki pojdejo z nami nekoč v večnost. Ne gre mi pa v glavo, da bi bil sv. Oc® Janez mislil na svoja dobra dela, ko je pred smrW° dejal, da so kovčki zapokani. To bi se reklo, d* se je hvalil, takorekoč bahal, koliko dobrih del lahko vzame s seboj. Baharija pa res ni bila nje-gova lastnost. Jaz sem tisto tudi brala v časopi' sih, pa sem	razumela tako,	da se je samo	mai
pošalil, kot	se je zmerom rad. Uporabil	je	pa1®
bolo o zapokanih kovčkih in s tem hotel reči, vednost se bliža, smrt ni več daleč, pripravljen sem-Tako sem jaz razumela, je pa že tudi res, da se malokdo poslavlja od sveta in se odpravlja v vec^ nost s tako	množino dobrih	del, kot se	je
Janez XXIII. Blagor mu! —	Marija N.
WESTERN AUSTRALIA
Nyamup. — Sprejmite srčne pozdrave vsi S venci, ki berete naš preljubi list MISLI. Mi &~a "! veseljem redno prejemamo. Vedite, da imamo tu v W.A. svoje težave. Omenil sem že v Pre^ šnjem dopisu, da smo dobili od države 443 a** zemlje, ki je oddaljena od našega stanovanja celih 100 milj. Zemljo bi že morali začeti čisti • Toda nesreča je hotela, da mi je oblast vzela voljenje voziti avto za 6 mesecev, čisto po naklJuCj ju mi je motor ponagajal in mi skoraj odtr&a_ prstanec desne roke. Ko sem se peljal k zdravni
15	milj daleč v Manjimup, me je ustavil prom1
sti tako strogo postopale tod, ko je svet tako ko naseljen. Zdaj bo morala zemlja čakati,
etn1
inšpektor in me kaznoval, čeprav znam avto voZ1^
Francije. Človek ne bi mislil, da bodo oD
o	redko
smem z avtom tja. Pa še nekaj imam povedat ^ Pred par dnevi sem dobil pismo od znanca v movini. Piše mi, da ima brata v Avstraliji, ^i, ni oglasil domačim že od 1.1960. Morda bi ^ poznal in mu povedal, da ga iščemo. To je JO -'V^oš, ki je imel zadnji naslov tak: 101 Avenue, Mt. Lawly, Perth. Kdor ga pozna, naj pove, da njegov brat Stanislav na Stražnem v pri Črnomlju želi dobiti pošto od njega. Lepa n la že v naprej. — Ivan Štrucelj z družino.
Thifd
in11
IZ MATIČNIH KNJIG. N.S.W.
Krsti
Boris Rudi Križman, Petersham. Oče Lojze, toati Francka r. Lenassi. Botrovala sta Pavel m Hermina Barba. — 6. julija.
Sonja Crissani, Homebush. Oče Marcel, mati Marija r. Baša. Botrovala Oskar in Viktorija Gre-gori. __ 7. juiija.
Marijan Mikel, Cronulla. Oče Franc, mati Ani-ca r. Goričanec. Botrovala Marijan in Magdalena Rendulič. — 20. julija.
Dušan Robert Cucek, Concord. Oče Viktor, mati Alma r. Samsa. Botrovala Franc in Ivanka ^ranjc. — 3. avgusta.
Robert Stanislav Kolar, Matraville. Oče Sta-nislav, mati Marija r. Zver. Botra Jože in Rozalija Kavaš. — 3. avgusta.
Robin Aldo Meznarič, Balmain. Oče Janez, rn&ti Marinka r. Završnik. Botra Janez in Nevenka Janžekovič. — 28. julija.
Teddy Metod Nagode, Burvvood. Oče Franc, ^ati Julija r. Kariž. —- Botra Rino in Favsta Ka-
112	— 1. septembra.
Poroke
Štefan Zadravec iz Beltinec in Helena Kojek
iz Murske Sobote, 6. julija.
Jože Oberstar iz Strug na Dolenjskem in Helena Vojzyzyk iz Poljske. 27. julija.
Albert Krašček iz Sovodnja pri Gorici in Kristina Hayes iz Sydneya. 3. avgusta.
Jakob Rejec iz Maribora in Frančiška Dober-šek iz Makol. — 10. avgusta.
George Bulfon iz Florence, po materi Slovenec, in Marija Pija Danev — 31. avgusta s poročno sv. mašo.
Mrtvaški zvon.
V	Wollongongu je po kratki mučni bolezni dne 31. avgusta umrl rojak Franc Žičkar, star 72 let. Rojen je bil v Vidmu pri Krškem, pozneje je bil za mlinarja pri Sv Križu nad Litijo, kjer se je poročil. Po dveh letih se je družina preselila v Rogatec ob Sotli, kjer so ostali 20 let. Pred 10 leti so prišli v Wollongong: starši, štirji sinovi in hčerka. Pokojni se je vneto udejstvoval pri Slovenskem društvu. Pogreb je bil v ponedeljek 2. sept. z mašo zadušnico, ki jo je opravil p. Odilo. Veliko število rojakov je izkazalo rajnemu zadnjo čast in pevci so mu zapeli ‘Vigred se povrne”. Blagi rajnik naj nam ostane v trajnem spominu in vdani molitvi. Družini iskreno sožalje.
“UMRETI NOČEJO”
BOLI NAS in peče, ko spet in spet slišimo,
: kako skušajo naše rojake na Koroškem ponemčiti *er v nekadanji zibelki slovenstva iztrebiti sloven-| 8ko ime.
e Jeziti se in Nemce zasovražiti, nič ne pomaga.
^omagalo po bo, če namesto sovraštvu damo v ! Sv°jih srcih prostora — ljubezni in z ljubeznijo Podpremo odpor koroških Slovencev zoper potujče-| Vanje.
Komaj si moremo misliti boljše podpiranje, kot •^e denarna zbirka za “KOROTAN”, dijaški dom 2a slovenske koroške akademike na Dunaju. Po končanih študijah se bodo vrnili v domovino in Zavedno vodili svoj narod. Brez narodno zavedne 'titeligence narod ne bo vzdržal.
V	avgustovi številki MISLI sem objavil prve darove — kar lepe! Zapisal sem: Do prvega stotaka ni daleč. Res ni bilo — še preden je potekel avgust, je že odšel v Celovec. Potrdila še nimam.
Zdaj že lahko zapišem: Do drugega stotaka ni daleč. Dokaz za to je naslednji izkaz darov, ki sem jih prejel v drugi polovici avgusta:
£ 50-0-0: Neimenovana v Melbomu;
£ 25-0-0: Dušan Lajovic, Niko Krajc;
£ 5-0-0: družina Molan;
£ 4-0-0: Jože Renko;
£ 2-0-0: družina Feliks Kovačič, Ivan Slavec;
£ 1-0-0: Karl Celin, Franc Medvedec, Jože Petrič, L. Mozetič, L. Schatter, Mrs. Drezga, Anton Brne, Vida Tončič.
Vsem najlepša hvala! Ni dvoma, da boate imeli še dolgo vrsto navdušenih posnemalcev, “Umreti nočejo”, je zapisal Ivan Pregelj. Mi pa recimo: UMRETI JIM NE PUSTIMO! P. Bernard.
PROBLEM “LJUDSKE KULTURE”
Spodnji članek je izšel v ljubljanski reviji PERSPEKTIVE. Vredno ga je brati. V.aj ne-kateri današnji kulturniki v domovini prihajajo do zavesti, da pred prihodom komunizma v Sloveniji ni bilo vse slabo, in da po 18 letih komunističnega vladanja ni vse dobro. — Ur.
V	DOKUMENTIH TOPOGRAFIJE LAHKO ZASLEDIMO med mnogimi podobnimi tudi tale podatek: Leta 1866 je bila v tej in tej vasi na Primorskem čitalnica, ki je obsegala 1200 knjig, imeli so prav tako pevski zbor itn., itn. Po letu 1918 ir nastopu italijanske okupacije in kasneje italijanskega fašizma je deloval pevski zbor ilegalno. Namreč ilegalno in naskrivaj je vadil, svoje nastope pa je imel javno, kljub vedno hujšemu terorju italijanskih fašistov. Prav tako je npr. organizacija TIGR (Trst, Gorica in Reka) npr. v eni izmed vasi likvidirala italijanskega tuberkuloznega učitelja, ker je pljuval v usta otrokom, ki so govorili slovensko.
KPI je delovala tam s svojim socialnim programom, ki je bil mnogo širši kot programi drugih odporniških organizacij, ki so v presledkih delovale na Primorskem vse do leta 1941. Celotna dejavnost je obsegala gospodarski in kulturni odpor
proti osvajalcem, saj zasledimo npr. med drugi® tudi dokument o tem, da je prav organizacij TIGR vsebovala kot poglavitno točko svojega pro-grama pripravo mladine za gospodarski odpor-Ekonomsko zasužnjevanje je pomenilo obenem konec kulturne in nacionalne samobitnosti, kulturno zasužnjevanje je pomenilo konec gospodarske in nacionalne samobitnosti (jezik, kultura kot združevalni in integracijski princip nekega orgs-nizma).
Vsi ti elementi so obsegali kompleksno celot«1, čeprav so se nemalokdaj med seboj križali, vendar je prav kulturna dejavnost, ki je rasla iz ljudstva kot resnična potreba, ne kot reprezentanca, ure-jala znotraj tega organizma vsa ta nasprotja. Ta-ko je rasla ta celotnost kljub vsem naporom oku-patorjev, da bi jo zatrli. Brez tega seveda ni W°‘ goče razumeti, od kod in kako je mogoča taka w vest, ki jo najbolje reprezentirajo taki in podobni dogodki na Primorskem, ki so bili med NOB vsakdajen pojav: leta 1942 so v neki vasi do smrti mučili 6 ljudi.
Mučili so jih italijanski vojaki od 9. zvečer do jutra v neki leseni lopi, nato so ukazali vaščanoW> da so razsekane kose mučencev prepeljali v gnojnem košu v Gorico, kjer so jih pokopali. Naslednjega dne so prišli v isto vas partizani in vaščan* so jih prenočili, nahranili in oblekli.
Najbrž je tukaj vsak komentar odveč, čez ne" kaj časa so kulturne skupine raznih edinic s sodc-
Ajdovščina
tavanjem vaščanov prirejale po istih vaseh mitinge 111 kulturne prireditve, kjer so recitirali npr. tako kot že leta 1866 Prešernovo Zdravljico: Žive naj Vsi narodi itn. ali pa sta partizan in partizanka zapela npr. tisto o železni cesti. Ti podatki niso n'ti najbolj značilni, vendar se ob njihovem prebiranju človeku zazdi, kot da ima pred svojimi 2&znavnimi zmožnostmi zaslon, ker njih dimenzije dostavno ne more dojeti.
Eno pa je gotovo: to niso bila dejanja posameznikov, prav tako pa taka dejanja preraščajo °kvir sleherne organizacije in je organizacija le eden od elementov, ki je skozi ta proces, ki sem 8* poskušal s skopimi podatki nakazati, zrasla iz 'judstva. Za doumevanje tega so vsa teoretična požgala prešibka. V tem času se je dogajalo in godilo nekaj več. Toda dovolj o tem. Nastaja tu-
nekaj usodnih vprašanj, ki se jih moramo enkrat dokončno ovedeti.
Tistih 1200 knjig je danes v muzeju. Prav, če So nerabne za današnjo rabo, naj bodo tam kot dokument. Vendar kako se je zgodilo npr. to, da v
Usti vasi ni nobene knjižnice, nobenega zbora, nič podobnega temu, kar je bilo? Prav ta-*° je v drugih primorskih vaseh. Kot je bila prej bela vrana tista vas, kjer ni bilo nobene kulturne ^javnosti (če ni bila povsem očitna, je pa vsaj
tlela), tako je zdaj bela vrana tista vas, ki kaj podobnega ima, če sploh katera je. Vsa kulturna dejavnost se je zožila na posamezne otočke, centre, mesta. Taka dejavnost najbrž spričo tega, da se je izolirala na posamezne otočke, ne more biti v nobenem primeru kaj drugega kot reprezentančna.
Ali smo ukinili zgodovino, zgodovinsko kontinuiteto, ali pa je to samo organizacijski problem ali je to samo formalni problem, češ da so se te oblike take kulturne dejavnosti množične ljudske kulture že preživele? Ali je mogoče opustiti eno obliko, ne da bi jo nadomestili z drugo, boljšo?
Razen prvega vprašanja se mi zde vsa ostala bolj tehničnega značaja in nam najbrž služijo samo kot izgovor. Dejstvo pa je, da je primorski kmet z vso to zgodovino omejen samo na svoje vsakdanje skrbi, ne da bi se vraščal v družbo, prav tako se ne more integrirati niti navznoter niti navzven. S tem ko zgublja osebno celovitost, zgublja tudi družbeno in zgodovinsko. Njegova dejavnost, pa naj si je to samo obdelovanje zemlje, ostaja samo zasebno drobnjakarska.
Zdi se mi, da stoji to usodno vprašanje pred nami vsemi in zmeraj imam bolj in bolj občutek, da ie naša kulturna dejavnost oddaljuje od realnosti in postaja bolj in bolj gledališče dogajanja, ne pa dogajanje samo. — P.B.
darilne pošiljke::
::
;; živil in tehničnih predmetov (bicikle, moto- •• cikle, mopede, radijske in televizijske aparate, :: frižiderje itd.)
ZA SVOJCE V DOMOVI
pošilja tvrdka
Stanislav Frank 1
CITRUS A G E N C Y
74 ROSEWATER TERRACE OTTOWAY, S.A.
Telefon: 4 2777	Telefon:	4	2777
SOLIDNOST — POPOLNO JAMSTVO — BRZINA —
SO ZNAČILNOSTI NAŠEGA POSLOVANJA
1 I
* 'i
V
GRAMOFONSKE PLOŠČE SLOVENSKE PESMI
Poje pevski zbor TRIGLAV v Melbournu Dve plošči, viaka .stane £ 2-0-0
I. — Sinoči je luštna noč bila — Pobra-timija — Kaj ti je, deklica — Vinček moj
—	Dekle na vrtu — Briška — Od Celja do Žalca — Klic Triglava — Orkester.
II. Regiment — Kako bom ljubila — Furmanska — Ne tožim — Peklenski večer — Hišica ob cesti — Gor čez jezero — Angelček varuh moj — Rasti, rožmarin — Slišala sem ptičko pet — Orkester.
Plošče dobite pri p. Baziliju v Kew in ▼ Slov. Domu.
V Sydneyu pri p. Odilu v Paddingtonu
Za nakup se priporoča zbor TRIGLAV
g
I
£
1
S
I
I
I
i
8
v
s
KRIŽANKA
Mirko Rakušček
Vodoravno
1	ločitev
5	rakev
10 počasen dir (angl.)
11 grški bajeslovni letalec
12 reka v Viktoriji, Wangaratta
14 ljubezen (ital.)
15 slovenski pisatelj
18	siromašen
20	otok v Tirenskem morju
22	zabava
24 prostor za pevce v cerkvi
25 televizijska znamka
27 krpa, cunja (angl.)
28 resnično (ital.)
30	hujskati, potuho dajati (angl.)
32 manjša skala
33 moško ime (iz lat.)
35 ime slov. soc. delavca in politika
36 del Severnega morja
37 predlog
38 lošč
Navpično
1 ime velikega Slovenca
2 jaga
3 znamka motorjev
4 planet
6 mesto v Italiji
7 tudi bolha ga zmore
8 katran (angl.)
9 najvišje atensko sodišče
13 vse (hrv.)
14 je jedel (angl.)
16 povabljen na ženitnino
17 knjiga besed po abecedi
19	mož s ključi
21	mesto v Nemčiji
23	ni sladak
25 sin (angl.)
26 nekdanji ruski vladar
29	tekoča voda
31 vrsta grmovja
32 teroristična organizacija v
34	paglavec, potepin (angl.)
ZDA
5. Magični kvadrat
(Jože Grilj)
Iz številk 1, 2, 3, 4 sestavi kvadrat tako, da b° vsota vedno 10 in sicer navpično, vodoravno !n
diagonalno.
IZ ROKAVA
(s str. 283)
Sledile so pete litanije M.B., ki jih je vo'
dil
močan moški zbor z g. Klakočerjem pri org^' Odpevala je pa vsa cerkev, lepo napolnjena. 0®^
li	smo še pri sv. maši, med katero je dosti leP° število prisotnih prejelo sv. obhajilo.
Odšli smo v dvorano na okrepčilo in k Pre^ stavi skioptičnih slik, primernih za tak dan. kazal sem več slik sv. bratov iz raznih cerkva, so jima posvečene. Tudi grob sv. Cirila v ®lin. in sv. Metoda na Velehradu. Zvočni trak nam J izvajal mogočno skladbo “Očenaš” v besedilu Cirila ter petje ukrajinskega zbora med maso vzhodni liturgiji.	^
Med odmorom nam je naš moški zbor P vodstvom g. Klakočerja zapel tri pesmi, ki močno ugajale. Vsi smo jim bili iskreno hvale za lepo podane pesmi.
Nato sem pokazal še nekaj lepih slovens narodnih noš v barvah in krajevnih slik iz dort* vine, zlasti od tam, koder sta prav verjetno ho la sv. brata Ciril in Metod. Precejšnje število u ^ ležncev je vztrajalo prav do konca in šele v P0^ nem mraku smo se zadovoljni razšli. Po svojih čeh smo se kar dobro oddolžili svetima Ciri 'J . Metodu pod vodstvom KRALJICE SVETE EU»' NOSTI.
KUPUJETE HIŠO?	ALI	MOGOČE TRGOVINO?
POTREBUJETE NASVET ALI INFORMACIJO?
5
Vprašajte za EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKI CENTER pri COMMON- $
..................  .	.	j
WEALTH BANKI ali vsaki njeni podružnici
Specijalno izučeni uradniki in tolmači pri EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKEM CENTRU so v zadnjih letih dali 400.000 informacij o raznovrstnih problemih kot: stanovanjski, financiski, davčni, zaposlitveni, socialna pomoč in mnogo drugih.
EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKI CENTRI poslujejo brezplačno kot oddelek COMMONWEALTH BANKE. To je največja avstralska banka in zanjo jamči avstralska vlada.
Naslovi EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKIH CENTROV v New South Wales so:
SYDNEY: Lower Ground, Commonwealth Banks, Corner George and Market Sts.
FAIRFIELD: Commonwealth Banks. Corner Ware and Spencer Sts.
WOLLONGONG: Commonwealth Banks, Crown St.
Poslovne ure: preko tedna: 9. — 5.
sobota: 9. — II.
SYDNEY — center posluje ob nedeljah od 2. do 5. pop.
Ob pondeljkih in petkih je odprt EMIGRANTSKO — INFORMACIJSKI CEN-JER pri Commonwealth Banks, Liverpool.
pn ^ommoiivveaiiii £>dJiKb, i^ivcrpoui.
PHOTO STUDIO NIKOLITCH
3rd Floor, 108 Gertrude Street FitzrOjr, N. 6, Melbourne, Vic.
Se priporoča rojakom za naročanje fotografij vseh vrst:
Družinske albume — poroke — otroke " portrete — športne skupine — fotokopije. \ ’
Telefon JA 5978
*** ♦* ♦♦ ♦♦ ♦*	••	•	♦♦	♦♦ *» »•	.‘»V*	«'*♦♦«♦♦♦♦	*J^
>ELUJEM OBLEKE VSEH 8 VRST: poročne, športne itd. &
®&ažne lepe sobe z vso postrežbo za izletnike kopalce, letoviščarje.
“B L U E WATEES”
gostišče med Sydneyem in Palm Beachem Izborna kuhinja, bus pred poslopjem, do prodajelen 3 minute.
1687 Pittwater Road, Mona Vale. Tel. XX 3626 J	Priporoča	se	H. Stanojkovič
Vaša želja mi je ukaz. — g
Velika izbira angleškega blaga.
MARTIN JANŽEKOVIČ
AUSTRALIA ST., CAMPERDOWN, SYDNEY.
Kličite čez dan ali zvečer Tel. LA 6884
w:u»::su-K-u»n-ua-nusn-»»«-n«-a-K-K-M«»«»K-K{K:'
1
1
J
Je
>]
i
d
j:
i
i
ADVOKAT iz Jugoslavije
I.	S. D. R A K I N
141 William St., Sydney Tel.: 31 - 56 - 32
I
Strokovnjak za jugoslovansko pravo Svetovalec v v»eh zadevah
Stranke sprejemam vsak dan od 8 — 6 ob sobotah in nedeljah od 8 — 12
>;
>;
>’
>:
>.
>:
;♦!
%
>;
$
>:
i
je
>1
Tol. 28-2311 87-3854
Dr. J. KOCE
G.P.O. Box 670, PERTH, W.A. (196 William St., Perth, W.A.)
Tel.
28-2311
87-3854
1. ČE HOČETE ZAJAMČENO, SOLIDNO IN HITRO POSTREŽBO GLEDE DARILNIH POŠILJK Z ŽIVILI, ZDRAVILI IN TEHNIČNIMI PREDMETI (RADIO APARATI, MOTORNIMI KOLESI, BICIKLI ITD.)
2. ČE HOČETE DOBITI SEMKAJ SVOJO ZAROČENKO, SORODNIKA ITD. POVDAR-JAMO, DA IMA DR. KOCE PO TUKAJŠNJIH ZAKONSKIH PREDPISIH PRAVICO DAJATI INFORMACIJE GLEDE VPOKLICA OSEB V AVSTRALIJO.
3. ČE HOČETE PRAVILNE PREVODE SPRIČEVAL, DELAVSKIH KNJIŽIC, POOBLASTIL, TESTAMENTOV ITD. PRODAJAMO SLOVARJE IN VADNICE ANGLEŠKEGA JEZIKA.
Zastopnik za N.S.W. Mr. R. OLIP, 65 Moncur St., Woollahra, N.S.W.
Tel. 32-4806
Zastopnik za Viktorijo. Mr. J. VAH, 2 Kodre Str., St. Albans, Vic.
Tel. 65-9378
•o:***
S
S
s
.-v;#
HOLROYD FURNITURE CO.,
403 GUILDFORD ROAD, GUILDFORD
BOGATA IZBIRA:
Mm
Jedilne sobe Ure vseh vrst	'J
Spalne sobe	. |
Televizijski in tračni aparati p Igrače vseh vrst	■>
Namizni prti in prtiči	>
Aparati za britje in striženj® ><■
Aparati hladilni in sušilni Linoleji vseh vrst Božje slike in kipi Importirane brušene vaze Naslonjači in ležalni stoli
\
1
POPUST IN LAHKI POGOJI ZA ODPLAČEVANJE NA OBROKE.
REDNA POSTREŽBA, POPOLNO ZADOVOLJSTVO.
KADAR KUPUJETE POHIŠTVO, OBRNITE SE NA NAS
Tel.: 632-9951
Preproge in zavese Otroške postelje in vozički Radijski in gramofonski apaff Sprejemne in samske sobe Električni lustri in svetilke Kuhinjske omare, mize in stoli