ri$ka Domovi na NO. 85 *W8>2 JON IN l!ANGUAG€ only AMkMMMGPk Ul— HO ZSSR ima več težav z afganistansko vojsko kot z uporniki! NEW DELHI, Ind. — Upo-j ri v raznih enotah afgani-stanske vojske povzročajo hu-, de preglavice sovjetskim poveljnikom. Uporniki, ki delujejo v gorah in hribih te države, so sicer še vedno aktivni, nimajo pa sodobnega o-rožja, s katerim bi lahko pri-i zadejali težke izgube na sovjetske enote. Afganistanski vojaki, ki jih vežbajo in obo-rožujejo Sovjeti, imajo takšno orožje. Upor nekaterih enot 14. o-klopne divizije afganistanske vojske npr. traja več kot en teden. Sovjeti napadajo z letali, helikopterji, tanki ter . obstreljujejo uporniške položaje s topništvom. Mnenje zahodnih vojaških strokovnjakov je, da se je sedaj raz-nela navadna vojna v neka-. terih krajih Afganitana, kjer se enote ene redne vojske spopadajo z enotami druge. Po nepotrjenih vesteh o u-, poru 14. divizije v mestu Ghazni, jugozahodno od Kabula, so afganistanski vojaki, ki so sicer obkoljeni od Sovjetov, že sestrelili 4 letala ti-po Mig ter kar 42 močno oboroženih helikopterjev. Najnovejša poročila trdijo, da je močna sovjetska enota končno zavzela oporišče v Ghazni in da so uporniki zbežali v hribe in gore. Od 5000 članov enot 14. divizije jih je menda sodelovalo v uporu proti ZSSR kar 4500. Notranja nasprotja v vrstah afganistanske komunistične stranke so menda glavni vzrok večine naj novejših uporov v afganistanski voj ■ ski. Predsednik Babrak Kar-nral je začel s čistko, v kateri odstranja vse svoje številne nasprotnike, ki pripadajo skupini, znani pod imenom Khalq. Težava za Karmala in Sovjete, ki ga podpirajo, je v tem, da je večina vojaških častnikov naklonjena Khalq skupini. Sovjeti se torej soočajo v Afganistanu kar z dvema Vojnama, eno proti muslimanskim upornikom, drugo Pa proti pomembnim delom afganistanske kom unistične stranke same. Kaj takega brez dvoma Leonid L Brež-njev in njegovi kolegi v sovjetskem politbiroju niso pričakovali, ko so se odločali decembra lani za zasedbo te države. Zadnje vesti *Moskva, ZSSR — Včeraj so se končale letošnje olimpijske igre. Zaključna sloves-n°st je bila skrbno organizi-rana. Največ kolajn so si pripojili sovjetski športniki, siedili so jim Vzhodni Nemci. *Kairo, Eg. — Egiptski Predsednik Anvar Sadat je Prekinil vsa nadaljnja pogaja-nja z Izraelom glede položaja Palestincev. Sadat je ogorčen, kor je izraelski parlament sPrejel zakon o priključitvi vzhodnega dela Jeruzalema Izraelu. "‘Bridgeport, Bar. — Prvi 0rkan letošnje sezone je div-■lai nad otokom Barbados v Karibskem morju in povzro-n? vPreceišnjo r a z d e j a nje. očnih podatkov o človeških žrtvah in gmotne škode še ni. Novi grobovi Terorizem v Italiji Nasprotujoče si izjave dosegel svoj vrhunec; predsednika in Biliyja 84 mrtvih v Bologni se še nadaljujejo! Joseph Novince Včeraj dopoldne je v Park Rehabilitation Center umrl 85 let stari Joseph Novince, vdovec po leta 1964 umrli ženi Agnes, roj. Kummel, oče pok. Harryja, ki je umrl pred leti, tast Anne Novince, 2-krat stari oče, 3-krat prastari oče, brat pok. Jacoba in Franka, zaposlen kot varilec pri New York Central železnici skozi 40 let, vse do svoje upokojitve, član SNPJ št. 142. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. v sredo, 6. avgusta, v cerkev Marije Vnebov-zete ob 9. dopoldne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem x odru bo danes zvečer od 7. do 9. ter jutri popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Jennie Kordič Pretekli petek je v Euclid General bolnišnici po kratki bolezni umrla 70 let stara Jennie Kordič, rojena Teka-vec, vdova po pok. možu Nicku, ki je umrl pred leti, sestra Anne Šuštaršič, Christine Streeter, Berthe Gabriel, Williama, Marie Sayre ter pok. Thomasa, Victor j a in Franka, več let zaposlena kot nadzornica pri Patterson Sargent iCo., članica društva Utopians pri SNPJ. Pogreb bo iz Grdinovega pogrebnega zavoda na Lake Shore Blvd. jutri, v torek, v cerkev Marije Vnebovzete ob 9. dopoi-dne, nato na pokopališče Vernih duš. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. Julia Zubik Umrla je 89 let stara Julia Zubik, rojena Kopach, vdova po pok. možu Theodore-u, mati Anne Duplay (pok.), Catherine Kuzman, Mary Ruippart, Evelyn Jankowski in Rose Seiwerth, 16-krat stara mati, 26-krat prastara mati in 2-krat pra-pra-stara mati. Pogreb bo iz Zak pogrebnega zavoda na 6016 St. Clair A Ve. jutri, v torek, ob 12.15 popoldne, v ukrajinsko pravoslavno cerkev sv. Vladimira ob 1, nato na Lake View pokopališče. Na mrtvaškem odru bo danes popoldne od 2. do 4. in zvečer od 7. do 9. V Jugoslaviji vlada rotacija, to je zamenjava ljudi na vodstvenih položajih. Isto načelo velja tudi z;a republike oz. za izvršne svete, kot tam pravijo vladi. Te navadno zamenjajo vsaka štiri leta. V Ljubljani pa so te dni naredili izjemo in so po dveh letih zamenjali vlado in predsednika vlade. Dr. Anton Vratuša je moral pustiti mesto, ki ga je zasedel pred dvema letoma in sprejeti nove odgovornosti. Na njegovo mestb so za prvega ministra izvolili Janeza Zemljariča, ki je v prejšnji vladi bil notranji minister, to je šef slovenske policije. Poleg njega so v vladi oz. v izvršnem svetu še trije podpredsedniki in 18 ministrov. Eden podpredsednikov je Dušan Šinigoj, doma iz Dornberka. Dovršil je ekonomsko fakulteto v Ljubljani, bil profesor na ekonomski srednji šoli v Ajdovščini, šti- BOLOGNA, It. — Preteklo soboto dopoldne je v čakalnici glavne železniške postaje v italijanskem mestu Bologna eksplodiral močan peklenski stroj, ki so ga menda nastavili neznani teroristi, pripadniki neke skrajno desničarske organizacije. Eksplozija je bila tako močna, da se je dobesedno zrušil dei poslopja s streho vred. Moč eksplozije in zrušenje poslopja je zahtevalo doslej 84 življenj, reševalci pa še danes iščejo druge ponesrečence. V bolnišnice so pripeljali najmanj 160 oseb, od teh jih je okrog 17, ki so v zelo kritičnem stanju. Teroristični napad v tem mestu je naj grozovitejši v vsej zgodovini povojne Evrope. Polic ijski strokovnjaki menijo, da je bilo v peklenskem stroju kakih 40 kilogramov dinamita. Večina žrtev je italijanskega rodu, med ranjenci pa sta dva Amerikanca, brata. Komunistične in druge levičarske organizacije so napovedale val protestnih štraj-kov. Ministrski predsednik Francesco Cossiga je prišel v Bologno in si ogledal razdejanje v železniški postaji ter obiskal nekatere ranjence. WASHINGTON, D.C. — Doslej je Billy Carter podal že tri verzije o tem, kako je prišlo v njegove roke poročilo ameriškega veleposlaništva v Libiji, v katerem je bila ocena o posledicah Billyjevega obiska v tej državi septembra 1978. V najnovejši verziji je Billy pravil, da mu je menda ' “nekdo” v Beli hiši dal to poročilo. Kdo naj bi to bil, tega se pa Billy ni mogel spomniti. Kmalu nato je pa predsednikov tiskovni predstavnik in tesni svetovalec Jody Powell seznanil novinarje z novico, da je bil tisti “nekdo” v res-nicj Jimmy Carter sam. Predsednik se je spomnil to usluge njegovemu bratu, je pojasnil Powell šele, ko je videl kopijo omenjenega poročila, ki so mu ga poslali Billyjevi odvetniki. Jimmy Carter se je spomnil tega dogodka menda zato, ker je bil napisan na poročilu pozdrav Billyju, v katerem je predsednik brata pohvalil, ker se je le-ta dobro držal v Libiji, državi, v kateri je točenje alkoholnih pijač strogo prepovedano. Jimmy Carter bo menda več govoril o tem na svoji današnji tiskovni konferenci. JIMMY CARTER SPREJEL BORBO ZA OHRANITEV ZVESTOBE DELEGATOV! Sodišče bo obravnavalo o usodi !2-fefftega Waiter ja Polovčka CHICAGO, 111. — Začela se je sodna obravnava o usodi priseljenca Walterja Polovčka, katerega starši se nameravajo vrniti v Sovjetsko zvezo in seveda zahtevajo, da se vrne tudi .njihov sin Walter. Težava je v tem, da mladi Walter Polovčak želi ostati v ZDA in je zbežal od doma ter celo zaprosil za politični azil. Trenutno biva Walter pri sorodnikih. Starši so se obrnili na sodišče, na katerem je njihov odvetnik trdil, da je vplival na mladega Walterja nekdo, ki sovraži Sovjetsko zvezo. Walterjeva odločitev torej ne sme biti veljavna in fant mo- ra biti vrnjen svojim staršem. Pričala je Anna Polovčak, Walterjeva mati, ki je jokajoč vprašala sodnika, zakaj je morala biti njena družina razdeljena in zakaj sta ona in njen mož izgubila tiste o-snovne pravice, ki jih imajo starši v vseh državah na svetu. Nepristranski o p a z o v alci večinoma menijo, da bo sodišče končno vrnilo Walterja Polovčka svojim staršem in da bo tako prisiljen vrniti se z njimi nazaj v ZSSR. Sodna obravnava, ki jih bodo brez dvoma sledile mnoge pritožbe, bo pa trajala dalj časa. WASH INGTON, D.C. — Verujoč v veljavnost pregovora, da je najboljša obramba silovita ofenziva, je predsednik Jimmy Carter sprejel borbo za ohranitev zvestobe svojih delegatov, ki se bodo udeležili konvencije demokratske stranke v New Yor-ku. Konvencija se bo začela v ponedeljek, 11. avgusta, in bo trajala ves teden. Podpiratelji sen. Edwarda M. Kennedyja v demokratski stranki, kakor tudi tisti, ki so mnenja, da Jimmy Carter ni najboljši možni strankin kandidat na letošnjih volitvah, skušajo doseči spremembo pravil konvencije. Namen te spremembe bi bil, dovoliti vsakemu delegatu popolno svobodo glasovanja za strankinega predsedniškega kandidata. Dejansko bi to pomenilo, da tisti delegati, ki so sedaj obvezani glasovati za Carterja (in ti sestavljajo večino konvencijskih delegatov), bi smeli glasovati za Kennedyja ali koga drugega, ne za Carterja. Jimmy Carter nasprotuje tem prizadevanjem. Takozva-na “odprta” konvencija bi lahko bila zanj usodna, posebno sedaj, ko razburja javnost zadeva okoli Biliyja Carterja. Zbiranje pristašev Vajino za predsednika v teh težkih dneh, ko visi njegova politična kariera na niti, je pokazati, da ga mnogi delegati ter drugi prvaki stranke še podpirajo in da nameravajo njemu ostati zvesti. V ta namen je Carter organiziral vrsto sprejemov in drugih nastopov, na katerih so imeli njegovi podpornim, ki jih ni malo kljub Carterjevim sedanjim težavam, možnost izražati svoje zaupanje v njegovo sposobnost in poštenost. Carter je sprejel skupino demokratskih k o n grešnikov v Beli hiši in se pogovarjal z njimi o svojih trenutnih težavah. Po sestanku so stopili V Sloveniji so dobili novo vlado ri leta pa sekretar komiteje občinske konference ZKS v Novi Gorici. Notranji ministre je Tomaž Ertl. Diplomiral je na visoki šoli za politične vede in potem bil skoraj ves čas v notranjem ministrstvu; zadnji čas je bil podsekretar oz. pod” minister. Zunanji minister, o-ziroma predsednik republiškega komiteja za mednarodno sodelovanje je Jernej Jan, rojen v Ljubljani. Narodno obrambo so zaupali Martinu Koširju, finance pa Antonu Slaperniku. Tudi ta je povezan z Novo Gorico, saj je bil tukaj podpredsednik občinske skupščine in glavni direktor tovarne Meblo. Opazovalci menijo, da je predčasna zamenjava prišla na zahtevo Franca Popita, tj. partije, ki ni bila več zadovoljna z dr. A. Vratušo. Menijo tudi, da pomeni zaostritev partijske kontrole, saj je novi prvi minister bivši šef \ / OZNE. To so prvi komentarji. Bomo videli, kaj bo na njih resnice. Vsi novi ministri (med njimi so tri ženske), so razmeroma mladt in seveda vsi člani Zveze komunistov Slovenije. Kdo je Janez Zemljarič? Rodil se je v revni družini v kraju Vopošnice nh Ptujskem polju 30. decembra 1928. V revolucionarno delo ga je usmeril že njegov oče, ki je aktivno sodeloval ž mnogimi komunisti v okolici. 1'5-leten se je vključil v partizanske odrede. Razen 6. razreda gimnazije, ko je šolo redno obiskoval, je vse druge študije opravil na pravni fakulteti. Kot javni delavec je bil;zaposlen v tajništvu za notranje zadeve, vmes je bil tudi poslanec, direktor Kliničnega centra v Ljubljani .(kjer je umrl Tito), član glavnega in izvršnega odbora SZDL, razen tega predsednik Zveze za telesno kulturo Slovenije in predsednik odbora za gradnjo doma Ivana Cankarja v Ljubljani. Čeprav so bila področja dela, ki jih je opravljal doslej, zelo raznolika, ga to ni motilo. Dejal je, da ima vsako delo, to skupno, da se ima o-pravka z ljudmi in se dela z ljudmi. Stvarem se je treba pač posvetiti in posel z resnostjo opravljati. Pravijo, da , je mož trde roke. Sam je na to odgovoril: “S trdo roko se ne da veliko narediti. Če bi govoril o taki roki, jo razumem le kot voljo, usmerjeno k nekemu cilju. Sicer pa sem srečen, kadar delam z ljudmi, ki ne potrebujejo trde roke, ki imajo sami občutek do dela in odgovornosti. Seveda se zgodi, da človek postane v vedenji in stiku nehote razumski; a imam občutek, da, ljudje vedno radi sprejmejo odkrita in ostro besedo, .saj s tern vedo, pri čem so.” ; (Dalje) kongresniki — med njimi je bila tudi clevelandska kongresnica gdč. Mary Rose Dakar — pred televizijske kamere in povedali zbranim novinarjem, da ne odobravajo prizadevanj svojih kolegov v p r e d s t a vniškem domu, ki zahtevajo “odprto” konvencijo. Kong. Oakar je povedala, da je predsednik skoraj jokal, ko je videl, kako prisrčno so ga sprejeli kongresniki na sestanku v Beli hiši. Sprejem delegatov Skoraj pomembnejši od sestanka s kongresniki je bil sprejem skupine 400 Carterjevih delegatov, ki so bili povabljeni v Belo hišo pretekli petek. Ti delegati so se zbrali v sloviti “vzhodni sobi” Bele hiše, kjer jih je pozdravil predsednik Carter s svojo ženo Rosalynn. Carter je ostro kritiziral zahteve sen. Kennedyja in drugih za odprto konvencijo. To bi pomenilo, je rekel Carter, da bi se odločili politiki za zaklenjenimi vratmi. Odločitev kakih 20 milijonov demokratov, ki so sodelovali na primarnih volitvah in na strankinih konvencijah v posameznih zveznih državah, bi bila lahko na ta način razveljavljena, je dodal. Zagovorniki “odprte” konvencije pa trdijo, da se je marsikaj spremenilo v mesecih po primarnih volitvah in da mnogi, ki so volili za Carterja februarja ali marca letos, tega ne bi storili danes. Delegati, zbrani v Beli hiši, so pa potrdili svojo zvestobo Carterju in njegovemu ponovnemu imenovanju. Po sprejemu je odšel predsednik na kratek oddih v Camp David, Maryland. Danes bo imel tiskovno konferenco, na kateri bo moral odgovoriti številnim vprašanjem o zadevi, v katero se je vpletel njegov brat Billy. V najhujši železniški nesreči v zgodovini Irske umrlo 17 oseb DUBLIN, Ir. -— Potniški brzi vlak, ki je peljal okrog 400 izletnikov iz Dublina na južnoirsko obalo, je iztiril v centru mesteca Buttevanta v okraju Cork. Iztirilo je vseh 12 vagonov vlaka. V tej najhujši železniški nesreči v zgodovini Irske je umrlo 17 oseb, 57 ranjenih potnikov so pa reševalci prepeljali v bolnišnice. Od teh je več, ki so v resnem ali kritičnem stanju. Preskovalci menijo, da je prišlo do nesreče zato, ker se je pokvarila kretnica na progi. Posledica te okvare je bila, da je bil preusmerjen brzi vlak, ki je vozil s hitrostjo 40 milj na uro, na stransko progo, namesto da bi peljal naprej po glavni progi. Vagoni so kmalu nato iztirili. Vzrok, da je bila nesreča tako huda. je bil v tem. ker sta prva dva vajeni trčila v kamnit zid. Trčenie je bilo silovito in sta bila vago- Iz Clevelanda in okolice Romanje v Lemont— Vsi, ki bodo romali v Lemont 9. avgusta z avtobusi, ki jih je naročila Zveza slovenskih oltarnih društev, so vljudno naprošeni, da bodo na sledečih določenih mestih pravočasno in sicer: Pri Sv. Lovrencu na E. 80 St. ob 5.45 zj.; pri Sv. Kristini na E. 222 St. in Miller Ave., pred Sunoco Station, ob 6.15; pri Mariji Vnebovzeti na Holmes Ave., pred cerkvijo, ob 6.30 zjutraj; pri Sv. Vidu, na St. Clair Ave. in E. 62 St. ob 6.30. Vsi trije avtobusi bodo odpeljali točno ob 7. uri zjutraj od E. 62 St. in St. Clair Ave! Romarji naj vzamejo s seboj vse potrebno za eno noč prenočišča v Lemon-tu in gorak jopič. Prilepijo naj svoja imena, naslove in telefonske številke na kovčke. Še enkrat: Bodite pravočasni! Razprodaja še traja— V znani Anzlovarjevi trgovini na 6214 St. Clair Ave. še traja velika razprodaja vsega blaga. Cene so znižane najmanj 20'• , na razne predmete kar za 50%. Razprodaja bo trajala do sobote. 16. avgusta. Pridite in kupujte! Seja— Podružnica Slovenske ženske zveze št. 14 ima svojo sejo jutri, v torek, ob sedmih zvečer v Slovenskem društvenem domu na Recher Ave. Spominski dar— Ga. Agnes Možina, Salem, Ohio je darovala $10 Ameriški Domovini v spomin pok. Jake in Mary Debevec, kanonika rev. Johna Omana in ge. Marije Žakelj. Hvala lepa! Starokrajski festival, dva piknika so uspeli— Včeraj se je končal 5-dnev-ni Starokrajski festival, ki so ga priredili trgovci na E. 185 St. ob sodelovanju raznih drugih organizacij. Kljub dežju, ki je večkrat oviral tako obiskovalce kot prodajalce, je bil Festival uspešen. Včerajšnji KSKJ dan v parku sv. Jožefa je bil dobro obiskan; na Slovenski pristavi, kjer je imel Primorski klub svoj vsakoletni piknik, je bila udeležba manjša od pričakovane. Prevledovalo je pa dobro razpoloženje. Važen sestanek— V četrtek, 7. avgusta, ob 7. zvečer, bo važen sestanek v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave., na katerem bodo sodelovali predstavniki sistema socialnega zavarovanja in drugi strokovnjaki. Pojasnjevali bodo postopke in usluge sistema socialnega in zdravstvenega zavarovanja. Sestanek bo poučen za vse občane, posebno pa za starejše ljudi. Pridite! na stisnjena skupaj tako tesno, da so se morali reševalci truditi več ur, da so sploh prišli do preživelih potnikov. Irska policija je demantirala vesti, da so nesrečo zakrivili pripadniki na Irskem prepovedane Irske republikanske vojske. nnro ^ G O G~ ki se sedaj nahaja v ameriški bolnišnici na okrevanju. O' stalim talcem želimo vse do' bro, potrpežljivosti in čvrstega zdravja ter upanje na čirU' prejšnjo sončno svobodo! * Kulturno življenje sloveU' ske skupnosti v državi Wig' consin in v glavnem mestu Milwaukee je od leta do le*3 bolj negativno, če ne naravnost revno. Toda zelo bogad in delavni smo v prirejanj11 piknikov in zabav na pr0' stem. Pohani piščanci, dom3' Če klobase, potica in štrudeE pivo in vino ter sla po stiskanju teles v plesnem polkinen1 ritmu, v tem smo pravi moj' stri. Pri “bari ali šanku” pa °; paziš, da bi starci hoteli bk1 mlajši, mladoletniki pa sta' rejši. Priznajmo, da je dan^3 marsikje v našem življenju v pogledu medsebojnih odn°' soy zaradi motečih nemora1' nih posameznikov tako za' strupljeno, da mora biti čl0" vek zelo trden sam v sebi 1° imeti silno moralno moč, ^ takšne pritiske lahko vzdrži; Kdor se pa zanima in lju° koncerte, opere in razne P° pevke, ima priliko vsak Pe tek, soboto in nedeljo zvečef v mesecih juliju in avgus^1 poslušati in uživati glasben6 in pevske nastope v Washing ton in Humboldt parku. te kulturne prireditve Sl5 ( brezplačne in vsakomur d° stopne. Pri zadnjem koncefi nem n a s t o pu muzikalu6^ komedijanta Victor Borged3 je bilo v Washington park'1 čez 20,900 ljudi obojega sp°^ la. Borge je ta večer pričar^ veliko smeha, veselih obr3 zov in navdušenega aplaV"3 sebi in vsem sodelujočim- A. G. FLORIJAN BEVEC: Energijska iv. Atomska energija To je edina rešitev, a ta rešitev bo prišla prepozno. Če bi danes začeli z gradnjo 2000 atomskih elektrarn, bi jih komaj zgradili do leta 2000 in z vsemi ostalimi viri energije, bi vzdrževali sedanji življenjski standard. To se ne bo zgodilo, zato bomo zašli v energijsko katastrofo, z vsemi posledicami. Zbledele filmske zvezde, nepriznani novinarji, neugledni politiki in slični poklicni demonstranti, so se spravili na atomske elektrarne kot so se v Angliji na predilne stroje, ko so jih iznašli, a v ostali Evropi na smodnik, ko je prišel med ljudi in začel spreminjati družbo. Ti ljudje so zakasnili razvoj proizvodnje atomske energije in resno oškodovali našo družbo. V razvoju atomske energije smo še na silno primitivni stopnji. Saj šele uporabljamo po Mendeljejevi lestvici (periodični sistem elementov) najlažji element: vodik in najtežji: uran ter plutonij. Vse druge elemente pa še ne znamo izkoriščati za energijske namene. Tu so še neomejene možnosti za razvoj. Škodljivost atomskega sevanja pri današnji tehnologiji atomskih procesov v elektrarnah je mnogokrat manjša kot kajenje ter zastrupljevanje zraka z izpušnimi plini današnjih zgorevalnih procesov. Alkohol in nesreče v zvezi z njim in uživanje mamil se pa lahko primerjajo po ekonomski škodi in številu žrtev samo z atomskimi bombami. Kje so ti pjoklicni demonstranti • . . našli jih boste pri alkoholu in mamilu! S 1000 milijardami, kolikor je potrebno po Wilsonovi oceni za premog, lahko zgradimo 900 atomskih elektrarn. Ostane nam še 100 milijard za razvoj neradioaktivnega atomskega procesa za proizvodnjo energije. Preniog nam ostane za nameček, ne da se pa oceniti čistega zraka in neuni-čenih polj. Prav tako bi obdržali nekatastrofično okrnjen življenski standard. Vprašanje zahteva veliko znanstvenega dela in ne smemo dovoliti, da bi -nas uničevala peščica namišljenih strokovnjakov, pridigarjev in hipijev. Radioaktivnost Uranovo sevanje ter osta Uh radioaktivnih elemento\ ni šala. Ameriški strokovnja ki, ker imajo najdaljše izkuš nje, ravnajo z radioaktivno sij o s precejšnjo mero pre vidnosti. Uran smo izkopali iz zemlje kjer je ležal v rudnih žilal na milijone let. Na teh radio aktivnih žariščih so gnezdih ptice, kače, zajci in ne letaj < okrog z ožganimi glavami te: dvoj nimi repi — ta pred po stavka je zapeljala ruske str o kovnjake, da so zanemarjal varnost na tem področju : zlemi posledicami. Prav take Pa je neumestno pretiravanji z varnostnimi zahtevami. Z umestnimi ukrepi, je ve liko lažje kontrolirati radio aktivnost kot onesnaženje premogom. Pri premogu ima mo opravka- z 12,000 tonam odpadkov na dan, pri atom skih centralah pa z enim ku bičnim metrom na leto. \ najslabšem slučaju, vrnemc radioaktivne odpadke nazaj 1 naravo toliko razredčene ko smo jih dobili, pri nesreča! ie včasih težko, a mogoče. Pri najveeji tovrstni nesre či v USA (Three Mile Island noben prebivalec okolice n bil izpostavljen večji radio aktivnosti kot je kopalec -onem dnevu na obali Atlanti a- Vedno smo izpostavljen katastrofa *-•2 .'Ki naravni radioaktivnosti — še senatorji so si zgradili novo zgradbo na Capitol Hill-u, ki jo čisto nič ne rabijo, a stene žarijo bolj kot je po normah dovoljeno! Priporočljivo je, da skrbno vskladiščimo vse radioaktivne odpadke, ker to bodo v bližnji bodočnosti najčenejši rudniki. Radioaktivne pline, ki nastajajo pri teh procesih, je zaenkrat težko vskladiščiti, ker so količine manjše. Potreben pa je proces, ki ne bo povzročal radioaktivnosti. Rusi so odstopili Ameriki iznajdbo takega procesa z instrumentom za proizvodnjo energije. Poskusi se nadaljujejo in zgleda, da bo prva elektrarna z izkoriščanjem vodika delala okrog leta 2000. A prava rešitev je “dirigiran” atomski proces, nekaj sličnega kot so silikonske ploščice, montirane na satelitnih plahutali, ki s sončnimi žarki (fotoni) povzročajo električni tok. Potreben je samo en korak več: najti je treba material, ki se bi aktiviral s kakršnimkoli žarki in se spreminjal v “hladno” energijo, v obliki magnetnih snopov, električnih sunkov in slično. Lahko se zgodi, da bodo našli odgovor na to astronomi pri opazovanju vesolja. Nasvet mladini Težko je napovedovati prihodnost na gospoda rskem področju s 100% gotovostjo, saj vremenoslovci in ekon-misti so na enakem nivoju v razvoju njihovih znanosti. Vsi, ki pa smo izven akademskega kroga ekonomistov, si lahko privoščimo “ugibanja”, saj običajno sami plačamo račune, če so zaključki napačni. Vsak naj sam premisli in sprejme ali zavrne nasvete. Avtomobilska industrija bo v naslednjih 5 letih zašla v večje težave kot tiči danes v njih Chrysler. Ne iščite služb tukaj. Kdor je pa že zaposlen na tem področju, naj se pripravlja za primerno preusmeritev. Letalska industrija in promet bosta nazadovali tja do leta 2000, nazadovanje se bo takrat ustavilo in bo ostalo letalstvo v okrnjeni obliki. Plastična industrija bo rabila veliko nadarjenih ljudi, ki bodo prihranjevali na materialu, za druge pa ne bo dela. Industrija s tovornimi avtomobili in prometom bo nazadovala, malo počasneje kot vse, kar je v zvezi z osebnimi avtomobili, vsi mladi, ki delajo na tem področju, se naj ozrejo po zaposlitvah pri železnici in vodnem prometu. Že v desetih letih bo zelo težko za tiste, ki bodo ostali v stari zaposlitvi. Zgradbe z velikimi steklenimi okni, ki rabijo veliko energije, so že sedaj slabe investicije, x v desetih letih bo vse naprodaj. Kupujte hiše blizu zaposlitvenih centrov in ob javnih prometnih žilah. Vsi tisti, ki se čutite sposobne, sedaj bo nastopila doba, ko bodo velike priložnosti za nova podjetja. Amerika bo morala preiti na metrični sistem, če bo hotela izvažati industrijske produkte. Električni avtomobili, proizvodnja energije, investiranje v farme, nova kemična in metalurška industrija, atomska industrija in vse panoge, ki podpirajo razvoj teh industrij, se bodo razmahnile z največjo močjo. Za iznajdljive prihaja zopet doba neomejenih možnosti, za delojemalce bo pa zelo težko še mnogo desetletij. Starši, podpirajte svoje nadarjene otroke in vzpodbujajte jih, da se gospodarsko osamosvojijo, da odpirajo svoja podjetja in še druge zaposli- Ivan Prinčič: Na skrajnih obronkih goriških Brd,,, I. “Kako jez vašo šolo v Krmi-nu?” me je vprašal pred leti prijatelj na neki kulturni in zabavni prireditvi, ko se srečamo stari znanci in prijatelji in posedimo ob kozarcu brica ali vipavca, “ali še živi, imate kaj otrok in naraščaja, je kaj upanja? Ali se naši ljudje zavedajo, kako pomembno je, da naši otroci poleg italijanščine obvladajo tudi slovenščino, svoj materni jezik?” Takšnim in podobnim vprašanjem prijatelja, ki samo deloma pozna naše razmere, ni bilo konca. Nekdo, ki se zanima za razmere, v katerih živimo slovenski ljudje na skrajnem zahodnem obrobju Brd. “Kaj pa drugi rojaki tostran in onstran meje,” mi je prihajalo na misel, “ali sploh vedo, v kakšnih razmerah živimo in kako trdo se bojujemo za obstoj naših šol, našega jezika in kulture?” Bili smo takrat še sredi tistih kritičnih let, ko so začele vsihati mnoge slovenske šole. Zamrla je bila slovenska šola v Mirniku nad Krminom, slovenska šola v bližnjem kraju Skriljevo pa je imela vpisanega le enega učenca in je kmalu prenehala. Razmere, v katerih so se po vojni znašle slovenske družine v okolici Krmina, na italijanski strani zahodnih Brd, so bile v marsičem težje kot , drugod v zamejstvu: nova državna meja jih je povsem odrezala od preostalega dela Brd, predvsem od območja Medane, ki je s svojim farnim, verskim in kulturnim življenjem dajala stoletja življenjski utrip kmečkim slovenskim domačijam, raztresenim vsp do mesta Krmin. Ljudje so bili z mejo nenadoma ločeni od sorodnikoV, znancev, prijateljev onstran meje; izgubila so se poznanstva, prekinjen je bil stik z briškim slovenskim življenjem, kulturnim in družabnim; število slovenskih družin je bilo tostran meje sicer precejšnje, toda živele so raztreseno, ni bilo neke večje slovenske vasi in fare, kjer bi se vsak dan srečavali po delu in opravkih in zbirali ob nedeljah in praznikih po maši; končno še vsakdanji stik s furlanskim in italijanskim svetom v bližnji Furlaniji, kamor je bilo) treba v trgovino, na razne urade in po drugih opravkih. V takih razmerah je raznarodovalna propaganda našla ugodna tla. Slovenski ljudje so začeli v vedno večjem številu vpisovati svoje otroke v italijanske šole, v prepričanju, da je učenje slovenskega jezika le izguba časa, nepotrebno in celo ovira pri znanju in obvladanju italijanščine. Tu pa je nujno potrebno kar najboljše znanje italijanščine, saj smo “pod Italijo”. Tu bodo otroci odraščali, se izučili svojega poklica, v italijanskem svetu se bodo uveljavljali. Čemu torej še slovenščina? Vprašanja, ki ^a slovenske ljudi nikakor niso nova, saj se pojavljajo že okrog sto let, odkar se je biT začel nemško-nacionalni pritisk na Slovence v duhu znanega načrta za nemški most do Jadrana. In odkar so se na Primorskem že pred prvo vojno okrepile težnje iredentističnih in liberalnih ter nacionalističnih italijanskih krogov, da poitali- ^ X iX^iXXXXXXXXXXXXXXJ jo. Čas je sedaj! Slovenci potrebujemo najbolj podjetnikov. V tem oziru smo na zelo nizki stopnji. (Dalje) jančijo vso Primorsko in s tem utrdijo “naravne” meje Italije, ki naj bi potekale po vrhovih in grebenih Julijskih Alp. Vprašanja, ki jih je poprej najbolj občutil sloj slovenskega izobraženstva. Toda zaradi novih mej po'prvi in po drugi svetovni vojni so postala temeljna postavka v vsakdanjem življenju naših ljudi v zamejstvu. Vprašanje ohranitve ali opustitve domačega jezika, za katerega se mora odločati vsaka slovenska družina in celo posameznik skoraj vsak dan. Že ob otrokovem rojstvu se morajo starši odločiti, če ga bodo učili in z njim govorili slovensko. Čez nekaj let se je treba znova odločiti, da ga vpišejo v slovensko šolo, potem mu svetujejo, kakšen poklic naj si otrok po končani šoli izbere in, če naj se vpiše naprej v višjo šolo, slovensko ali italijansko? Ko odraste, se postavi vprašanje poroke in vzgoje otrok. Znova se je treba odločati, v kakšnem jeziku naj bo poroka, kako se bo govorilo v novem domu, kako se bodo vzgajali otroci, v kakšnem jeziku naj se opravljajo pogrebni obredi za umrle starše in sorodnike. Življenjska vprašanja, katerih pomena so se naši slovenski narodni voditelji impo-litiki vedno jasno zavedali. Znani goriški politik dr. Andrej Gabršček je o razmerah pri nas pred prvo svetovno vojno napisal obsežno knjigo spominov z naslovom “Goriški Slovenci”, ki je izšla v Ljubljani leta 1934. V njej omenja na strani 272 tudi razmere na območju Krmina in piše: “V Krminu samem smo imeli že lepo število posestnikov in trgovcev, tudi štiri gostilne so bile v naših (t.j. slovenskih, op.p.) rokah. Posrečilo se nam je res kupiti za družbo sv. Cirila in Metoda primerno šolsko poslopje, ki je stalo nekaj nad 15.600 kron. Tu je bilo prostora za otroški vrtec, za dvorazredno šolo, za stanovanje učiteljstvu in pripraven vrt za poletno igrišče. Otrok je bilo takoj zadostno število in šola je bila otvorje-na 29. septembra tega leta z enorazrednico. Učitelj Rudolf Reja. Vrtca to leto še ni bilo. — V letu 1910 smo imeli že dvorazrednico in otroški vrtec. Leta 1913 je bilo v vrtcu 23, v šoli 83 otrok. Izdatki 5.735 kron. Učiteljstvo: Josip Ribičič, Ljudmila Erjavčeva, vrtnarica Marija Resova.” V isti knjigi poroča dr. Andrej Gabršček na strani 401, da je v omenjeni hiši v Krminu poleg šole in vrtca tudi prostor za Bralno društvo. Dne 3. marca 1912 se je v šoli vršil občni zbor podružnice sv. Cirila in Metoda in Bralnega društva. Dr. Gabršček poroča na isti strani: “Imenovati morem edino le vrlo blagajničarko Ljudmilo Erjavčevo, hčerko pokojnega pisatelja Franca Erjavca, ki je bila učiteljica na naši šoli in ki se je vsa posvetila temu našemu rodovitnemu manjšinskemu delu . . . — Na poročilo nadučitelja o koristi te šole so starši ganljivo pravili:' Mi pa znamo govoriti furlanski in slovenski. Ali slovenska govorica nam gre od srca in Slovenci hočemo ostati. Tudi naši otroci morajo ostati zvesti Slovenci do groba, naj pa le znajo tudi furlansko in laško. — Vesel sem bil uspehov — svojega dela v tej obmejni občini.” Že takrat pa se je v naših krajih postavljalo vprašanje dušnopastirske oskrbe slovenskih vernikov v njih materinem jeziku. Dr. Gabršček omenja v isti knjigi v nadaljevanju na naslednji strani še to: “Ta dan smo ustanovili pripravljalne odbore za ustanovitev: Cerkveno-bogoslužnega društva, da spravimo slovenščino tudi v cerkev . . Tako je zapisal znani politik in zaslužni narodnjak dr. Andrej Gabršček o časih pred prvo svetovno vojno. Po prvi vojni pa se o tej šoli sploh ni več govorilo in mi tudi ni znano, kako se je končala zadeva s poslopjem, ki jie bilo lastnina Družbe sv. Cirila in Metoda. (Dalje) KOLEDAR društvenih prireditev **»»******»+*+*++•++++++*++++***+++**+*++*+++++*++++*+* AVGUST 10. — Slovenski športni klub priredi “SuperTeam” piknik na Slovenski pristavi. Tekme se začnejo ob 1.30 pop. Bo tudi zabava s plesom. 13. — Odbor Slovenskega narodnega doma na St. Clair Ave. priredi “$3000 Reverse Drawing” in večerjo v korist Doma. Začetek ob 6.15 zvečer. 17. —Žegnanje pri fari Marije Vnebovzete v Collinwoodu. Od 2. popoldne do 9. zvečer. 24. — Športni dan in piknik društva Triglav. Ob 11. dop. sv. maša, nato kosilo, tekme v odbojki in zabava s plesom. Igrajo “Veseli Slovenci” iz Sheboygana. SEPTEMBER 7 —Društvo S.P.K.B. Cleveland priredi vsakoletno romanje k Materi božji v Frank, Ohio. 13. — Pevski zbor Fantje na vasi priredi koncert v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Začetek ob 7. zvečer. 21. — Oltarno društvo sv. Vida priredi svoje vsakoletno kosilo v avditoriju farne šole. 25. —Ženski odsek Slovenskega doma za ostarele na Neff Rd. priredi večerjo v korist Doma v SND na St. Clair Ave. Pričetek ob 6. uri zvečer, večerja ob 7. zv. 28. — Društvo Triglav, Milwaukee, priredi Vinsko trgatev v Parku. Začetek opoldne s kosilom. Za zabavo igra Frank Sezon. 28. — Društvo sv. Vida št. 25 KSKJ bo obhajalo 90-let-nico obstoja s sv. mašo ob 9.15 dop. v cerkvi sv. Vida, nato z zajtrkom za vse člane in njihove družine v cerkveni dvorani. 28. — Ansambel “Galebi” in dekliški tercet “Mavrica” iz Opčin pri Trstu priredita koncert v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 3. popoldne. Po prireditvi domača zabava —- igra ansambel “Galebi”. OKTOBER 11. — Klub slovenskih upokojencev za Newburg-Ma-ple Hts. priredi večerjo in ples v SND na E. 80 St. Večerjo Servirajo od 6. do 9. zvečer. 11. — Društvo S.P.B. Cleveland priredi prijateljsko srečanje ob 30-letnici prihoda v Ameriko z, družabnim večerom v avditoriju sv. Vida. 18. — Pevski zbor Glasbena Matica priredi večerjo in ples v počastitev 50-letnice svojega obstoja v Slovenskem narodnem domu na St. Clair Ave. Pričetek ob 6.30 zvečer. 18. — Tabor, DSPB Cleveland, prireja svoj jesenski družabni večer v Slovenskem domu na Holmes Ave. Igrajo “Veseli Slovenci”. 25. — Štajerski klub, Cleveland, O. priredi martinovanje v avditoriju pri Sv. Vidu. Pričetek ob 7. zvečer. Igrajo Veseli Slovenci. NOVEMBER 8. — Praznovanje 30-letnice društva Triglav, Milwaukee, v dvorani cerkve sv. Janeza na Cold Spring Rd. s svečanim sporedom. Pričetek ob 6. Zvečer. 8. — Belokranjski klub priredi svoje vsakoletno martinovanje v Slov. narodnem domu na St. Clairju. Igra orkester John Hutar “Just for You”. 9. — Slomškov krožek postreže s kosilom v avditoriju pri Sv. Vidu od 11.30 do 1.30 popoldne. 29.—Mladinski pevski zbor, Kr. 3 SNPJ priredi večerjo, koncert in ples v SDD na Waterloo Road. 23.—Fara Marije Vnebovzete priredi Zahvalni festival. Od 2. popoldne do 9. zvečer. DECEMBER 7. — Slovenska šola pri Sv. Vidu priredi MIKLAVŽE-VANJE v farni dvorani. Pričetek ob treh popoldne. 14. — Dr. sv. Jožefa KSKJ št. 169 bo imelo svojo božičnico ob 3. popoldne v Slovenskem domu na Holmes Ave. -----o------ Ko se gazolin draži Cene gazolina vstrajno rastejo. Pred 20 leti smo plačevali za 1 galon 20 centov, sedaj plačujemo povprečno $1.15, predsednik Shell-Oil pa je pretekli teden, ko je tekom dveh tednov družba ponovno povišala ceno svojega gazolina za po 5 centov, napovedal, da bomo morali ob koncu letošnjega leta plačati za 1 galon gazolina kar $2 ali celo več. Za starejši rod, ki se spominja “starih, dobrih časov”, ko je dolar še veliko veljal, so nove cene huda bolečina. Posebno velja to za one, katerih dohodki so omejeni na pičle pokojnine Social Security. Avto je prometno sredstvo paše dežele, navadili smo se ga v taki meri, da ga enostavno ne moremo pogrešati, četudi postaja iz dneva v dan njegova raba dražja. Dražji so avtomobili sami, dražja je zavarovalnina, dražje je vzdrževanje/ko cene vseh popravil in nadomestnih delov skokoma rastejo. Največ skrbi povzroča vendar gazolin. Na eni strani se bojimo, da ga ne bomo mogli naglo dobiti, ko ga bomo najbolj potrebovali, na drugi pa smo vedno bolj v dvomu, kako bomo zmogli rastoče cene. Ameriška avtomobilska zveza je nedavno objavila vrsto nasvetov, ki naj nam pomagajo varčevati z gasolinom in tako seveda tudi s stroški zanj. Strokovnjaki AAA svetujejo, da smo pri vožnji z avtom pazljivi, da zasledujemo tok prometa, da gledamo daleč pred seboj cesto, kar nam omogoča vožnjo uravnjevati tako, da čim bolj omejimo poganjanje avta in nato nepo- ...• " ~ ~ ^p—^iiii^ga sredno za tem njegovo zaviranje. Previdna, smotrna vožnja nam prihrani kar precej gazolina. Varujmo se naglega zaviranja, če to ni nujno, in še bolj naglega poganjanja. Nekateri poženejo svoj avto, ko zagledajo zeleno luč, z vso brzino, namesto, da bi pustili motorju nekaj več časa za dosego polne brzine. Važne so gume, oziroma višina njihove polnitve. Manj gazolina porabimo, če so gume tršo, ker tako gladkejše tečejo po cesti. Prednji kolesi naj imata vedno enako polne gume, prav tako zadnji. Običajno sta sprednji nekaj manj polni kot zadnji. Motor avta mora biti vedno pravilno “uglašen”, zračno cedilo čisto, če hočemo varčevati z gazolinom. Največ lahko prihranimo na gazolinu, če avto enostavno pustimo v garaži, kadar naša pot ni dolga ali naš opravek ni daleč od doma. Ne bomo prihranili le gazolina, ampak bomo s hojo okrepili tudi svoje zdravje. Koliko smo nekdaj hodili, sedaj nam je pa že predaleč iti peš do trgovine ali drogerije takoj za oglom ali nekaj sto korakov od našega doma. -----o------- žrtvujmo se za svoj tisk, ohranimo naš slovenski list Ameriško Domovino! Prijafsl’s Pharmacy St. Clair Ave. & E. 68 SL 361-421S. IZDAJAMO TUDI ZDRAVILA ZA RAČUN POMOČI DRŽAVE OHIO AID FOR AGED PRESCRIPTIONS MALI OGLASI PROSTOREN ZIDAN RANČ išče družino, ki sama išče prostoren dom s parcelo 200 x 261, na kateri je še ena stav-iba. Odlično za obrtnika kot je pleskar, tesar, mehanik, vrtnar itd. Ranč ima družinsko in rekreacijsko sobo ter klet. LOCATION REALTY ❖ Blizu E. 185 St. Kolonialna s 4 spalnicami in 2 kopalnicama. Mora biti prodana! Stavite ponudbo! LOCATION REALTY 531-8788 FOR RENT 3 unfurnished rooms & bath. Up. adults. No pets. E. 71 St. near St. Clair. Call 361-0989 after 4 p.m. (75,76,78,79,81,82,84,85) HIŠA NAPRODAJ Dvodružinska z 2 garažama, na E. 67 St. Kličite 881.-6762 (83-90) For your problem home -roof, porch, steps, paint (exterior, interior) call C81-0683 anytime. Estimates free. _________________________(x) HIŠA NAPRODAJ Enodružinska. 7 sob. Blizu svetovidske šole. Kličite 442-1102 ali 481-6334 po 6. uri zvečer. _______________________ (X) Apartment for Rent Newly decorated. E. 65 St. & St. Clair. Reasonable rent. 431-2939 or 881-8592 (84-85) FOR RENT 2 suites up. 4' rooms each, plus bath. Heat included. Partially furnished. Prefer gentlemen or singles. No children or pets. Rent $190.00 each. Call 486-0528. (84-87) V NAJEM Se odda 5 sob zgoraj, blizu Sv. Vida. Nič otrok. Kličite med 9 in 4:30 — 431-0628. \ (85-88) Ameriška Domovina druži Slovence po vsem svetu! \ ->■■■1 i i .. i i . n ■ i. , i ■ KANONIK J. J. OMAN: 25 let med clevelandskimi Slovenci I Končno je vendarle napo-' čil ponedeljek in z njim tudi težko zaželeni vlak na Valley. Pri bratu me je čakalo že več pisem in prvo, ki sem ga odprl, me je močno presenetilo. V njem je bil od g. župnika Ponikvarja tale brzo-jav: “Father Lavrič dead. Come back at once!” kar bi rekli slovensko: “Father Lavrich je umrl. Pridi precej nazaj!” Ta žalostna novica me je v dno srca pretresla. F ather Lavrič je bil takrat župnik fare Sv. Lovrenca v Clevelandu. Šest let je že opravljal svojo pastirsko službo vestno in v splošno zadovoljnost faranov. Tik pred odhodom iz Clevelanda sem ga videl še zdravega in veselega. Bil je komaj 45 let star, torej v najboljši moški dobi. Kaj je povzročilo tako naglo smrt, tega brzojav ni omenjal. Pozneje sem zvedel, da ga je bila zgrabila huda pljučnica in mu, po kratkem bolehanju dne 25. julija 1915 pretrgala nit življenja. Kaj naj bi storil? G. župnik mi veli: “Pridi precej nazaj!” Pogledal sem datum na pismu in premišljeval. Pismo me je že več dni pri bratu čakalo in Father Lavrič je bil tedaj tudi že pokopan. Odločil sem se, da bom nadaljeval začrtano pot. In tako sem tudi storil. Ustavil sem se mimogrede v Seattle, Tacomi, v Portlandu in v San Franciscu, kjer sem obiskal tamkajšnjega slovenskega župnika Fathra Turka in si ogledal znamenito razstavo. Od tam sem poletel v Los Angeles in San Diego, kjer sem se slučajno sešel s svojim sorodnikom F. Mencingerjem. Prezrl tudi nisem slavne Tia Juana (Tia Hoana) v Mehiki. To je mahna in drugače ne- V BLAG SPOMIN znatna vasica tik ob meji na meksikanski strani. Obišče pa jo sleherno leto nešteto ameriških turistov, da se potem lahko bahajo, češ, tudi v Me-ksiki sem bil. Moj dopust je potekal, treba je bilo misliti na vrnitev. Po dolgi vožnji skozi neprijazno puščavo v državi Utah smo prišli v Salt Lake City tudi v državi Utah, kjer sem mimogrede obiskal nekaj sorodnikov. Tam so mi pošle “Washing-tonove podobice” in slabo bi se mi godilo, da mi ni sorodnik z malim posojilom priskočil na pomoč. Tako sem tedaj potoval po svetu samo na upanje. V Leadvillu v Pueblo sem se za en dan ustavil pri Fa-thru Cirilu Zupanu, ki me je bil pred dobrimi 25 leti pripravil na prvo sv. obhajilo. Takrat je bil namreč g. Ciril Zupan še v opatiji sv. Janeza Krstnika v Minnesoti, odkoder je oskrboval tudi slovensko faro sv. Štefana. Iz Puebla me je vodila pot v Denver, v St. Louis, Chicago in odtod zopet nazaj v Cleveland. Ne vem, zakaj sem vse to povedal? Morda zato, da boste laže razumeli moje veselje, ko sem po dolgi in utrudljivi vožnji na vlaku v Clevelandu zopet stopil na trda tla. Ne morem povedati presenečenja, ki sem ga doživel, ko me je na postaji v Clevelandu nepričakovano obsulo 50 do 60 šolarjev. Vsi vprek so govorili, se smejali, skakali in plesali okrog mene, da od ginjenosti niti vedel nisem, kaj naj bi jim rekel. Kdo jim je povedal, da bom prišel, še danes ne vem. Sumim pa, da je bil Mr. Anton Grdina tisti, ki je za mojem hrbtom vprizoril ta otroški hozana. Kako sem postal župnik pri Sv. Lovrencu Ob tretji obletnici smrti moje ljubljene žene, matere, stare matere in prastare matere, roj. ŠUMAK ki je umrla 4. avgusta 1977. Minilo je že leta tri, odkar si nas zapustila Ti. Pogrešamo’ ljubeči Tvoj smehljaj, zaman, zaman Te kličemo * nazaj. Spomini vedno k Tebi nam hite, I kot svetla luč nam svetijo v srce. Ko tudi nas zagrne groba noč, združila nas bo v raju božja moč. }.& Žalujoči: jHI Joseph — mož; jK' Pauline in Elizabeth — hčerki; Martin in John — zeta; k/ Thelma — snaha; vnuki in vnukinje, pravnuki in ostali sorodniki v Sloveniji Fairfield, Conn., 4. avg. 1980. Otroci so me venomer spraševali, če bom še ostal pri Sv. Vidu. Nekam čudna se mi je zdela ta otroška radovednost, ker o kakšni premestitvi niti sanjal nisem. Saj sem bil še skoraj novinec v d u h o v s k em poklicu. Tudi sem bil popolnoma s svojo dosedanjo službo zadovoljen in si nisem želel nikake spremembe. Ko sem se vrnil k Sv. Vidu, me je Father Ponikvar natanko poučil, kako je bilo z rajnim Fathrom Lavričem, kako so farani žalovali za njim in kako je fara Sv. Lovrenca že zopet preskrbljena, ker župnikuje tam Father Berk, tudi Slovenec po rodu. Če je Father Ponikvar vedel kaj več, kakor je povedal, ali pa vsaj slutil kaj več, še danes ne vem. Vsakakor se mi je čudno zdelo, ko sem nekaj dni nato dobil poziv, naj pridem v škofijski urad. Škof Farrelly je imel navado, da je najprej povedal kako šaljivo in tako pripravil človeka, ki je imel z njim o-praviti, ob tisto resnost, ki jo imamo, kadar uradno govorimo s svojim višjim predstojnikom. Tudi tedaj je bila najprej mala šala na vrsti. Takoj nato pa je prišlo nekaj, kar ni bila šala ne smeh. “Father Oman, we have decided to appoint you as pastor of St. Lawrence parish. What do you think of it?” Kot strela z jasnega neba me je zadela ta nepričakovana vest. (Se nadaljuje) Nasveti za otistoj bratskih organizacij V zadnji številki Glasila smo priobčili značilne mvli in nasvete iz govora znanega fraternalista Mr. Louis F. P?obsta pod naslovom: “Kaj pomaga k rasti bratskih organizacij-?” “FRATERNAL MONITOR”, glasilo Ameriške Bratske Zveze, je v svojem uvodniku opozoril, da bratske organizacije niso soočene samo s problemi, kako napredovati, ampak je marsikateri bratski organizaciji ogrožen že sam obstanek. Uvodnik navaja nekaj svarilnih znamenj, ki določno nakazujejo konec gotove bratske organizacije: Ali je povprečna starost uradnikov glavnega odbora, uradnikov krajevnih društev ter članstva v splošnem vsako leto višja? Če je tako, organizacija počasi umira. Ali je sistem krajevnih bratskih društev v razpadanju? Z gotovostjo lahko trdimo, da je bil začetek bratskih organizacij zgrajen v resničnem bratskem duhu medsebojne pomoči. Bratske organizacije so se razvijale in napredovale po ustanavljanju novih društev. Mesečni društveni sestanki so bili pred leti važen del družabnega življenja vseh članov. Na žalost, danes pa izgloda, da je važna in glavna zadeva samo zavarovalnina. Pri mnogih bratskih organizacijah društveno življenje zamira in vodstvo društev ne ve, kako to zopet poživiti. Za sam obstanek bratske organizacije je nujno, da organizacija vsako leto vpiše več nove zavarovalnine kot je v istem času izplača. Ali se vodstvo vaše organizacije pomišlja, da bi izdalo kaj več denarja za bratske aktivnosti? Na letnem sestanku 1979 Ameriške Bratske Zveze je knjigovodski preglednik svetoval: Izdatki za bratske aktivnosti morajo biti kot minimalni standard enaki vsoti, kot bi teoretično morali plačati federalne in državne davke, katerih smo kot bratska organizacija oproščeni. To je zelo važno, ker le izdatki za bratske aktivnosti nas upravičujejo do davčne oprostitve. Bratske organizacije, ki premalo žrtvujejo za bratske aktivnosti, se izpostavljajo nevarnosti, da izgubijo davčne olajšave. Kakšne so torej možnosti za nadaljnji obstanek bratske organizacije, če se orgahizacija resno trudi in prizadeva za svoj obstanek? NOVI ČLANI IN NOVA ZAVAROVALNINA, ki jih pridobivamo potom bratskih aktivnosti. Vsaka organizacija mora imeti mlad prirastek in stalni dotok nove zavarovalnine, če še na dolgo računa na svoj obstanek. Samo po sebi je razumljivo, da vsaka organizacija poskuša zmanjšati izdatke. Toda pri tem naj ne škrta pri izdatkih za bratske aktivnosti. Izdatki za bratske aktivnosti morajo sicer biti sorazmerni s številom članstva in finančno močjo organizacije, toda absolutno je potrebno redno nekaj žrtvovati za bratske aktivnosti, če hočemo ostati resnična bratska organizacija. Bolj pametno je omejiti izdatke glavne pisarne in druge splošne izdatke kot štediti pri izdatkih za bratske aktivnosti. — Junij, FRATERNAL MONITOR ---------o Bratovske skladnice - prve zamisli fraternalizma 0 idrijskem rudniku Washington, D.C. — Različni podatki opisujejo odkritje živega srebra v Idriji leta 1490, spet 1497, torej prav v času, ko je Krištof Kolumb jadral v Amerilgo. Slovenski pisatelj Fran Erjavec nam je opisal v zgodbi “Ni vse zlato kar se sveti”, kako se je godilo človeku, ki je svoje odkritje pokazal zlatarju. Zgodovinsko pa je do- kazano, da je odkritelj zaupal svojo skrivnost kmetu Kanci-janu Anderlu in z njim in še nekaterimi prijatelji ustanovil prvo družbo za izkoriščanje rude. Ta prva družba je že 1504 prodala svojo pravico neki rudarski družbi, ki je začela z izkoriščanjem in je pozneje dobila ime “Rudarska družba sv. Ahaca.” V letu 1509 je cesar Maksimilijan dovolil, da so v Idriji odprli še nove rove. Ta cesar je za Slovence zanimiv posebno zato, ker je bil menda edini iz habsburške vladarske hiše, ki se je učil slovenščine. Še istega leta so Idrijo zasedli Benečani, katere pa so že naslednje leto cesarski pregnali. Isti cesar je podelil rudnik, katerega so izkoriščali Benečani, Družbi sv. Ahaca. Strah pred Benečani je tudi povzročil, da so rudarji med leti 1520 in 1531 zgradili idrijski grad. V letu 1520 je začela delovati še ena družba, ki je odprla “Rov sv. Katarine,” cesar Ferdinand I. pa je 1523 dovolil odpreti še “Jurijev rov.” Leta 1525 so plazovi s Kobolove planine zajezili Idrijco, da je skoraj zalila rudnike. Sedem let pozneje se je vdrl rov in pokopal pod seboj večje število rudarjev. Razvoj rudnika v tistih časih ni bil posebno razveseljiv. Dolgovi so začeli rasti in tako se je nadvojvoda Karel, ki je upravljal takratno Notranjo Avstrijo, kamor so bile vključene slovenske dežele, odločil, da v svojem imenu prevzame kopanje rude v Idriji. Po različnih pripravah je bil izdan odlok te vrste dne 6. aprila 1580 v Gradcu. Ta odlok je ostal v veljavi do' razpada habsburške vladavine in je bil s tem rudnik podržavljen. Turki razvoja v Idriji niso posebno motili, čeprav so na svojih pohodih prišli do Spodnje Idrije, do Črnega vrha in Vipavske doline. Idrija je prišla pod nekdanjo Kranjsko v letu 1783, ko je Kranjska izgubila Reko z okolico. Rudnik sam pa nikdar ni spadal pod deželo, ampak so ga upravljali cesarski uradi na Dunaju. V času francoskih vojn so Francozi vladali v Idriji od 1797 do 1798 in spet dva meseca v letu 1805. V letu 1809 NOVICE* i raega sveta NOVICE- ki jih potrebujete NOVICE- ki jih dobile le sveže NOVICE- popolnoma nepristranske NOVICEr kolikor mogoče originalne NO VICE-ki so zanimive vam vsak dan prinaia v hita Ameriška Domovina Povejte to sosedu, ki ie ni naročen nanjo 'asfsiss&žsgsas s** je Idrija postala del Ilirskih provinc in ostala tako do leta 1813, ko je prišla spet pod avstrijsko upravo. V času francoske uprave je postal rudnik osebna Napoleonova last. V letu 1848 so slovenski rudarji zahtevali z ostalim slovenskim ljudstvom vred svoje narodne pravice in politično svobodo. Po tem času so se začeli zanimati tudi za prosveto, gospodarstvo in politiko, tako da je življenje v Idriji postalo razgibano. Po nesrečni rapalski pogodbi po prvi svetovni vojni je Idrija z rudnikom vred pripadla Italiji. Tehnično se je rudnik- ves čas svojega obstoja zelo počasi izpopolnjeval. V dobi italijanske okupacije je rudnik dosegel najvišjo proizvodnjo, toda brez vsake tehnične modernizacije, ker je Italija hotela rudnik čimbolj izkoriščati, ne da bi vložila vanj kakršnih koli investicij. Po drugi svetovni vojni je Idrija z rudnikom v Jugoslaviji. Toda povpraševanje po živem srebru v svetu se je zmanjšalo. Delni vzrok za to je tudi v tem, da živo srebro povzroča onesnaženje okolja. Zato je bil rudnik v nekaterih časih zaprt, v kratkem pa g3 bodo zopet odprli. Delo v rudniku nikoli ni bilo lahko. Tudi na rudarjih se s poškodbami na zobeh in drugih okvarah pozna slab učinek živega srebra na človeški organizem. Toda slovenski rudarji v Idriji so bili prvi, ki so spoznali moč skupnosti v zavarovanju z organiziranjem bratovskih skladnic. V nekem smislu so bili predhodniki fraternalizma v Ameriki, ki se je v -novem svetu razvil za vse stanove med vsemi narodnimi skupinami-Ameriška slovenska katoliška jednota (KSKJ) lahko gleda v slovenskih rudarjih v Idriji svoje predhodnike. Naša naloga je danes, da 'na tej podlagi zgradimo močna društva, ki bodo gradila na podlagi katoliške vere in slovenskem izročilu naših pionirjev. Ameriki je Idrija posredovala ime rudarski naselbini New Idria v San Benito County v Kaliforniji. O tem in drugih zemljepisnih imenih slovenskega porekla pa bomo obširno izvedeli v novem Ave Maria koledarju za leto 1981-E. A. Kovačič ---------------o------- B 20% POPUSTNA RAZPRODAJA ZAČHE 20, JULIJA V ANZL0VARJEVI TRGOVINI! S2I4 Si. Clair Ave. .Cene vsega blaga so znižane najmanj za 20% Razprodaja bo končala 16. avgusta RAZPRODAJA VKLJUČUJE; 50% POPUST NA SRAJCE, HLAČE IN PLETENE JOPICE ZA MOŠKE IN FANTE |5C% POPUST NA BLUZE, KRILA IN HLAČE ZA ŽENSKE IN DEKLETA 50% POPUST NA ŽENSKE OBLEKE r CICH0CKI LEGAL CLINIC ATTORNEYS-AT-LAW 6428 St. Clair Avenue 641-3942 ‘Legal Services at Reasonable Rates” SAVE