Poštnina plačana v gotovini.
KRALJEVINA
JUGOSLAVIJA
SLUŽBENI LIST
KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
10.
kos.
V LJUBLJANI, dne 4. februarja 1933.
.Letnik
IV.
VSEBINA:
64. Uredba o opravljanju izpitov za zidarske, tesarske, kameno-seške in vodnjakarske mojstre.
65. Izpremembe in dopolnitve uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe.
66. Izprememba uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe.
67. Popravek k objavi uredbe o posredovalnem postopku.______________
68. Izpremembe in dopolnitve v pravilih o obliki, sestavi in načinu oznamenovanja sodov in o mejah njih točnosti.
69. Telefonski promet z inozemstvom.
70. Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
71. Razne objave iz »Službenih novin«.
Vsi p. t. interesenti se naprošajo, tla kličejo v zadevah uredništva »Službeni list« tel. štev. 25-66, v zadevah upravuištva pa tel. štev. 30-69.
Uredbe osrednje vlade.
64.
Na osnovi § 39., odstavka (*), zakona o obrtih z dne
5.	novembra 1931. in sporazumno z ministrom za gradbe ter po zaslišanju zbornic predpisujem
uredbo
o opravljanju izpitov za zidarske, tesarske, kamenoseške in vodnjakarske mojstre.*
Clen 1.
Izpit za zidarske, tesarske, kamenoseške in vodnjakarske mojstre smejo opravljati osebe:
1. ki so uspešno dovršile tehniško srednjo ali drugo njej enako šolo in dokažejo, da so po dovršeni šoli praktično delale v dotičnem rokodelskem obrtu najmanj štiri leta;
2. ki uspešno opravijo predpisani završni izpit iz dotične stroke na šoli za gradbene poslovodje (polirje). pridruženi tehniški srednji šoli, ali na drugi državni strokovni šoli z enako učno osnovo in dokažejo, da so po tem najmanj pet let praktično delale v dotični stroki ali kot gradbeno-tehniški risarji v graditeljevi, inženjer-jevi ali arhitektovi poslovalnici;
3. ki so se učile zidarskega, odnosno tesarskega, bamenoseškega ali vodnjakarskega obrta najmanj tri leta in so praktično delale v svoji gradbeni stroki najmanj
* >Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
22.	oktobra 1932., št. 245/XCIVyG58.
šest let, ko so predhodno pri posebnem izpitu podale dokaz o obči izobrazbi in znanju.	,. -j '
Člen 2.
Izpiti za zidarske, tesarske, kamenoseške in vodnjakarske mojstre se opravljajo pred komisijo pri. pristojni zbornici. Izpitna komisija je sestavljena iz predsednika in dveh članov, ki ju odredi predsednik za vsak poedini izpit. Predsednik komisije je uradnik banske uprave s popolno tehniško-fakulletno izobrazbo. Postavlja ga ban za tri leta. Člani za izpitno komisijo se. postavljajo izmed uradnikov inženjerjev tehniškega oddelka banske uprave s fakultetno izobrazbo, pooblaščenih civilnih inženjerjev, profesorjev tehniške fakultete, profesorjev tehniške srednje šole, graditeljev in mojstrov dotičnih gradbenih strok po spisku, čigar skupno število članov znaša, za vsako omenjeno gradbeno stroko šest članov. Člane postavlja ban za dve letL
Ob razporedu članov komisije odredi predsednik po možnosti, da je v komisiji vedno en član inžeujer, 'a»bi-tekt ali inženjer gradbene stroko.
Člen 3.
Za člana izpitne komisije se sme postaviti samo državljan kraljevine Jugoslavije, ki je polnoleten - in ni pod varuštvom (skrbstvom) ali v stečaju. Ne sme' se postaviti; kdor je obsojen s sodno sodbo na izgubo častnih pravic, dokler ne doseže povračila pravic ali rehabilitacije; kdor je v sodni preiskavi ali-dejan pod obtožbo zaradi zločinstva ali zaradi prestopka, storjenega L koristoljubja ali zoper javno moralo; zoper kogar je odrejena očuvalna odredba, združena s, kaznijo na prostosti, ali zaščitnega nadzora ali prepovedi zahajanja v krčme ali prepovedi izvrševanja poklica, če te odredb« še trajajo.
Člen 4.
2	* |»	,r •
Če nastopijo pri kakšnem članu komisije okolnosti, označene v Členu 3. te uredbe, ga razreši ban članstva | in postavi na njegovo mesto novega člana.
Če je kakšen član v sodni preiskavi ali dejan pod obtožbo, mu članstvo ne prestane; vendar ne more dotični elan vršiti svoje dolžnosti, dokler ni preiskava pravnomočno ustavljena ali kazensko postopanje končano z izvršno sodbo ali rešitvijo sodišča. Za ta čas opravlja dolžnost njegov namestnik.
Člen 5.
Člani izpitne komisije ne morejo biti osebe, ki so s kandidatom v sorodstvu v ravni ali stranski črti do drugega kolena in pri katerih je bil kandidat zaposlen v letu, minulem neposredno pred izpitom. Člani komisije, ki so s kandidatom v sorodstvu ali v sovraštvu, se izločijo. O izločitvi komisije odloči ban in je njegova odločba izvršna.
Člen G.
Dolžnost članov izpitne komisije je obvezna in se brez važnega razloga ne sme odkloniti.
Člen 7.
Če član izpitne komisije brez opravičenega razloga noče vršiti redno svoje dolžnosti, ga sme kaznovati predsednik komisije z denarno kaznijo do 500 dinarjev. Zoper odločbo o kazni je dopustna pritožba na bana. Ob ponovni nerednosti ga sme ban na predsednikov predlog razrešiti dolžnosti iz članstva komisije.
Če predsednik ne vrši svoje dolžnosti, ga razreši ban dolžnosti in postavi novega.
Člen 8.
Za opravljanje mojstrskih izpitov je pristojna komisija pri zbornici, v katere območju je prebil kandidat na delu poslednjih šest mesecev pred izpitom, ali če ni bil zaposlen, ako je isti čas bival v območju zbornice. Opravljanje izpita pred nepristojno komisijo ni dopustno. Izjemoma se sme opravljati izpit pred krajevno nepristojno komisijo druge banovine, če dobi kandidat za to odobritev od bana tiste banovine, v katere območju je dotična izpitna komisija. Ta odobritev se izda v sporazumu z banom tiste banovine, v katere območju bi bilo treba izpit opravljati.
Člen 9.
Predsedniku in članom komisije sme postaviti ban namestnike iz istih uradov, odnosno ustanov in strok, iz katerih so postavljeni. Če so predsednik ali redni člani zadržani, vrše namestniki veljavno posle predsednikove in članov.
Člen 10.
Prijavo za opravljanje izpita vloži kandidat neposredno pri pristojni zbornici. Prijava se mora podati pismeno. V prijavi se mora zlasti tudi izjaviti, ali je kandidat izpit že opravljal. Kandidat, ki je izpit ponavljal, mora to izrečno navesti.
Prijavi je treba priložiti:
1. kratek svojeročno napisan popis strokovne zaposlitve. prebite do izpita:
2. krstni (rojstni) list;
8.	dokaz, da izpolnjuje pogoje iz člena 1. te uredbe:
4.	potrdilo o položeni izpitni taksi (člen 10.).
Dokaz o izvršenem praktičnem delu po točkah 1. in 2. člena 1. te uredbe se poda z izpričevalom po § 249 zakona o obrtih z dotično no=lovno kniižico o zaposlitvi kot pomočnik; za dokaz o učenju in praktičnem delu
po točki 3. člena 1. te uredbe pa služi potrdilo o trajanju učenja, pomočniško izpričevalo in poslovna knjižica o zaposlitvi kot pomočnik (delavec).
Člen 11.
Kandidat mora položiti za opravljanje izpita predhodno pri pristojni zbornici takse največ v znesku 450 dinarjev. Iz dohodkov te takse se izplačuje vsem članom izpitne komisije za izgubo časa in stroške povračilo, ki mu določi višino ban. Prav tako se povračajo iz te vsote za stroške izdaje diplome (izpričevala) in ostale pisarniške potrebe dejanski izdatki; ta vsota sme znašati največ 30 dinarjev.
Člen 12.
Prejeto prijavo izroči zbornica predsedniku izpitne komisije, ki mora vse priloge, omenjene v členu 10. te uredbe, preskusiti in najdlje v 10 dneh odločiti, ali se kandidat lahko pripusti k izpitu. Ta odločba se vroči kandidatu pismeno preko pristojne zbornice in se mu ob istem času označi rok za opravljanje izpita.
Nezadostno in nepopolno predložene priloge je treba kandidatu takoj vrniti s pozivom, naj jih v odrejenem roku dopolni in zopet vroči.
Če kandidat ne izpolnjuje pogojev, se takoj zavrne z obrazloženo odločbo. Zoper to odločbo ima kandidat pravico pritožbe na bana, ki jo mora v 15 dneh dokončno rešiti.
Člen 13.
Predsednik mora člane izpitne komisije za dotični izpit pismeno pozvati. Poziv se mora vročiti pet dni pred opravljanjem izpita.
Člen 14.
Izpit se sme opravljati samo iz tiste stroke, za katero je pridobil kandidat strokovno izobrazbo. Izpit je sestavljen iz pismenega in ustnega dela.
Člen 15.
Pismeni izpit (klavzurna naloga) traja največ pet dni po šest ur na dan, naloga pa se izdeluje ob stalnem nadzorstvu komisije. Prvi dan se mora izdelati skica po dani osnovi (projektu), ostale dni pa se morajo izdelati načrt in druge naloge. Pri izdelovanju te naloge sme uporabljati kandidat vsa pomožna sredstva, ki mu jih komisija dovoli.
i
Člen 16.
Ustni izpit sme opravljati samo tisti kandidat, ki je pismeno (klavzurno) nalogo opravil. Če se pismena naloga od komisije ne sprejme, se kandidat zavrne od nadaljnjega (ustnega) opravljanja izpita in se smatra, da izpita ni opravil. Ustni izpit se opravlja pred izpitno komisijo, sme pa trajati največ dva dni, in to vsak dan po dve uri.
Člen 17.
Predmeti pismenih izpitov za zidarske mojstre so ti-le:
1.	izdelava načrta za visoko zgradbo v zakonskem obsegu (v strnjenem sistemu ali prosto stoječe stanovanjske zgradbe ali zgradbe s posebno namembo, kakršne so manjše šole, delavniške zgradbe ali kmetijske zgradbe) do vštetega miveČ enega nadstropja z eventualno potrebnimi izkopi in manjšimi podpornimi zidovi v danih
merah, kjfer morajo biti prikazani vsi potrebni tlorisi, prerezi, pogledi, perspektive, ureditev dvorišča, dohoda Po dani situaciji;
2. izdelava gradbene konstrukcije (detajlnega načrta) iz danega načrta kakor tudi polirskega načrta zgradbe v dovoljenem obsegu poslovalne pravice;
3. izdelava statičnega računa za gradbeno konstrukcijo iz točke 1. ali druge osnove v obsegu § 42., odstavka (»), zakona o obrtih, izvedeno na praktičen način;
4. izdelava izmer in proračuna za del za nalogo danega projekta zgradbe iz točke 1.;
5. pismena izdelava obrazcev za prošnjo, ki jo je vložiti zidarskemu mojstru na pristojna oblastva za izdajo gradbene dovolitve s tehniško in računsko obrazložitvijo, iz katere se mora videti, ali zna kandidat poleg poznavanja zakonskih predpisov dobro tudi državni jezik in ali je vešč pisanju.
Ustni izpit zidarskih mojstrov obseza:
1.	zagovor pismene naloge, iz katere se mora videti, katere poglavitne činjenice so vodile kandidata pri obdelavi pismene naloge;
t. 2. poznavanje vseh gradbenih konstrukcij v obsegu pravice iz § 42., odstavka (*), zakona o obrtih, z vsemi detajli, načina uporabe in njih izvršitve;
3. poznavanje praktičnega načina statičnega izraču-njanja konstrukcije v obsegu § 42., odstavka (J), zakona o obrtih;
4. poznavanje merilnih priprav, ki se uporabljajo Pri izvrševanju gradb v omenjenem obsegu poslovalne pravice, kakor tudi metode teh meritev;
5. poznavanje poedinih slogov in osnovnih pravil za zunanje lice zgradb;
6. poznavanje prostega knjigovodstva in spisja;
7. obče poznavanje zakonodajstva, in to: ustave kraljevine Jugoslavije, zakona o obrtih, trgovinskega zakona, zakona o zavarovanju delavcev, zakona o zaščiti delavcev, gradbenega zakona, zakona o ukoriščanju vodnih sil, zakona o državnih in samoupravnih cestah, zakona o razlaščanju, predpisov o kanalizaciji, vodovodu, kakor tudi ostalega gospodarskega in socialnega zakonodajstva, ki je v zvezi z izvrševanjem obrta zidarskega mojstra.*
Clen 18.
Predmeti pismenih izpitov za tesarske mojstre so ti-le:
1. izdelava skice za načrt zgradbe v obsegu poslovalne pravice po zakonu o obrtih po danili merah;
2. izdelava konstrukcije (detajlnega načrta) in enega dela gorenjega osnutka iz točke 1. ali kakšne druge tesarske konstrukcije;
3. izdelava statičnega računa tesarske konstrukcije Po praktičnem načinu računanja;
4. izdelava izmer in proračuna stroškov za del tesarskih del za načrt zgradbe iz točke 1.;
5. pismena izdelava obrazca za prošnjo, omenjeno v členu 17., točki 7., odstavku 2., te uredbe.
Ustni izpit tesarskih mojstrov obseza:
1. z igovor pismene naloge, iz katere se mora videti, katere f oglnvitne činjenice so vodile kandidata pri obdelavi pismene naloge;
2. poznavanje vseh gradbenih konstrukcij v obsegu pravice iz § 43. zakona o obrtih z vsemi detajli, načina uPorabe in njih izvršitve in poznavanje gradiva;
3. poznavanje praktičnega načina za statično izraču-djanje konstrukcije v obsegu § 43. zakona o obrtih;
4. poznavanje merilnih priprav, ki se uporabljajo pri izvrševanju zgradb v omenjenem obsegu poslovalne pravice, kakor tudi metode teh meritev;
5. poznavanje poedinih slogov in osnovnih pravil za zunanje lice zgradb;
G., poznavanje prostega knjigovodstva in spisja;
7.	obče poznavanje zakonodajstva, omenjenega v členu 17., drugem odstavku, točki 7., te uredbe.
Člen 19.
Predmeti pismenih izpitov za kamenoseške mojstre so ti-le:
1. izdelava skice za načrt kamenoseške zgradbe v obsegu poslovalne pravice § 44. zakona o obrtih po danih merah;
2. izdelava konstrukcije (detajlnega načrta) v prerezu po načrtu iz točke 1. ali posebnem načrtu katerekoli kamenene konstrukcije;
3. izdelava izmer in proračuna stroškov za načrt iz točke 1.;
4. pismena izdelava obrazca za prošnjo, omenjeno v členu 17., drugem odstavku, točki 7., te uredbe.
Ustni izpit kamenoseških mojstrov obseza:
1. zagovor pismene naloge iz točke 1., iz katere se mora videti, katere poglavitne činjenice so vodile kandidata pri obdelavi pismene naloge;
2. poznavanje vseh konstrukcij kamenoseških zgradb v obsegu poslovalne pravice § 44. zakona o obrtih;
3. poznavanje merilnih priprav, ki se uporabljajo pri izvrševanju kamenoseških zgradb v dovoljenem obsegu poslovalne pravice kakor tudi metode tega merjenja;
4. poznavanje prostega knjigovodstva in spisja;
5. obče poznavanje zakonodajstva, omenjenega v členu 17., točki 7., te uredbe.
Člen 20.
Predmeti pismenih izpitov za vodnjakarske mojstre so ti-le:
1. izdelava skice za načrt vodnjaka v obsegu poslovalne pravice po § 45. zakona o obrtih po danih merah in po dani situaciji in geoloških razmerah;
2. izdelava izmer in proračuna stroškov za izdelavo vodnjaka iz točke 1.;
3. izdelava pismene naloge iz vodnjakarske prakse.
Ustni izpit vodnjakarskih mojstrov obseza:
1. zagovor pismene naloge, iz katere se mora videti, katere poglavitne činjenice so vodile kandidata pri obdelavi pismene naloge;
2. poznavanje vseh načinov izdelave vodnjakov na različnih terenih in geoloških sestavov in poznavanje izdelovanja projektov za njih izvršitev, poznavanje tal in toka podzemeljske vode;
3. poznavanje konstrukcij različnih vodnjakov, načina izvajanja teh konstrukcij in poznavanje materiala za izdelavo vodnjakov;
4. poznavanje tehniškega preračunjanja vodnjakov na praktičen način statičnega izraČunjanja poedinih konstrukcijskih delov vodnjaka in učinka enostavnih črpalk;
5. poznavanje prostega knjigovodstva in spisja;
6. obče poznavanje zakonodajstva, omenjenega v drugem odstavku člena 17., točki 7., te uredbe.
Člen 21.
Kandidatova ocena je: »izpit opravik ali »izpita ni opravil«.
O izpitu vsakega kandidata se vodi poseben zapisnik; vanj se vpisujejo vsa vprašanja pri izpitu, kakor tudi uspeh iz vsakega predmeta. Oceno iz poedinih predmetov predlaga izpraševatelj, določi jo pa izpitna komisija. Predsednik odredi izmed članov izpraševateljev zapisnikarja. Zapisnik podpišejo vsi člani komisije, overovljen prepis pa se vroči pristojni banski upravi na znanje. Vsi zapisniki izpitne komisije se zvežejo v knjigo zapisnikov, ki jo hrani zbornica.
Clen 22.
Kandidatu, ki izpit opravi, izda zbornica »mojstrsko izpričevalo« po predpisanem obrazcu. Izpričevalo podpišeta predsednik komisije in uprava zbornice. Mojstrsko izpričevalo se mora izročiti kandidatu po opravljenem izpitu najdlje v osmih dneh.
Clen 23.
Če kandidat pri izpitu ne zadovolji, sme ponavljati izpit v roku, ki ga določi komisija; toda rok za ponavljanje izpita ne sme biti krajši od šestih mesecev.
Clen 24.
Ce je kandidat pismeni del izpita opravil, pri ustnem delu pa ni zadovoljil, ga sme komisija pri ponov-nalil izpitu oprostiti opravljanja pismenega dela izpita.
Clen 25.
Osebam, ki imajo pravico, opravljati izpit po točki 3. odstavka (*) § 38., pa nimajo šolske izobrazbe po točki 1. ali točki 2. odstavka (0 istega paragrafa, se dovoli opravljanje izpita za zidarskega, tesarskega, kamenoseškega in vodnjakarskega mojstra, če predhodno opravijo izpit o obči izobrazbi in znanju.
Ta izpit se opravlja pred komisijo, označeno v členu 2. te uredbe.
v . ..«	Člen	26.
>1 V*'1'1''
Predmeti izpita kandidatov, ki opravljajo po § 38., odstavku ('), zakona o obrtih posebni predhodni izpit o obči izobrazbi in znanju, so ti-le:
1. poznavanje državnega jezika in spisja, tako da zna sestaviti kandidat po en pismeni sestavek, iz katerega se vidi, da je popolnoma vešč poznavanju državnega jezika in spisja;
2. poznavanje računa vseh štirih osnovnih računskih vrst s celimi števili in z decimalnimi ulomki, obrestnih računov, reševanja enačb prve stopnje z eno ali dvema neznankama;
3. poznavanje vseh mer metrskega sistema za dolžino, površino, prostornino, težo in vešče ravnanje z njimi;
, 4. poznavanje izračunjanja površin in kubature vseh teles' v dotični gradbeni stroki, praktične metode za to izraČunjanje in delitev slik in teles:
5. poznavanje osnovnih načel opisne geometrije, tako da zna kandidat prikazati vsa telesa svoje stroke v danem načinu risanja;
6. sestava načrta za zgradbo dotične stroke s snemanjem predmeta po naravi in izdelava teh načrtov po danih merah, uporaba raznih mer, prenašanje mer druge na drugo;
7. znanje prostoročnega ri«ania nredmet-ov narave ali drugih modelov, poznavanje raznih vrst risanja in
senčenja, načel ornamentike, veščina v uporabi vodnih barv in akvareliranju;
8. poznavanje osnovnih načel fizike in kemije in njih učinkovanje na gradbeni material in konstrukcije dotične stroke;
9. poznavanje gradiva dotične stroke, načina proizvajanja in uporabe gradiva in tudi načina obračunjanja njegove nabave;
10. poznavanje knjigovodstva, potrebnega za opravljanje dotične stroke;
11. poznavanje občega zakonodajstVa države in državnega ustroja.
Ta izpit sestoji iz pismenega in ustnega dela. Pismeni del izpita se opravlja iz predmetov točk 1. do 7. Ta del izpita traja štiri ure. Ustni del izpita se opravlja iz predmetov točk 2., 3., 4., 5., 8., 9., 10. in 11. in traja dve uri. Taksa za ta izpit znaša 300 dinarjev.
Clen 27.
Kandidati, ki se prijaVijo za opravljanje izpita, a nimajo listin, navedenih v členu 10. te uredbe, smejo dokazati čas, prebit do uveljavitve zakona o obrtih na učenju in zaposlitvi kot pomočnik, kljub odredbi tretjega odstavka člena 10. te uredbe, s kakršnimkoli dokaznim sredstvom.
Clen 28.
V območju veljavnosti prejšnjega zakona o obrtih iz 1. 1910. se prizna zidarsko-tesarski, odnosno tesarski, odnosno tesarski in kamenoseški mojstrski izpit, ki se je opravil do uveljavitve zakona o obrtih z dne 5. novembra 1931. po prejšnjih predpisih, za izpit zidarskega mojstra po tej uredbi. Da pridobe osebe s tem izpitom pravico do projektiranja po odredbi (2) § 46. zakona o obrtih, morajo opraviti dopolnilni izpit po odredbah te uredbe, in. to iz predmetov točk 1., 2. in 3. prvega odstavka in točke 1. drugega odstavka člena 17., odnosno točk 1., 2. in 3. prvega odstavka in točke 1. drugega odstavka člena 18., odnosno točk 1. in 2. prvega odstavka in točke 1. drugega odstavka člena 19. te uredbe.
Clen 29.
V območju banovine vrši kontrolo nad poslovanjem izpitnih komisij ban, vrhovno kontrolo pa vrši minister za trgovino in industrijo.
t
Clen 30.
Vsi posli, ki so poverjeni po tej uredbi banu, odnosno banski upravi, se vrše preko oddelka (odseka) za trgovino, obrt in industrijo pri banski upravi.
Clen 31.
Posle, ki jih vrši po tej uredbi banska uprava, opravlja v območju mesta Beograda minister za trgovino in industrijo. Člane izpitne komisije postavi skladno z odredbami te uredbe minister za trgovino in industrijo. Predsednik komisije in ostali člani komisije se postavljajo izmed uradnikov inženjerjev ministrstva za gradbe, ministrstva za trgovino in industrijo, pooblaščenih civilnih inženjerjev, učiteljskega osebja tehniške fakultete in tehniške srednje šole v Beogradu, graditeljev in mojstrov dotičnih gradbenih strok.
Člen 32.
Ta uredba stopi v moč z dnem, ko se razglasi v »Službenih novinah«. Od tega dne se ukinejo vsi prejšnji predpisi o opravljanju teh izpitov.
V Beogradu, dne 10. oktobra 1932.; II. br. 34.524/u.
Minister za trgovino in industrijo Mohorič s. r.
65.
Izpremembe in dopolnitve
uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe.*
Z odločbo M. S. br. 28.592/32 z dne 14. decembra
1932.	in na osnovi § 66. uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe** je odobril gospod minister za promet naslednjo izpremembo in dopolnitev uredbe o organizaciji ministrstva za promet in prometne službe:
V § 25.: pod a):
v točki 1. se črtajo besede »za sanitetno službo«, za točko 4. pa se dodaja:
»5. Sanitetni odsek«, pod č):
med četrtim in petim odstavkom •točke 3. se dodaja nov odstavek;
»Šef sanitetnega odseka mora biti fakultetno strokovno izobražena, oseba z najmanj 10 leti državne, odnosno samoupravne zdravniške službe.«
V § 36., pod A,—1.:
se črta točka č), na koncu oddelka A. se dodaja:
»4. Sanitetni odsek.
V njegovo pristojnost spadajo posli: o občili sanitetnih predpisih, o prometnih zdravnikih in njihovih personalnih vprašanjih, o nabavljanju in vzdrževanju kirurških priprav in sanitetnega materiala, o kontroli nad higieno in čistoto postaj, o razkuževanju vlakov in železniških prostorov, o ukrepih na železnici ob epidemijah, o zdravniških komisijah in bolovanju, o zdravniški pomoči ob železniških nezgodah, o poučevanju postajnega, vlakovnega in drugega osebja o prvi pomoči ob nezgodah in nesrečah, o voditvi železniškega ambulatorija, o kontroli bolnikov, o zdravstveni statistiki, in vsi ostali sanitetni in zdravniški posli.«
V § 14., pod a):
v točki 1. se črtajo besede »za sanitetno službo«, za točko 4. pa se dodaja:
»5. Sanitetni odsek.«
V § 54., pod A.—1.:
se črta točka č), na koncu oddelka A. pa se dodaja:
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
28.	decembra 1932., št. 302/0X111/793.
** »Uradni list« št. 380/89 iz 1. 1927.
»5. Sanitetni odsek.
V njegovo pristojnost spadajo posli: o občih in specialnih pomorskih sanitetnih predpisih, o prometnih zdravnikih in njihovih personalnih vprašanjih, o nabavljanju in vzdrževanju kirurških priprav in sanitetnega materiala, o kontroli nad higieno in čistoto v lukah in na ladjah, o razkuževanju in deratizaciji ladij, o upravljanju pomorskih lazaretov, o zdravniških komisijah in * bolovanju, o poučevanju osebja o prvi pomoči pri nezgodah in nesrečah, o kontroli bolnikov, o zdravstveni statistiki, in ostali sanitetni in zdravstveni posli.«
Iz ministrstva za promet v Beogradu, dne 21. decembra 1932.; št. 28.592.
66.
Izprememba uredbe
o organizaciji ministrstva za prom«t in prometne službe.*
Gospod minister za promet je z odločbo z dne 26. decembra 1932. v spisku G. d. 111.551/32 odredil, da je v §§ 14. in 21.** uredbe o organizaciji ministrstva aa promet in prometne službe izpremeniti vrstni red oddelkov pri generalni direkciji, ki bodi naslednji:,
I.	Obči oddelek.
II.	Prometni oddelek.
III. Gradbeni oddelek.
IV. Strojni oddelek.
V.	Komercialni oddelek.
VI. Oddelek za kontrolo dohodkov.
VII.	Ekonomski oddelek.
VIII.	Finančni oddelek.
V §§ 25. in 36.*** te uredbe se izpreminja ocnačba oddelkov pri oblastnih direkcijah, in to:
a)	in A. v I., b) in B. v II., c) in C. v III. ter č) in Č. v IV.
Iz ministrstva za promet v Beogradu.
67.
Popravek.
V uredbi o posredovalnem postopku, objavljeni v Službenem listu« z dne 25. januarja 1933., št 7/49, se mora v predzadnji vrsti prvega odstavka člena 1. pravilno glasiti: »uvede posredovalno (ne: poravnalno)
postopanje...«.
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
3.	januarja 1933., št. 2/1/2.
** »Uradni list« št. 380/89 iz 1. 1927. in »Službeni list št. 660/80 iz 1. 1932.
*** »Uradni list« št. 380/89 iz 1. 1927.
68.
Izpremembe in dopolnitve
v pravilih o obliki, sestavi in načinu ozname-novanja sodov in o mejah njih točnosti.*
* Na osnovi členov 14. in 25. zakona o merah, njih rabi v javnem prometu in nadzorstvu nad njimi in § 3. zakona o izpremembi in dopolnitvi tega zakona
odločam:
- Pravila o obliki, sestavi in načinu oznamenovanja
sodov in o mejah njih točnosti (»Službene novinec štev. 297'XCV1/719) z dne 19. decembra 1931.** se izpreminja-. jo, odnosno dopolnjujejo tako-le:
Člen 1.
Člen 2. pravil se izpreminja in se glasi:
»Za izdelovanje sodov se dopušča:
Les, kovina in druge snovi, ki so po jakosti in trpež-nosti podobne lesu ali kovini. Pri sodih za tekočine, ki služijo za pijačo, morajo imeti vsi kovinski deli take lastnosti in biti tako obdelani, da so, če se rabijo pravilno, izključene zdravju škodljive posledice.«
Člen 2.
Člen 3. pravil se izpreminja in se glasi:
»1. Dopuščajo se sodi, ki imajo ovalno obliko, obliko •valja ali tema podobno obliko.
2. Prostornino sodov omejuje spodnji rob odprtine za iztakanje ali odprtine za polnjenje. Te odprtine morajo biti tako nameščene in prirejene, da je polnjenje prostora za merjenje popolno, ko se dotakne tekočina spod-.njega roba odprtine.
3. Če sta odprtina za iztakanje ali odprtina za polnjenje na izbočeni steni soda, morata biti na najvišjem mestu stene; Če imata odprtini takšne dele ali nastavke, 'ki segajo V prostor za merjenje, morajo biti ti deli aii nastavki prav do zgornje stene soda preluknjani z luknjicami. Naprave za zatrjanje odprtine za iztakanje in odprtine za polnjenje, razen čepov za zapiranje, smejo biti samo iz enega kosa. Pri kovinastih sodih ne smejo sezati te naprave v prostor za merjenje in morajo imeti, če je kovina trda, na vidnem mestu na ravni površini pripravljeno mesto za postavljanje žiga.
Poedine vrste izdelave kovinskih sodov morajo biti posebej odobrene od osrednje uprave za mere in dragocene kovine.«
Člen 3.
y členu 4. se dodaja točka 8., ki se glasi:
»8. Vsak sod, izvzemši sode za pivo. mora imeti svojo' zaporedno številko. Kovinski sodi morajo razen tega imeti na ploščici blizu mesta za postavljanje žiga ■razločen naziv (firmo) tiste osebe, pravne ali fizične, ki je dobila odobrilo za dotično vrsto izdelave.
Kovinski sodi morajo imeti na ploščici blizu mesta za .žigosanje razločno označbo materiala, iz katerega so narejeni, in označbo zaščitne prevleke, ki je morebiti na notranji strani sten sodov.«
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
8.	decembra 1932.. št. 28GCVID749.
** »Službeni list« št. 117/8 iz 1. 1932.
Člen 4.
Člen 6. se izpreminja in se glasi:
»1. Žig krone se postavlja blizu označbe prostornine soda, in sicer na samo snov soda ali pa na kovinsko ploščico, na kateri je označena prostornina soda. Če je kovinska ploščica privarjena ali prikovana, se mora postaviti kronski žig tudi na štiri kaplje kositra, s katerimi je ploščica zavarovana.
Pri kovinskih sodih se morajo izvršiti vsa žigosanja, ki so potrebna, da se zavaruje neizpremenljivost prostora za merjenje in zavaruje zveza med ploščico za žigosanje in prostorom za merjenje.
Naprave za zatrjanje odprtin na kovinskih sodih dobivajo žig na ravni površini, pri trdi kovini pa na mestu, pripravljenem v ta namen,
2. Pri navadnih sodih iz lesa se postavi zaporedna številka soda na čelo doge ob strani, kjer so ostali žigi. Na kovinske sode je postaviti zaporedno številko na mestu, pripravljenem za ta namen na kovinski ploščici.
Pivski sodi se ne opremljajo s tekočo številko.
3. Razpored žigov na sodih določi osrednja uprava za mere.«
Člen 5.
Ta odločba stopi v veljavo, ko se objavi v »Službenih novinah«.
V Beogradu, dne 2. decembra 1932.; št. 6459/932.
Minister za trgovino in industrijo dr. I. Sumenkoviž s. r.
69.
Telefonski promet.*
Upostavljen je telefonski promet:
1. Tirol v Avstriji — Ljubljana, Murska Sobota, Dolnja Lendava, Gornja Radgona, Maribor, izza dne 10. novembra 1932.; taksna enota za Ljubljano 4-65 zl. fr., za ostale kraje 3-90 zl. fr.;
2. Sv. Pavel pri Preboldu — Praha, Nachod in Zlin v Češkoslovaški, izza dne 10. novembra 1932.; taksna enota za Praho 4-95 zl. fr., za Nachod 4-35 zl. fr., za Zlin 3-90 »zl. fr.;
3. Črna pri Prevaljah — Schvvarzenbach (v Avstriji), izza dne 10. novembra 1932., taksna enota l-50 zl. fr.;
4. Sv. Pavel pri Preboldu — vsi kraji na Ogrskem, izza dne 20. novembra 1932.; taksna enota v korist naše uprave 1-80 zl. fr., v korist Ogrske pa po dotičnem kraju na Ogrskem;
5. Saarsko ozemlje — veg krajev v Jugoslaviji; a) Brežice, Rogatec; b) Bled, Domžale, Jesenice na Gorenjskem. Kranj. Lesce, Ljubljana. Novo mesto, Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru. Sv. Jurij ob južni železnici Sv. Jurij ob Taboru, St. Vid nad Ljubljano, Šmartno pri Li-
* »Službene novine kraljevine Jugoslavije« z dne
11.	novembra 1932., št. 263/C/715 (ad 1.), z dne 12. novembra 1932., št. 264/CL721 (ad 2.), z dne 21. novembra 1932., št. 271/CIII/729 (ad 3.), z dne 20. decembra
1932..	št. 295*CX'769 (ad 4.), z dne 31. decembra 1932., št. 305/CXV/806 (ad 5. in 6.).
tiji, Vransko, Vrhnika; c) Apače, Beltinci, Cankovo, Celje, Dobrna, Dolnja Lendava, Dravograd, Gornja Radgona, Guštanj, Konjice, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Majšperg, Marenbei^g, Maribor, Meža, Mežica, Murska Sobota, Muta, Oplotnica, Ormož. Podčetrtek, Polzela, Pragersko, Prelog, Prevalje, Pristava, Ptuj, Ribnica na Pohorju, Rogaševci, Rogaška Slatina, Sevnica, Slatina Radenci, Slovenska Bistrica, Slovenjgradec, Središče ob Dravi, Sv. Jakob v Slov. goricah, Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Lovrenc na Pohorju, Sv. Miklavž pri Ormožu, Šent lij v Slov. goricah, Šoštanj, Turnišče, Velenje, Vitanje, Vuhred, Vuzenica, Zavrč, Zgornja Sv. Kungota, Zidani most, Zreče, Žalec, — izza dne 1. januarja 1983.; taksna enota 7‘20 zl. fr.;
6.	Venecuela (Venčzuela): Caracas, Maracay, Puer-to Cabello, Valencia in Victoria — več krajev v Jugoslaviji: a) Rogatec; b) Bled, Brežice, Domžale, Jesenice na Gorenjskem, Komenda, Kranj, Lesce, Ljubljana, Sv. Janez ob Bohinjskem jezeru, Sv. Jurij ob južni železnici, Sv. Jurij ob Taboru, Št. Vid nad Ljubljano, Tržič, Vransko, Vrhnika; c) Apače, Cankovo, Celje, Dobrna, Dravograd, Gornja Radgona, Guštanj, Konjice, Križevci pri Ljutomeru, Ljutomer, Majšperg, Marenberg, Maribor, Meža, Mežica, Murska Sobota. Muta, Ormož. Podčetrtek. Polzela, Pragersko, Prelog, Prevalje, Pristava, Ptuj, Ribnica na Pohorju. Rogaševci, Rogaška Slatina, Sevnica. Slatina Radenci, Slovenjgradec, Slovenska Bistrica, Središče ob Dravi, Sv. Jakob v Slov. goricah. Sv. Lenart v Slov. goricah, Sv. Miklavž pri Ormožu, šent lij v Slov. goricah, Šoštanj, Turnišče, Velenje, Vitanje. Vuhred, Vuzenica, Zavrč, Zgornja Sv. Kungota, Zidani most, Žalec — izza dne 1. januarja 1933.; taksna enota 160‘60 zl. fr.; taksa za pripravo zveze 18'53 zl. fr.
Banove uredbe.
70.
Objave banske uprave o pobiranju občinskih trošarin v letu 1933.
II.	No. 3424/1.
Občina Topolšica, v srezu slovenjgraškem, bo pobirala od dneva razglasitve v iSlužbenem listu« v letu 1933. naslednje občinske trošarine:
a) od 100 1 vina Din 75—,
b) od 100 1 vinskega mošta Din 75—,
c) od 100 1 piva Din 50—,
Č) od hi stopnje alkohola špirita, žganja, likerja, ruma in konjaka Din 5'—,
d) od goveda nad 1 letom Din 100—,
e) od goveda pod 1 letom Din 75—,
f) od prašičev Din 25’—,
g) od 100 kg uvoženega mesa vseh vrst Din 100—.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani,
dne 28. januarja 1933.
'•m* m
71.
Razne objave iz »Službenih novin“.
številka 283 z dne 5. decembra 1932.
Z odlokom ministra za promet ter na predlog direkcije državnih železnic v Ljubljani so bili premeščeni na prošnjo: Jereb Jožef, nadzornik proge IX. položajne skupine IX. sekcije za vzdrževanje proge Ribnica, v
II.	sekcijo za vzdrževanje proge Ljubljana gl. kol.; Bregant Anton, nadzornik proge IX. položajne skupine V. sekcije za vzdrževanje proge Kraljevec Prelog, v IX. sekcijo za vzdrževanje proge Ribnica; Vrbinc Frančišek, pomožni nadzornik proge X. položajne skupine V. sekcije za vzdrževanje proge Murska Sobota, v III. sekcijo za vzdrževanje proge Rogatec; Skalar Jožef, pomožni nadzornik proge X. položajne skupine
II.	sekcije za vzdrževanje proge Rakek, v V. sekcijo za vzdrževanje proge Murska Sobota; Brodnik Jožef, pomožni nadzornik proge X. položajne skupine V. sekcije za vzdrževanje proge Ljutomer, v III. sekcijo za vzdrževanje proge Šmarje pri Jelšah; Kramberger Miha, nadzornik proge VIII. položajne skupine V. sekcije za vzdrževanje proge Ptuj, v Ljutomer iste sekcije; Cimperman Jakob, nadzornik proge IX. položajne skupine VIII. sekcije za vzdrževanje proge Vuzenica, v
IX.	sekcijo za vzdrževanje proge Kranj; Janež Anton, nadzornik proge IX. položajne skupine III. sekcije za vzdrževanje proge Laško, v IV. sekcijo za vzdrževanje proge Tezno; Poženel Valentin, nadzornik proge VIII. položajne skupine IX. sekcije za vzdrževanje proge Kamnik, v isto sekcijo za progo Ljubljana—Medvode.
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne
23. novembra 1932., I. štev. 92012, je bil postavljen na prošnjo za davkarja VIII. položajne skupine davčne uprave v Celju Kumer Viktor, davkar iste položajne skupine davčne uprave v Ribnici.
številka 284 z dne 6. decembra 1932.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
14.	novembra 1932. je bilo odlikovano na predlog ministra za prosveto z redom Sv. Save IV. stopnje pevsko društvo >Lira« v Kamniku.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
24. septembra	1932. sta bila odlikovana na	predlog
ministra za socialno politiko in narodno zdravje: z zlato medaljo za zvesto službovanje Lehpamer-Remie Iva, uradnica javne borze dela v Ljubljani in Kikelj-Cuk Alojzija, uradnica javne borze dela v Ljubljani.
Z odlokom ministra za promet z dne 12. novembra 1932. je bil upokojen s pravico do pokojnine, ki mu pripada po zakonu, Motoh Ivan, vozovni preglednik VIII. položajne skupine s 3. periodskim poviškom.
Številka 285 z dne 7. decembra 1932.
Z	ukazom	Njegovega	Veličanstva	kralja	z	dne
23.	novembra 1932. je bil postavljen glede na razsodbo državnega sveta z dne 17. avgusta 1932., štev. 17610/32, z veljavnostjo od IG. novembra 1930. Kladnik Viktor, pri direkciji državnih železnic v Ljubljani v I. kategorijo, G. skupino s plačo 4. stopnje v sekciji za vzdrževanje proge Ptuj, dosedanji uradnik iste kategorije, skupino in stopnje osnovne plače ministrstva za gradbe.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
15.	februarja 1932., štev. 114886, je bil postavljen za sodnika okrožnega sodišča v VII. položajni skupini v Konjicah Logar Franc, sodniški pripravnik VIII. položajne skupine pri okrožnem sodišču v Mariboru, premeščena pa sta na prošnjo sodnik okrožnega sodišča
Vl.skupine Pleiweis Karel od okrajnega sodišča v Trebnjem k okrajnemu sodišču v Kranjski gori in sodnik
IV.	skupine 2. stopnje Petrič Maks, od okrajnega sodišča v Konjicah k okrajnemu sodišču v Trebnjem.
Minister za promet je postavil z odlokom z dne 18. novembra 1932. na prošnjo Pleničarja Ferdinanda, prometnika IX. položajne skupine postaje Škofja Loka, za šefa postaje Čušperk.
Prepoved razširjanja in prodajanja. Državno tožil-' sivo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 1. decembra 1932., Kns 1925/32, na' podstavi čl. 19. zakona o tisku v zvezi s čl. 3. zakona o izpremembah in dopolnitvah tega zakona prodajanje in razširjanje tednika »Seljačke novine« štev. 48 od 2. decembra 1932., ki se tiska v Zagrebu.
Z odlokom ministrstva za notranje posle z dne 30. novembra 1932., I. št. 44001, je prepovedano uvažati v našo državo in v njej razširjati knjigo:	Pie tschečhi-
schen Legionen in Sibirien« od generala Konstantina Zabarova.
Številka 286 z dne 8. decembra 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne
1.	decembra 1932. so bili odlikovani na predlog ministra za notranje posle: z redom Belega orla V. stopnje: dr. Stare Leon, načelnik upravnega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani: z redom Sv. Save III. stopnje: dr. Vončina Franc, načelnik občega oddelka kraljevske banske uprave Dravske banovine in dr. Dolšak Franc, načelnik oddelka za socialno politiko in narodno zdravje kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 22. novembra 1932., O. štev. 21756, je bil razveljavljen ukaz z dne 2. novembra 1932., O. štev. 20867, s katerim je bil upokojen dr. Sehwab Anton, zdravstveni višji svetnik pri sreskem načelstvu v Celju v IV. položajni skupini 2. stopnje.
Z odlokom pomočnika ministra za finance z dne 29. novembra 1932., štev. 93561, so bili postavljeni: za davkarja VIII. položajne skupine davčne uprave Laško Pleskovič Stanko, davkar iste položajne skupine davčne uprave v Gornjem gradu: za davkarja VIII. položajne skupine davčne uprave za Ljubljano-rkclica Kapun Matija, davkar iste položajne skupine davčne uprave v Murski Soboti; za pomožnega davkarja IX. položajne skupine davčne uprave Ljubljana mesto M eh lig Karlo, pomožni davkar iste položajne skupine davčne uprave Škofja Loka in za pomožnega arhivarja IX. položajne skupine davčne uprave v Celju Korošec Anton, pomožni arhivar iste položajne skupine davčne uprave Ormož, vsi na prošnjo.
Številka 287 z dne 9. decembra 1932.
Prepoved prodajanja in razširjanja. Državno tožilstvo v Zagrebu je prepovedalo z odlokom z dne 4. de-
cembra 1932., štev. Kns 1937, na podstavi čl. 19. zakona o tisku razširjanje in prodajanje brošure, obsegajoče 31 strani, z naslovom »Gumhalter Milotič povorka na tlu«, ki se je tiskala v Zagrebu. *
Številka 288 z dne 10. decembra 1932.
Z ukazom Njegovega Veličanstva kralja z dne 29. novembra 1932. so bili odlikovani na predlog ministra za socialno politiko in narodno zdravje: z redom Sv. Save III. stopnje Učak Valerija n, prior križni-škega reda v Ljubljani; z redom Sv. Save IV. stopnje Jenko Terezina, zdravnikova vdova iz Ljubljane; dr. Cholewa Josip, primarij banovinske bolnice v Brežiciih; z redom Sv. Save V. stopnje: dr. Groyer Eleonora roj. Jenko, zdravnica iz Ljubljane, dr. Rad-šel Franjo, pomožni zdravnik zdravilišča na Golniku; z redom Jugoslovanske krone V. stopnje dr. Neubauer Robert, upravnik zdravilišča na Golniku; z zlato kolajno za državljanske zasluge Soline Terezija, sestra iz Brežic, Smuk Kviterija (Marija), seslra obče državne bolnice v Ljubljani, Berglez Ignacija (Antonija), sestra obče državne bolnice v Ljubljani, Kremžar Ivanka (Andreja), sestra banovinske bolnice v Brežicah, Mohorko Ana (Terezija), sestra banovinske bolnice v Ptuju, Koprivec Roza (Marija), sestra splošne bolnice v Mariboru, Borze Matilda (Jožefa), sestra splošne bolnice v Mariboru, K o z oder c Davorina, šef-kuharica zdravilišča na Golniku, Veranek Cirila, sestra lekarnarica zdravilišča na Golniku; s srebrno kolajno za državljanske zasluge: Primo Avguština (Frančiška), sestra javne ženske bolnice v Novem mestu, Fidler Pavla in Kocijan Emilija, sestri javne bolnice v Celju.
Z odlokom ministra za promet z dne 25. novembra 1932. je bil premeščen po potrebi službe Muren Henrik, administrativni uradnik VIII. položajne skupine postaje Kranj, .v postajo Škofja Loka.
številka 289 z dne 12. decembra 1932.
Z odlokom ministra za promet z dne 10. novembra 1932., P. t. slov. 94866, so bili premeščeni v istem svdjstvu: v pošto in telegraf Dobrna Rabič Marija, p. t. uradnik VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Celje, po potrebi službe; v pošto in telegraf Žužemberk Semen Mara, p. t. uradnik VIII. položajne skupine pešte in telegrafa Ljubljana 1, po potrebi službe; v pošto in telegraf Jesenice Vrišnar Pavla, arhivski uradnik X. položajne skupine pošte in telegrafa Mojstrana, na prošnjo; v pošto in telegraf Ljubljana 1: Zor Marija in Gostinčar Meta, p. t. uradnika VITI. položajne skupine pošte in telegrafa Rogaška Slatina; Hutman Frida. p. t. uradnik VIII. položajne skupine pošte in telegrafa Murska Sobota; Kuralt Dragica, p. t. uradnik ViII. položajne skupine pošte in telegrafa Šmartno ob Paki; Cernjač Antonija, p. t. uradnik
VIII.	položajne skupine pošte in telegrafa Rakek; Škvarč Viktor, p. t. uradnik IX. položajne skupine pošle in telegrafa Maribor 2 in Hasler Franč, uradniški pripravnik po § 45., odst. 1., zakona o uradnikih pošte in telegrafa Ljubljana 2, vsi na prošnjo; v pošto in telegraf Ljutomer Pečar Anton, p. t. manipulant
X.	položajne skupine pošte in telegrafa Rogatec, na prošnjo.
Izdaja kraljevska banska uprava Dravske banovine: njen predstavnik in urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga; Tiskarna »Merkur« v Ljubljani, njen predstavnik: Otmur MichMek v Ljubljani.
SLUŽBENI LIST KRALJEVSKE BANSKE UPRAVE DRAVSKE BANOVINE
Priloga h kosu 10. IV. letnika z dne 4. februarja 1933.	______
Razglasi kraljevske banske uprave
VI. No. 6676/48.
190
Pregled nalezljivih bolezni v Dravski banovini
od 8. januarja do 14. januarja 1933
Po naredbi ministrstva za narodno zdravje S. br. 4948 z dne 21. marca 1930.
Srez	Ostali	Na novo oboleli	© > rt M •d o	S	Ostanejo I v oskrbi
Skupina tifuznih bolezni.					
Brežice		1	1	—	—	2
	13	—	6	—	8
Gornjigrad			—	4	—	—	4
Kamnik 			3	—	1	—	2
	1	—	—	—	1
Kočevje 		3	—	—	—	3
Krško .	1	—	—	—	1
Liti .	—	2	—	—	2
Ljubljana (srez! . . i .	3	—	—	—	3
Ljubljana (mesto! . . .	3	2	2	—	3
Murska Sobota .....	4	—	2	—	2
Prevalje ......	—	1	—	—	1
Slovenjgradec		2	—	—	—	2
Šmarje pri Jelšab ....	1	—	—	—	1
Vsega . .	35	10	10	—	35
Krško
Griža. — Djsenteria.
............ I	-I	II-1
Vsega . . .
1 - - 1
Škrlatinka. — Scarlatina.
Celje .  ..........
Celje (mesto! . . . Dolnja Lendava . . Kranj . ...*»* p Lašio . • ■ i i i i *
Litija ........
Logatec ,•••*•• Ljubliana (srez! . Ljubljana (mesto! Maribor levi breg Maribor (mesto) . Murska Sobota. . •
Ptuj ..............
Slovenjgradec . . •
Vsega
41
7 j il
—	5
1 36
Ošpice. — Morbilli.
Krško . . .... 1 34 Šmarje pri Jelšab .... 1 1	—	1 4 —	1 1	—	30
Vsega ... 1 36	-1 6	-	30
Otročniškn vročica. — puerperalis.	Se p ds		
Kočevje 	1 1 Ljubljana (srez! .... 1 —	ll-	1	Id
Vsega . . . i 1	il-	1	■
Srez	Ostali	H = o o-0 Z 0	Ozdraveli	"u S	tl 5°
Davica. — Diphteria et ”			ronp		
Brežice ..........	12	1	2	—	li
Celje 		 « « . .	7	2	1	—	8
Celje (mesto! ......	3	—	3	—	—
Gornjigrad ........	3	2	1	—	4
Kamnik..........	2	—	—	—	2
	15	3	2	—	16
Kočevje .........	3	—	—	—	3
	4	3	1	—	6
Krško ..........	12	3	11	—	4
Laško ...........	3	1	4	—	—
Litija • ..........	3	—	3	—	—
Logatec *••**«,...	23	3	3	—	23
Ljubljana (srez! ....	32	4	5	3	28
Ljubljana (mesto! . • .	6	4	7	—	3
Ljutomei . . . .	2	3	1	—	4
Maribor desni breg . .	18	3	11	1	9
Maribor levi breg . . .	17	6	1	—	22
Maribor (mesto) ....	7	3	—	—	10
Metlika			2	—	—	—	2
Murska Sobota .....	2	1	—	—	3
Novo mesto .......	4	—	1	—	3
Prevalje .........	5	3	1	J	6
Ptui • .........	7	3	7	—	3
Radovljica ........	4	2	—	—	6
Slovenjgradec .....	2	1	3	—	—
Šmarje pri Jelšab . . .	5	7	1	1	10
Vsega . . .	203	68	69	6	186
Šen. — Erysipelas.					
Brežice ..........	1	—	—	—	1
Črnomelj .........	—	1			—	1
Črnomelj . ........	1	—	1	—	—
	1	—	—	—	1
Konjice			1	—	—	—	1
Krško			1	2	1	—	
Litija ...........	—	1			—	1
Ljubljana (mesto! . . .	3	6	4	—	
Maribor desni breg . .	—	1	—	—	1
Maribor levi breg . . .	1	—	1	—	—
Maribor (mesto) ....	2	—	1	—	1
Novo mesto .......	1	1	—	—	
Prevalie .........	1	—	—	—	1
Radovljica ........	1	—	—	—	1
Slovenjgradec ......	1	—	—	—	1
Šmarje pri Jelšah ....	2	—	—	—	2
Vsega . . .	17	11	8	—	20
Otrpujenje tilnika. —	Polyomyelitis				
acuta.					
Cehe ...........	1	—	1	—	—
Dolnja Lendava .....	1	—	—	—	1
Krško ...........	2	—	—	—	2
	1	—	—	—	1
Logatec			1	—	—	—	1
Maribor levi breg . . .	1	—	—	—	1 .
Novo mesto		2	—	—	—	2
Vsega . . .	9	—	1	—	8
Norice. — Varicellac.					
Ptui (mesto) 		2	—	2	-i		
Vsega . . .	2	—	2		-
Ljubljana, dne 20. januarja 1933.
Kraljevskn banska uprava Dravske banovine v Ljubljani.
*
K V — No. 156/39.	315—3—1
Razglas o licitaciji.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine v Ljubljani razpisuje za izvršitev pralne naprave, centralne kurjave, vodovoda in toplovodne^ naprave III. etape v drž. bolnici za duševne bolezni Novo Celje
novo I. javno pismeno ponudbeno licitacijo na dan 1. marca 1933 ob 11. uri dopoldne
v sobi št. 38 tehničnega oddelka v Ljubljani. Pojasnila in ponudbeni pripomočki se proti plačilu napravnih stroškov dobivajo med uradnimi urami v sobi št. 48.
Ponudbe na vsoto odobrenega proračuna Din 480.567-25, oziroma 476.795-25 Din po alternativi je za ves posel predložiti v obliki z detajli dopolnjenega uradnega proračuna. Celotni ponudni vsoti za obe alternativi morata biti nižji kot znesek Din 474.800-25, ki je bil dosežen na II. ofertni licitaciji dne 27. decembra 1932.
Podrobnosti razpisa so razvidne iz razglasa o licitaciji v »Službenih novi-nah« in na razglasni deski tehničnega oddelka.
Kraljevska banska uprava Dravske banovine
v Ljubljani, dne 1. februarja 1933.
Razglasi sodišč in sodnih oblastev
U 1/33-5.
313
Razsodba.
Podpisano sresko sodišče je razsodilo s sodbo z dne 25. januarja 1933, U 1/33-4, da je Kocbek Simon, rojen leta 1903 na Ščavnici, tja pristojen, stanujoč pri Sv. Ani v Slov. gor., oženjen, trgovec, kriv prekrška o pobijanju draginje in življenskih potrebščin, ter brezvestne špekulacije, storjenega s tem, da tekom meseca decembra 1932. ni imel v svoji trgovini pri Sv. Ani na Krembergu v Slov. gor., srez Maribor levi breg, na vidnem mestu nabitega cenika in v tem ceniku tudi ni imel popolnega seznama predmetov, ki jih prodaja, torej kot trgovec, ki prodaja življenske potrebščine v obratovalnici, ni imel podrobno označenih cen, tako da jih vsakdo razločno vidi.
S tem je zakrivil prekršek po čl. 6. zak. o pobijanju draginje, življenskih potrebščin in brezvestne špekulacije v zvezi s § 1. zak. o prekrških z dne 31. decembra 1929, ter se po čl. 6. zak. o pobijanju draginje v zvezi s § 3. zak. o prekrških obsoja na 1 (eden) dan zapora ter Din 60-— denarne kazni, ki se ob neizterljivosti izpreineni na nadaljnji 1 dan
zapora, ter po § 389. akpr. v povračilo stroškov kazenskega postopanja in izvršitve kazni, ki se izrečejo izterljivim. Sresko sodišče Sv. Lenart v Slov. gor., odd. III., dne 25. januarja 1933.
*
C 48/33—1.	311
Oklic.
Dr. Pikuš Janko, odvetnik v Dolnji Lendavi, je vložil proti Tdrnarju Joe, 221—2 Ave East Calyary, Alta Ca;.ada, tožbo radi Din 1057 s prip.
Ustna sporna razprava se določa na
2.	marca 1933 ob 9. uri pri tem sodišču v sobi štev. 21.
Toženi stranki se postavi v smislu § 276. o. d. z. Tdrnar Marija, roj. Dominko, poljedelka, Gomilica štev. 147, za skrbnika, ki jo bo zastopala na njeno nevarnost in stroške, dokler ne nastopi sama, ali ne imenuje pooblaščenca.
Okrajno sodišče v Dolnji Lendavi, odd. II., dne 27. januarja 1933.
*
E 867/32—16.	301
Sklep.
Zahtevajoča stranka: Osrednja vinarska zadruga v Ljubljani.
Zavezana stranka: Soklič Ivana, posestnica na Bledu, radi Din 242-50.
Izvršba z dražbo nepremičnin: zemljiška knjiga Rečica, vi. št. 55, ki jo je dovolilo tukajšnje sodišče s sklepom, opr. št. E 867/32—2, se po smislu § 200., št. 3, izvrš. r. ustavlja. Pred pretekom pol leta po ustavitvi se radi iste terjatve ne sme predlagati novo dražbeno postopanje.
Okrajno sodišče v Radovljici, odd. II.,
dne 30. januarja 1933.
*
E 341/32-17.	314
Dražbeni oklic.
Dne 10. marca 19 33. dopoldne ob devetih bo pri podpisanem sodišču v sobi št. 2 dražba nepremičnin: zemljiška knjiga Subrače, vi. št. 36, 37, 51 in 156.
Cenilna vrednost: vi. štev. 36 in 37 Din 67.705'—; vlož. štev. 51 in 156 pa Din 76.809-—.
Vrednost pritikline: pri vi. štev. 51 Din 3930-—.
Najmanjši ponudek: za vi. štev. 36 in 37 Din 45.200-— in za vi. štev. 51 in 156 Din 48.300-—.
Pravice, ki bi ne pripuščale dražbe, le priglasiti sedišču najpozneje pri družbenem naroku pred začetkom dra/be. sicer bi se ne mogle več uveljavljati glede nepremičnine v škodo zdražitelja. ki ie ravnal v dobri veri.
V ostalem se opozarja na dražbeni oklic, ki je nabit na uradni deski tega sodišča.
Okrajno sodišče v Višnji gori,
dne 24. januarja 1933.
Vpisi v trgovinski register.
Vpisale so se izpremembe in dodatki pri nastopnih firmah:
132.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 19. januarja.
Besedilo: Jos. Vodnika dediči.
Zaradi izstopa dosedanjih javnih dru-žabnic: tvrdke I. Knez s sedežem v Ljubljani in Gogola Anice, zasebne uradnice v Ljubljani, je prenehala javna družba.
Dosedanja javna družabnica Foerster Vida bo to trgovsko podjetje pod dosedanjo tvrdko naprej vodila kot trgovka poedinka in tvrdko samostojno podpisovala na ta način, da bo lastnoročno zapisala besedilo tvrdke.
Izbriše se nemško besedilo tvrdke.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. januarja 1933.
Firm. 27 — Rg A II 225/14.
*
133.
Sedež: Maribor.
Dan vpisa: 19. januarja 1933.
Besedilo: Sladkogorska tvornica lepenke in papirja, družba ^ omejeno zavezo.
Izbrišejo se kot poslovodje Emanuel Hillel, Adolf Somlo in inž. Rihard Naj-man.
Okrožno kot trgovinsko sodišče v Mariboru, odd. III.,
dne 19. januarja 1933.
Firm. 7/33 — C I 25/23.
Vpisi v zadružni register.
Vpisala se je nastopna zadruga:
134.
Sedež: Ljubljana.
Dan vpisa: 14. januarja 1933.
Besedilo: Kmetijska družba v Ljubljani, registrovana zadruga z omejeno zavezo.
Obrat in predmet:
Kmetijska družba je kmetijsko-sta-novsko-strokovno irf gospodarsko združenje, ki ima namen, pospeševati skupne interese svojih članov.
Svoj namen dosega zadruga predvsem na naslednje načine:
1. nakupuje kmetijske gospodarske potrebščine in jih dobavlja svojim članom;
2. kupuje od svojih članov kmetijske pridelke in izdelke ter jih prodaja; lahko pa te posle tudi samo posreduje za svoje člane;
*	3. naslavlja na državna in samouprav-
na oblastva predloge, peticije, mnenja itd., ki se tičejo interesov kmetijstva;
4. prireja za svoje člane kmetijska strokovna in stanovska zborovanja in predavanja;
5. daje članom strokovna in gospodarska novodila;
6. zalaga in objavlja spise, ki so v zvezi z njenim delokrogom, zlasti izdaja svoje periodično glasilo:
7. sestavlja kmetijsko statistiko;
8. prireja in podpira kmetijske raz-
stave, sejme, konjske dirke in druge tekme itd.;
9. ustanavlja podjetja, ki morejo pospeševati kmetijsko proizvodnjo in predelavo proizvodov ali se udeležuje pri takih podjetjih ter pospešuje napredek in razvoj kmetskega stanu in njegove organizacije;
10. prireja ali pospešuje diskusije ° izkušnjah in znanstvenih uspehih ter vzpostavlja zveze s strokovnjaki in učenjaki, s strokovnimi in drugimi znanstvenimi društvi doma in v tujini;
11. dela kmetijske poizkušnje.
Zadružna pogodba (štatut) z dne
29.	decembra 1932.
Vsak zadružnik jamči s svojimi opravilnimi deleži in pa z njihovim enkratnim zneskom.
Oznanila 'se izvršujejo po objavah v ^Kmetovalcu«.
Glavni odbor sestoji iz predsednika, dveh podpredsednikov in 29. članov. Izvršilni odbor je izvršilni organ glavnega odbora in oskrbuje družbene posle v smislu navodil in pooblastil glavnega odbora.
Izvršilni odbor sestoji iz predsednika, obeh podpredsednikov in šestih članov glavnega odbora in ravnatelja.
Člani izvršilnega odbora so:
1. Detela Oton, veleposestnik v Preddvoru pri Kranju, predsednik;
2. Petovar Lovro, veleposestnik v Ivankovcih, I, podpredsednik;
3. Sancin Ivo, načelnik kmetijskega oddelka v pok. v Ljubljani, II. podpredsednik;
4. Pipan Ivan, posestnik v Vižmarjih, član;
5. Ažman Ivan, posestnik in župan v Hrašah pri Lescah, član;
6. Grad Ivan, posestnik v Beričevem. član;
7. Hočevar Fran, posestnik v Strugah pri Dobrepolju, član;
8. Pestotnik Ivan, živinozdravnik v Ljubljani, član;
9. Lenarčič Stanko, posestnik v Novi vasi, član.
Pravico zastopati zadrugo ima:
Za zadrugo se podpisuje tako. da se podpišeta pod njeno tvrdko:
predsednik ali podpredsednik in en član izvršilnega odbora ali en pooblaščen uradnik;
dva člana izvršilnega odbora, ali
en član izvršilnega odbora in en za sopodpisovanje pooblaščen uradnik.
Deželno kot trgovinsko sodišče v Ljubljani, odd. III., dne 13. januarja 1933.
Firm. 37/33 — Zadr. X 318/1
Konkurzni razglasi
S 1 /33—3.	312
135.
Konkurzni oklic.
Razglasitev konkurza o imovini Se nica Marije, trg. in pos. v Sevnici * lastnice tvrdke Senica Luka, registr vane pod firmo Rg AT 72.	.
Konkurzni sodnik: predst. okrajneg sod. v Sevnici, Ročnik Rudolf.
Upravnik mase: dr. Klemenčič Alojz, odvetnik v Sevnici.
Prvi zbor upnikov za izvolitev odbora upnikov ali predlaganje drugega upravnika mase pri okrajnem sodišču v Sevnici dne 15. februarja 1933 ob 10. uri.
Konkurzni upniki naj prineso dokazila za izkaz verjetnosti svojih terjatev s seboj. Pri istem sodišču je oglasiti do
8.	marca 1933. terjatve upnikov, tudi ako teče o njih pravda. Upnikom, ki oglasijo kesneje, se utegnejo naložiti s tem povzročeni stroški, oni ne morejo Prerekati prej ugotovljenih terjatev, njih terjatve se pri prejšnjih razdelitvah ne uvažujejo.
Ugotovitveni narok pri istem sodišču dne 22. marca 1933 ob 10. uri.
Inozemski upniki morajo imenovati v tuzemstvu stanujočega pooblaščenca za vročbe, drugače se jim postavi na njihovo nevarnost in stroške.
Kdor ima reči prezadolženca v hrambi, mora naznaniti to upravniku niase.
Okrožno kot konkurzno sodišče v Celju, odd. I., dne 31. januarja 1933.
H«
Sa 1/33—1.	298
136.
Poravnalni oklic.
Uvedba poravnalnega postopanja o imovini Štefana Ivana, posestnika in trgovca v Kotu 90 pri Črnomlju.
Poravnalni sodnik: dr. Tomšič Rihard, starešina okrajnega sodišča v Črnomlju.
Poravnalni upravitelj:	dr.	Malnerič
Ignac, advokat v Črnomlju.
Narok za sklepanje poravnave pri okrajnem sodišču v Črnomlju dne 9. hiarca 1933. ob 9. uri.
Rok za uglasitev terjatev pri okraj-hem sedišču v Črnomlju do 4. marca 1933.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. III.,
dne 28. januarja 1933.
A
Sa 6/32—46.	286
137.
Konec poravnave.
, V poravnalni stvari Midorferja Alojzi-krojaš. mojstra in trgovca v Novem niestu, se s sklepom opr. št. Sa 6/32—1 °tvorjeni postopek za prisilno poravnajo izven stečaja proglaša dovršenim, *er je potrditev poravnave postala pra-vomočna.
Okrožno sodišče v Novem mestu, odd. II., dne 24. januarja 1933.
Razglasi raznih uradov in oblastev
T No. 130/2—1933.	205	a—2—2
Razglas
® Prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza 'a progi km 38—110 državne ceste št. 50.
Sresko načelstvo v Celju razpisuje po logu kr. banske uprave Dravske ba-
novine v Ljubljani z dne 19. januarja 1933., V. No. 229/1, prvo javno ustno licitacijo za dobavo gramoza na progah km 38—110 državne ceste št. 50.
Licitacija se bo vršila v pisarni tehničnega razdelka sreskega načelstva v Celju v torek, dne 28. februarja, sredo, dne 1. marca in četrtek, dne 2. marca 1933.
Podrobnosti o licitaciji so razvidne iz popolnega razglasa, objavljenega v »Službenih novinah kraljevine Jugoslavije« in v »Službenem listu kr. banske uprave Dravske banovine« z dne 25. januarja 1933., pril. št. 7, kakor tudi iz razglasov, nabitih na uradnih deskah sre-skih načelstev v Celju, Ljubljani, Mariboru, Kranju in Novem mestu.
Sresko načelstvo v Celju, dne 21. januarja 1933.
T. No. 120/1—F.	215 a 2—2
Razglas
o prvi ustni licitaciji za dobavo gramoza za državno cesto v območju tehničnega ruzdelka sreskega načelstva v Kranju.
V smislu odloka kraljevske banske uprave v Ljubljani z dne 19. januarja 1933. št. V. No. 229/1 razpisuje tehnični razdelek v Kranju na podstavi čl. 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovili izprememb, odnosno pravilnika, natisnjenega v »Službenih novinah« z dne
16.	februarja 1922. in pravilnika z dne
25.	novembra 1921. prvo ustno licitacijo za dobavo gramoza za državne ceste št. 2 in št. 51.
Licitacija se bo vršila: dne 23. februarja 1933. v pisarni tehničnega razdelka za progo drž. ceste št. 2 od km 634 do 663-5;
dne 24. februarja 1933. pri županstvu na Jesenicah za progo drž. ceste št. 2 od km 663-5 do 709-999;
dne 25. februarja 1933. na županstvu v Tržiču za progo drž. ceste št. 51 od km 0'0 do km 2P920.
Vse natančnejše pogoje glej prilogo »Službenega lista« št. 7 z dne 25. januarja 1933.
Tehnični razdelek sreskega načelstva v Kranju, dne 21. januarja 1933.
V.	No. 111/1933.	213 a 2—2
Razpis
ustne licitacije za dobavo gramoza za proge med km 497-106 do 577 državne ceste štev 2 in med km 779-413 do 808.666 državne ceste štev. 28.
Po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine v Ljubljani V No 229/1 z dne 19. januarja 1933. razpisuje tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Novem mestu na podstavi členov 86. do 98. zakona o državnem računovodstvu z dne 6. marca 1921. in njegovih izprememb, odnosno dopolnitev, objavljenih v »Službenih novinah« z dne 16. februarja 1922. in pravilnika, objavljenega v »Službenih novinah« z dne 25. novembra 1921., javno ustno licitacijo za dobavo gramoza za zgoraj označene proge državnih cest.
Licitacija se bo vršila v ponedeljek, dne 27. februarja t. 1. ob devetih v občinski pisarni v Kostanjevici za proge med km 497-106 do 534-5 državne ceste štev. 2;
v torek dne 28. februarja t. 1. ob desetih v pisarni tehničnega razdelka za proge med km 534-5 do 562-5 drž. ceste štev. 2 in med km 793 do 808-666 drž. ceste štev. 28;
v sredo dne 1. marca t. 1. ob desetih v občinski pisarni v Trebnjem za proge med km 562-5 do 577 drž. ceste št. 2;
v četrtek dne 2. marca t. 1. ob dveh popoldne v občinski pisarni v Metliki za proge med km 779-413 do 793 drž. ceste št. 28.
Vse natančnejše pogoje glej prilogo k »Službenemu listu« št. 7 z dne 25. januarja 1933.
Sresko načelstvo v Novem mestu, dne 21. januarja 1933.
❖
T. No. 135/1—1933.	260	a—2—1
Razglas.
Tehnični razdelek pri sreskem načelstvu v Mariboru, levi breg, razpisuje po nalogu kraljevske banske uprave Dravske banovine z dne 19. januarja
1933.,	št. V. No. 229/1 prve javne ustne licitacije za dobavo gramoza za državne ceste v L 1933./34.
Licitacije so sledeče:
a) dne 2. marca 1933. ob 9. uri v pisarni tehničnega razdelka v Mariboru:
1. za drž. cesto Ljubljana—Maribor od km 110—124-0,
2. za drž. cesto Ljubljana—Maribor od km 124-0 do km 134-640,
3. za drž. cesto Maribor—drž. meja od km 137-400 do km 154-179;
b) dne 3. marca 1933. ob 8. uri 30 minut pri sreskem cestnem odboru v Ptuju za proge drž. ceste Maribor— Ptuj—Ormož:
1. od	km	11-000	do km	18-000,
2. od	km	18-000	do km	23-600,
3. od	km	23-600	do km	31-000,
4. od	km	31-000	do km	38-000;
c) dne 4. marca 1933. ob 8. uri 30 minut v občinski pisarni v Ormožu za proge drž. ceste Ptuj—Ormož—meja Savske banovine:
1. od	km	38-000	do km	43.000,
2. od	km	43-000	do km	50.000,
3. od	km	50-000	do km	60-355;
d) dne 6. marca 1933. ob 10. uri pri sreskem načelstvu v Dolnji Lendavi za drž. cesto Čakovec—Dolnja Lendava— madžarska meja:
od km 93-931 do 103-920:
1. od	km	93-931	do km	98-000,
2. od	km	98-000	do km	103-920,
3. od	km	93-931	do km	103-920.
Rok dovršitve dobave za vse proge in
crste gramoza je do 30. septembra 1933. Sresko načelstvo v Mariboru, levi breg, dne 24. januarja 1933.
*
Štev. 844/33.	281—3—2
Razpis nabavke.
Za nabavo potrebščin v Času od 1. aprila 1933. do 30. septembra 1933, se
razpisujejo ustne licitacije, ki se bodo vršile po določilih čl. 82. do 105. zakona o državnem računovodstvu in pravilnika za njegovo izvrševanje
I.	dne 6. marca 1933. za goveje meso in kruli,
II.	dne 7. marca 1933. za moko in mlevske izdelke ter mleko in mlečne izdelke.
III.	dne 8. marca 1933. za špecerijsko blag» in hišne potrebščine,
vsakokrat ob 11. uri v pisarni upravnika.
P< goje in navodila za udeležbo pri licitaciji daje uprava bolnice.
Uprava obče državne bolnice v Ljubljani, dne 27. januarja 1933.
*
No. 815/1933.	308
Razglas o dražbi lova.
Lov občine Božakovo se bo oddal na javni dražbi v zakup za dobo o let, to je od 1. aprila 1933. do 31. marca 1938., in sicer v soboto, dne 25. februarja 1933. ob 9. uri dopoldne v uradu sre-skc a načelstva v Metliki.
Lražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Metliki med jrad-niind urami.
Sresko načelstvo v Metliki, dne 20. januarja 1933.
*
No. 616/1933.	304
Razglas o dražbi lova.
Lov občine Črešnjevec se bo oddal na iavnii dražbi v zakup za dobo 5 let, to je od 1. aprila 1933. do 31. marca 1938., in sicer v soboto, dne 25. februarja 1933. ob 9.30 uri dopoldne v uradu sre-skega načelstva v Metliki.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Metliki med uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Metliki, dne 20. januarja 1933.
❖
No. 617/1933.	307
Razglas o dražbi lova.
Lov občine Drašiči se bo oddal na javni dražbi v zakup za dobo 5 let. to je od 1. aprila 1933. do 31. marca 1938. in sicer v soboto, dne 25. februara 199)3. ob 10. uri dopoldne v uradu sre-sknga načelstva v Metliki.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri srf skem načelstvu v Metliki med uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Metliki, dne 20. januarja 1933.
No. 618/1933.
*
303
Razglas o dražbi lova.
Lov občine Lokvica se bo oddal na javni dražbi v zakup za dobo 5 let, to je od 1. aprila 1933. do 31 marca 193,8.,
in sicer v soboto, dne 25. februarja 1933. ob 10.30 uri dopoldne v uradu sre-skega načelstva v Metliki.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Metliki med uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Metliki, dne 20. januarja 1933.
No. 619/19.33.
*
302
Razglas o dražbi lova.
Lov občine Metlika se bo oddal na javni dražbi v zakup za dobo 5 let, to je od 1. aprila 1933. do 31. marca 1938., in sicer v soboto, dne 25. februarja 1933. ob 11. uri dopoldne v uradu sre-skega načelstva v Metliki.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Metliki med uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Metliki, dne 20. januarja 1933.
❖
No. 620/1933.
305
Razglas o dražbi lova.
Lov občine Podzemelj se bo oddal na javni dražbi v zakup za dobo 5 let, to je od 1. aprila 1933. do 31. marca 1938., in sicer v soboto, dne 25. februarja 1933. ob 11.30 uri dopoldne v uradu sre-skega načelstva v Metliki.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Metliki med uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Metliki, dne 20. januarja 1933.
*
No. 621/1933.
308
Razglas o dražbi lova.
Lov občine Suhor se bo oddal na javni dražbi v zakup za dobo 5 let, to je od 1. aprila 1933. do 31. marca 1938.,' in sicer v soboto, dne 25. februarja
1933.	ob 12. uri dopoldne v uradu sre-skega načelstva v Metliki.
Dražbeni pogoji so na vpogled pri sreskem načelstvu v Metliki med uradnimi urami.
Sresko načelstvo v Metliki, dne 20. januarja 1933.
*
Štev. 352/E—Ing. S.
310
Razpis.
Mestna elektrarna ljubljanska razpisuje dobavo električnih števcev. Ponudnik dobi natančne dobavne pogoje v pisarni ravnateljstva mestne elektrarne Ljubljana, Krekov trg 10/11.
Ponudbo je poslati do 18. februarja 1933 v zaprtem ovoju z napisom: »Ponudba za števce.«
Ravnateljstvo ljubljanske mestne elektrarne in vodovoda
v Ljubljani, dne 1. februarja 1933.
Štev. 37—33—prez.
319-3-1
Razpis.
Rektorat univerze kralja Aleksandra L v Ljubljani razpisuje mesto docenta za geologijo in paleontologijo na filozofski fakulteti.
Prošnje, opremljene v smislu § 3. urad. zak., se morajo vložiti do dne 15. marca 1933.
Rektorat univerze kralja Aleksandra Prvega v Ljubljani, dne 28. januarja 1933.
Rektor: dr. Slavič Matija s. r.
Razne objave
318
Vabilo na redni občni zbor
delniške družbe Commerce v Ljubljani,
ki se bo vršil v ponedeljek, dne 20. februarja 1933., ob 15. uri v Ljubljani. Krekov trg 10/11, z naslednjim dnevnim red o ni:
1. Sklepanje o odobritvi bilance za leto 1931.
2. Volitev upravnih svetnikov.
3. Slučajnosti.
Po § 14. družbenih pravil se smejo udeležiti občnega zbora oni delničarji, ki so položili pri družbeni blagajni v Ljubljani, Krekov trg št. 10/11, šest dni pred zborovanjem vsaj 10 delnic z ne-zapadlimi kuponi vred.
Ljubljana, dne 2. februarja 1933.
Upravni svet.
*
316
Razid društva.
Jugoslovansko kemijsko društvo — sekcija Ljubljana se je glasom sklepa občnega zbora z dne 29. januarja 1933. razšlo.
Za Jugoslov. kemijsko društvo sekcija Ljubljana Turk Jakob, bivši predsednik s. r-
*
Razid društva.
317
Društvo »Zveza glavnih tobačnih založnikov za Slovenijo s sedežem v Celju^ se je po sklepu občnega zbora dne
3.	decembra 1932 prostovoljno razšlo. Celje, dne 18. januarja 1933.
Odbor.
*
309
Objava.
Izgubil sem izpričevalo in odpustnico
III.	razreda meščanske šole v Trbovljah na ime: Kolenc Ladislav, rodom iz Trbovelj.
Proglašam ju za neveljavni.
Kolenc Ladislav s. r.
Izdata kraljevske banska uprava Dravske banovine. Urednik: Pohar Robert v Ljubljani. Tiska in zalaga. Tiskarna Merkur v Ljubljani; njen predstavnik; 0. Mickftlek v Ljubljani.