List 30.
Kdaj je pravi čas žito žeti.
Da se pravi čas za žetev zadene, mora kmetovalec ca njivo iti in tam zrnje v klasji in lajti pregledati. Brž ko ni več mlačnato, ampak uže testasto in debelo, je čas, da se pod srp dene žito. Ko bi se želo, dokler je zrnje še mlečnato, se to preveč skrči, — če se pa žetev predolgo odlaša, tako da zrnje v klasji popolno dozori in se strdi, ima manj moke v sebi in še ta ni tako dobra,   ker  mekine predebele ostanejo.    Vrh tega
Ea se tudi mnogo zrnja po izkapanji pozgubf. Skušen metovalec je to zgubo cenil na deseti del celega pridelka. Da je tudi slama od rano požetega žita dosti boljše in veče vrednosti glede na krmivno moč kakor pa od pozno požetega, to je znana in jasna stvar. In tam, kjer je slama velik del živinske klaje, je to ve-levažna reč. V ^marsikaterih krajih slama ni dosti boljši kup od sena. Ce je pa slama uže na njivi popolno dozorela, in če jo je še vrh tega veter in dež iztepel in izpral, je kot živinska klaja skoraj vso redivno moč izgubila, in^ živina se bo ob taki slamnati klaji le slabo počutila. Ce se je pa žito poželo, dokler je bilo v bilji še nekaj soka, je tudi slama boljša živinska krma in to dosti boljša, kakor si to marsikdo misli.
Konečno hočemo še na kratko omeniti, kako je treba s p ožetim žitom ravnati. Požeto žito ne sme predolgo nepovezano ali v snopji na njivi ležati, ampak se brž v snope poveže in v stavke razpostavi ali pa v kozolce ali stoge porazobesi. Ce se debeli snopi povežejo, kar je zavoljo dobička na času dobro, slama sicer ne trpi mnogo, ako nekoliko delj časa na njivi ležijo; vendar pa je dobro še pred nočjo snopje v stavke postaviti ali porazobeaiti. Ako se snopi dobro v stavke postavijo, smejo brez škode delj časa na njivi ostati posebno , če se jim naredi pravi klobuk, ki jih dežja in solnca brani.                                             „Slov. Gosp."