Mercator
GLASILO DELOVNEGA KOLEKTIVA MERCATOR
leto xv. uubljana, marec 1977	št. 3
V DANAŠNJI ŠTEVILKI PODROBNEJE OBVEŠČAMO
Z LETNE SKUPŠČINE KONFERENCE
. .
OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA
■I
• • • _
IN DRUGE REDNE SEJE SVETA
' . . ' 1
ZVEZE KOMUNISTOV
? ' 1
KAKŠEN OSMI MAREC
Vsako leto znova smo v precepu, kako obeležiti mednarodni dan žensk — osmi marec. Tudi letos. Ne moremo in ne moremo se odlepiti od misli na izlet, od proste zabave v delovnem okolju ali °d darila za gospodinjsko ali osebno rabo. In pravzaprav smo si malokje tako vsaksebi v pogledih in interesih kot tu: »Uradna Politična linija« je za to, da praznujemo osmi marec kot enega izmed revolucionarnih praznikov, ker je v takih okolnostih uastal in je s tem namenom tudi Prišel v naš koledar, v nekaterih okoljih pa so prepričani, da imajo Pač pravico vsaj enkrat na leto do zabave, izleta, darila ali kot že to Priložnost poimenujejo.
V čem je nesporazum?
Prvič: 8. marec je eden izmed uajpomembnejših datumov Mednarodnega delavskega gibala in nima torej ničesar skupnega z materinskim dnem, ki ga v čast ženski — materi praznujejo dežele zahodne malomeščanske ideologije.
Zamisel o praznovanju mednarodnega dneva žensk je vzniknila v mednarodnem socialističnem gibanju v prvem desetletju tega stoletja, tedaj, ko se je začel zaostrovati razredni boj v svetovnem Merilu. Ta dan bi naj postal spodbuda za vse večje vključevanje žensk v napredno delavsko giba-nje, za osveščanje delavskega razreda in ženskih množic, da je osvoboditev ženske usodno povezana s socialno in ekonomsko osvoboditvijo delavskega razre-
da. S to mislijo smo praznovali 8. marec kot delavsko manifestacijo pred vojno, med narodnoosvobodilnim bojem, ko so se ženske z ramo ob rami z bojnimi tovariši borile proti skupnemu sovražniku in si priborile politično enakopravnost, pa tudi v graditvi nove socialistične družbe, ki je postavila temelje za odpravo vseh oblik neenakopravnosti žensk. Nova ustava in zakon o združenem delu pa dajeta delavcu in delavki prevladujoči položaj v naši družbi. Njuna skupna naloga je, da celovito urejata družbenoekonomske odnose. Tako imajo tudi ženske možnost in dolžnost, da se uveljavijo kot samouprav-Ijalke in zavestno gradijo in usmerjajo tudi svojo prihodnost.
Drugič: Glede na to, da je dohodek, ki ga ustvarimo v TOZD skupen, ker smo ga ustvarili vsi delavci, je seveda prav, da tisti del, ki ga lahko razporedimo za skupno porabo — porabimo za skupne potrebe, ne pa za osebne potrebe dela kolektiva — pa naj bo to moški ali ženski del.
Zadovoljevanje osebnih želja (darila, veselice) nima ničesar skupnega s spodbudo za delovno uspešnost, ki bi naj bila bistvena prvina delitve osebnih dohodkov za vse delavce in za katero bi si morali prizadevati in izboriti v vsaki OZD.
Tretjič: Žaljivo je pristajati na to, da smo izjemno pozorni en dan v letu in se damo z bonboniero, frotirko ali veselico odpraviti za vseh 365 ali 364 dni v letu.
ČESTITAMO ZA MEDNARODNI ŽENA —8. MAREC l
Danes ima Mercator v svojem sestavu 591 prodajaln, od tega 87 samopostrežb in 13 blagovnic. V njem združuje delo 5200 delavcev in 700 učencev v gospodarstvu. Med zaposlenimi v prodajalnah so povečini ženske. Na posnetku je tovarišica Lenka Kušar iz poslovalnice na Puharjevi 3 v Ljubljani
KAKŠEN OSMI MAREC
Nekaj starih tisočakov za 8. marec ne more poravnati niti razlik v osebnih dohodkih za enako delo, niti boljše ali slabše zasedbe delovnih mest, niti odpraviti natrpanih otroških vrtcev, polnih ambulant in vseh drugih problemov, ki jih radi naprtimo ženskam pa jih enako čutimo vsi!
In kako je z letošnjim osmim marcem? Letos slavimo pomembne obletnice naše revolucionarne zgodovine, med njimi 40-letnico ustanovitve KPS in 40-letnico prihoda tovariša Tita na čelo KPJ. Tedaj, pred 40 leti se je naša Partija notranje okrepila in se usposobljala za svojo razredno nalogo — povesti delavski razred in vse napredno ljudstvo Jugoslavije v zgodovinski spopad s fašizmom in v socialno revolucijo. Pomembno vlogo v pripravah KPJ za uresničevanje svoje zgodovinske naloge je tovariš Tito videl v osveščanju ženskih množic in vključevanju v vrste organiziranega komunističnega in protifašističnega gibanja. To zgodovinsko izročilo ima danes
V TOZD TMI vidijo rentabilnejše poslovanje v lastni vzreji prašičev in mlade govedine
enako aktualno vsebino in pomen.
Vse naše praznike bomo letos praznovali v duhu revolucionarnega razvoja našega delavskega gibanja in velikih nalog, ki so zdaj pred vsemi delavci in delovnimi ljudmi v uresničevanju ustave in zakona o združenem delu. Začetek praznovanj pa bo prav 8. marec. Zvečine bodo v OZD in KS pripravili proslave. Tudi pri nas v Mercatorju bo tako. Kjer nam le omogoča delovni proces bomo imeli proslavo. Toda, večinoma bodo naše sodelavke, na primer v trgovinah in gostinskih obratih na sam praznik najbolj zaposlene. In podobno kot znamo biti človeško topli ob
vseh naših praznikih, hodimo tudi na ta dan. Čestitajmo svojim sodelavkam ne le zavoljo tega, ker so ženske, ampak predvsem zavoljo njihovega velikega deleža v gospodarskih in družbenih uspehih v Mercatorju in celotni družbeni skupnosti.
Osnovne organizacije sindi' kata in njihovi izvršni odbori, ki bodo pripravljali tudi poslej praznovanja 8. marca in drugih praznikov, bodo morali poskrbeti za taka praznovanja, ki nam bodo v čast. Probleme pa, ki se v naših medsebojnih odnosih nabirajo sproti reševati na način in po poti, kot so si jo zapisali v svoje letne, obetavne programe.
I.	VRHOVČAK
DRAGI BRALCI!
Pred seboj imate že drugo številko glasila v novi preobleki. Marsikdo je bil ob prejemu prejšnje nekoliko razočaran, ker smo bili do sedaj navajeni na časopis na belem papirju večjega formata. Vendar smo se morali odločiti za sedanjo obliko, v kar sta nas vodila dva upravičena razloga; cena sedanjega časopisa je precej nižja od prejšnje in tako se tudi pri tem prihranku vključujemo v stabilizacijo, druga prednost pa je v hitrejšem tisku časopisa, kar omogoča večjo aktualnost.
Uredništvo
NAŠE GLASILO IMA NAKLADO 6000 IZVODOV!
SEJA SVETA ZVEZE KOMUNISTOV
Dogovor za konkretne naloge
Sredi februarja je bila druga redna seja sveta Zveze komunistov v Mercatorju, ki je po obsegu in pomenu presegla običajne delovne sestanke sveta Zveze komunistov. Te letne programske seje komunistov V Mercatorju so se poleg delegatov osnovnih organizacij Zveze komunistov udeležili in tudi polnopravno odločali predstavniki osnovnih organizacij Zveze komunistov iz OZD, ki so se z referendumom odločile v poslednjem obdobju za vključitev v SOZD Mercator.
Na tej seji sveta smo poslušali uvodni referat sekretarja sveta Franca Škofa, v katerem je poročal o dosedanjem delu sveta Zveze komunistov in opredelil nekatere prednostne vsebinske naloge komunistov v nadaljnjem obdobju ustavne preobrazbe v Mercatorju, nadalje poročilo predsednika skupnega izvršilnega odbora Lojzeta Briškija o poteku priprav na sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator ter o posebnostih rokovnika za izvedbo programa prednostnih nalog za samoupravno organiziranost delavcev v SOZD Mercator, ki ga je razložil direktor splošnega sektorja Marjan Pogačnik (objavljen v letošnji prvi Posebni številki Mercatorja).
Organiziranost Zveze komunistov v SOZD Mercator in predlog poslovnika sveta Zveze komunistov SOZD Mercator je razložil član sekretariata sveta Zveze komunistov Jože Murko, delovni Program sveta Zveze komunistov SOZD Mercator za leto 1977 pa je utemeljila članica sekretariata sveta Ljudmila Andoljšek.
Svet Zveze komunistov se je
tokrat opredelil tudi do priprav na razpise ob konstituiranju TOZD, DO in SOZD in na volitve delegatov v nove sestave organov upravljanja, o čemer je poročal namestnik sekretarja sveta Zveze komunistov Vasja Butina.
V uvodni razpravi je sodeloval tudi generalni direktor Miran Goslar, ki je opozoril na nekatere značilnosti samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator in na nekatere praktične rešitve do katerih smo se uspeli doslej dokopati in jih za zdaj zapisati v sporazumu. Poudaril je, da s tem besedilom samoupravnega sporazuma enkrat za vselej ne urejamo naših družbeno-ekonomskih odnosov, saj bo sama samoupravna praksa narekovala spremembe in nam dala izkušnje, da bomo lahko v določilih sporazuma vse bolj in bolj konkretni.
Marjan Gradišar predsednik konference osnovnih organizacij sindikata je razpravljal o zahtevnih nalogah, ki so pred sindikati tudi v naslednjem obdobju in pri tem še posebej izpostavil evidentiranje možnih kandidatov za delegate v organe upravljanja in
družbenopolitične organizacije ter nosilce drugih odgovornih funkcij v TOZD, DO in SOZD.
Zavzel se je za izobraževanje in usposabljanje delegatov za opravljanje nalog ter poudaril, da moramo bolj dosledno uresničiti delegatske odnose.
Alojz Dolničar namestnik sekretarja komiteja občinske konference Zveze komunistov Vič-Rudnik je v svoji razpravi ugodno ocenil delovanje komunistov v Mercatorju in dejal, da smo po kongresih in peti seji centralnega komiteja Zveze komunistov Slovenije zastavili in tudi vodili zelo konkretne akcije. Pri tem je pomembno to, da so se v naloge vključilie tudi druge družbenopolitične organizacije, sindikat in mladina. Predlagal je, da bi med naloge, ki si jih je naložil svet Zveze komunistov uvrstili tudi aktivnosti v jubilejnem letu, ko praznujemo 40-obletnico prihoda tovariša Tita na čelo Komunistične partije Jugoslavije, njegove 85-letnice, 40-letnice ustanovnega sestanka KPS na Čebinah in 35-letnice AFŽ.
O poslovniku je razpravljala Jasna Žagar, sekretarka osnovne organizacije zveze komunistov v delovni organizaciji Slovenija-sadje in povedala tudi nekaj tehtnih pripomb. Med njimi je predlagala, da bi izpolnili poglavje, ki določa vsebino delovanja sveta in opredeliti delovanje komunistov v sindikalni organizaciji in dru-
gih družbenopolitičnih organizacijah ter organih upravljanja.
Drugih razprav ni bilo. Tedaj, ko bi se morali v razgovor vključiti delegati iz osnovnih organizacij Zveze komunistov, torej komunisti iz neposrednih samoupravnih okolij, je beseda zastala. Težko je razumeti, da nimajo komunisti iz TOZD, DO kaj povedati prav sedaj, ko bi glede na programe in naloge, ki smo si jih v Mercatorju samoupravno zastavili v nadaljnjem povezanem procesu uresničevanja Zakona o združenem delu, ko si ustvarjamo tako pomembne podlage za nove nadaljnje družbenoekonomske odnose, kot so samoupravni sporazumi in statuti, kjer je vsaka beseda, vsaka rešitev pomembna za vsakega med nami.
Napak bi bilo karkoli subjektivno zaključevati, čemu tako obnašanje delegatov na sicer dobro pripravljeni seji sveta Zveze komunistov. Boljše, če to opravijo v osnovnih organizacijah Zveze komunistov, ko se bodo posvetili konkretnim nalogam v svoji TOZD in DO in ko bodo sklepe seje sveta Zveze komunistov presajali v svoje okolje.
Podrobnejše gradivo o drugi seji zveze komunistov Mercator bomo objavili v internih obvestilih in poslali vsem osnovnim organizacijam Zveze komunistov.
IZ UVODNEGA REFERATA SEKRETARJA ZVEZE KOMUNISTOV
Slediti morajo vsebinske spremembe
O delu sveta Zveze komunistov in o neposrednih nalogah organi-zacije Zveze komunistov v letošnjem letu, je v uvodnem referatu govoril sekretar sveta, Franc Škof.
Poročal je o delu sveta Zveze komunistov od 15. junija 1976, torej od začetka tega mandata. V tem obdobju je bila usmerjena dejavnost komunistov v Mercatorju predvsem v obravnavo zakona o združenem delu, na Proučevanje samoupravnih in družbenoekonomskih razmer in na pripravo na novo samoupravno organiziranost Mercatorja v sestavljeno organizacijo združenega dela.
»Za našo aktivnost je značil-nOi« je ocenil delo komunistov, »da ni bila izdvojena in osamlje-na> saj smo vse pomembnejše akcije in naloge uresničevali skupaj s sindikatom, mladino,
samoupravnimi in poslovodnimi organi. Na ta način se nismo zapirali v svoje lastne kroge in smo vključili v aktivno razreševanje problemov večje število delavcev. Značilno je, da je bila udeležba na sejah izredno dobra in da so na njih sodelovali tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, samoupravnih in poslovodnih organov, tistih organizacij združenega dela, ki so se odločile vključiti v SOZD Mercator. Ugotovimo lahko, da je taka oblika dela, sodelovanja in obveščanja dobra in da so skoraj vse te organizacije že uspešno izvedle referendum za vključitev v SOZD Mercator.«
Nato je Franc Škof govoril o tistih nalogah in sklepih sveta Zveze komunistov, ki pa jih komunisti v Mercatorju uresničujemo prepočasi. Pri tem je posebej naglasil izobraževanje in
usposabljanje delavcev za opravljanje najodgovornejših družbenopolitičnih in samoupravnih funkcij, uveljavljanje samoupravnega sporazuma o trajnem sodelovanju in združevanju dela in sredstev med proizvodnjo in trgovino, doslednejše uveljavljanje delitve osebnih dohodkov po delu in ukrepanje proti kršilcem družbenih dogovorov in samoupravnih sporazumov, ponovna obravnava in dopolnjevanje že sprejetih stabilizacijskih programov, dosledno izvajanje sprejetih družbenih dogovorov in sporazumov v kadrovski politiki.
Zelo aktiven je bil v minulem obdobju, po oceni Franca Škofa, sekretariat kot izvršilni organ sveta zveze komunistov. Pri tem je sekretar sveta zveze komunistov podčrtal dve vsebinski metodi uspešnega delovanja članov sekretariata: delo na sejah
in obravnava najrazličnejših vprašanj, kot so jih narekovale razmere v času samoupravne
Franc Škof, sekretar sveta Zveze komunistov Mercator
reorganizacije Mercatorja, in pa neposredna dejavnost članov sekretariata v TOZD, bodisi v osnovnih organizacijah zveze komunistov, samoupravnih organih ali na zborih delavcev. V pripravah na novo samoupravno organiziranost delavcev v TOZD ljubljanske maloprodaje so ponekod bili proti spreminjanju organiziranosti, predvsem zaradi slabše in nepravilne obveščenosti in tudi zaradi nerazumevanja novih družbenoekonomskih odnosov in zato sem in tja drobno lastniškega obnašanja. V takih okoljih so se komunisti morali bolj angažirati, predvsem tako, da so boljše, bolj popolno informirali članstvo in spodbujali za večjo dejavnost družbenopolitične organizacije ter vodstva TOZD.
NAJPOMEMBNEJŠE NALOGE
V drugem delu svoje uvodne razprave je Franc Škof govoril o nekaterih najpomembnejših nalogah komunistov v naslednjem obdobju.
Prvo tako področje dela je v tem, da morajo organizacijskim spremembam slediti vsebinske spremembe v naših družbenoekonomskih odnosih. O tem je rekel: »Povsod še ni prevladalo spoznanje, da so lahko le procesi združevanja dela in sredstev na dohodkovnih osnovah temelj večje družbene produktivnosti in s tem uspešnejšega poslovanja. Od skupnega števila dvajset delovnih organizacij, ki se pri-
pravljajo na združitev v SOZD Mercator, jih je samo osem takšnih, v katerih se združujejo delavci v temeljni organizaciji, kar pomeni, da prevladujejo enovite delovne organizacije. Vidimo, da gre še vedno za precejšnje nerazumevanje temeljne organizacije združenega dela, kot osnovnega člena v zagotavljanju vladajočega položaja delavca v družbeni reprodukciji. Na drugi strani pa so temeljne organizacije oziroma enovite delovne organizacije nemalokrat še vedno nekakšne preoblikovane oblike nekdanjih podjetij, zaprte v lastne okvire in ki v pogledu združenega dela še niso zaživele. Ne morem mimo ugotovitve, da je ponekod podjetniška miselnost še prisotna in močna ter da lahko ogroža procese združevanja na dohodkovnih osnovah, če se ne bomo s to miselnostjo in logiko odločneje spoprijeli.
Zavedati se moramo, da ne bomo mogli uveljaviti združenega dela samo s formalnim prilagajanjem novim odnosom, temveč predvsem z medsebojnimi odnosi v najširšem smislu med posameznimi deli združenega dela, ki so proizvodno, poslovno in reprodukcijsko povezani, ne glede na konkretno organizacijsko ali teritorialno oziroma lokalno pripadnost posameznih temeljnih oziroma delovnih organizacij.
Ne bo odveč še enkrat ponoviti odločenost organizacij zveze komunistov v Mercatorju in naših delavcev, da spremenimo vsebino
družbenoekonomskih odnosov, in ne da našo organiziranost samo formalno prilagodimo določilom ustave in zakona o združenem delu.«
V okviru prizadevanj za nove družbenoekonomske odnose se je sekretar sveta zveze komunistov zavzel za nadaljevanje akcije za stabilizacijo, ki smo jo uspešno začeli v začetku leta 1976. To nalogo je treba aktualizirati in po tem delovati tudi v letošnjem letu.
S posebno pozornostjo in politično odgovornostjo se moramo lotiti snovanja samoupravnih splošnih aktov, ki določajo osnove in merila za delitev sredstev za osebne dohodke, se spoprijemati s težnjami po uravnilovki in se zavzeti za načela delitve po delu.
Ko je govoril o delovanju in vplivu družbenopolitičnih organizacij na poslovanje in samoupravljanje, je Franc Škof dejal, da se je dejavnost in vpliv družbenopolitičnih organizacij v zadnjih letih močno okrepil in uveljavil, zato si je potrebno tudi v bodoče prizadevati, da bo Zveza komunistov idejni nosilec in pobudnik vsega dogajanja, vendar je potrebno pri tem težo delovanja članov zveze komunistov prenesti v organe upravljanja in druge družbenopolitične organizacije, še posebno v sindikat pri uveljavljanju njegove nove ustavne vloge in naloge in mladino pri njenem bolj uspešnem organiziranju in vključitvi v samoupravno in politično življenje Mercatorja.
Neposredno pred nami so voli' tve v organe samoupravljanja v	t
TOZD, DO in na ravni SOZD. Pr|	]
tem nas čakata dve med seboj	s
povezani nalogi: zavzemati se	,
moramo za ustreznejšo sestavo	j
organov upravljanja, v katerih	,
bodo zastopani vsi interesi delaV'	•
cev, pri čemer je potrebno vpli' vati na komuniste, da bodo prevzemali in odgovorno opravljali samoupravne funkcije in pa utrditev delegatskih odnosov in delegatskega obnašanja članov organov upravljanja.
Svoj referat pa je sekretar sveta zveze komunistov, Franc Škof, zaključil: »Iz neke vrste stagnacije Mercatorja izpred dveh let lahko ugotovimo, da je prišlo do oživljanja in ponovne rasti Mercatorja tako v gospodarskem kot tudi v samoupravnem in družbenopolitičnem življenju ter do novega uveljavljanja v širšem gospodarskem in političnem prostoru. To je v veliki meri zasluga prizadevanj vodstva in še posebej generalnega direktorja, tovariša Mirana Goslarja, zlasti na področju integracij, združevanja v SOZD in urejanje dohodkovnih odnosov. Tudi vnaprej je potrebno negovati in razvijati uspešno sodelovanje individualnega poslovodnega organa ir* drugih organov upravljanja tet družbenopolitičnih organizacij in njihovih organov ter na ta način doseči enotnost akcije ter vključitev vseh subjektivnih silv prizadevanja za hitrejši razvoj . socialističnih	samoupravnih
družbenoekonomskih odnosov.*
NALOGE KOMUNISTOV NA PODROČJU KADROVSKE POLITIKE
»Pravi človek na pravo mesto«
V Mercatorju bomo v aprilu volili delegate v nove sestave organov upravljanja TOZD, DO in SOZD. Prav tako pa bomo tedaj na podlagi razpisov izbirali tudi individualne poslovodne organe — direktorje v organizacijah, kjer se na novo samoupravno organizirajo pa tudi druge delavce s posebnimi pravicami in obveznostmi (druge vodilne delavce). Čez dobro leto pa bodo volitve v organe družbenopolitičnih skupnosti, SIS ter na kongresih — volitve v organe ZK, sindikatov, zveze socialistične mladine.
Torej, dovolj razlogov, da se nemudoma resno in z vso vnemo lotimo političnih nalog v pripravah na volitve. Bistvo teh priprav je v dvojnem: da si med seboj razjasnimo in poenotimo poglede na to, kakšne delovne in moralnopolitične lastnosti mora imeti delavec — delegat v tem ali drugem samoupravnem telesu ali družbenopolitični organizaciji.
Pri tem nas morajo voditi osnovna načela naše družbe, da smo kot država in družba, ki temelji na oblasti in samoupravljanju delavskega razreda in vseh delovnih ljudi pognali svoje korenine v svojem narodnoosvobodilnem boju in socialistični revoluciji in da hočemo te pridobitve varovati, razvijati dalje in utrjevati družbenoekonomski položaj delovnega človeka kot ga opredeljujeta ustava in zakon o združenem delu. In drugo: na teh podlagah moramo v predvolilne priprave in same volitve pritegniti čim širši krog delavcev, da bi na ta način zagotovili vso demokratičnost odločanja, interese delavcev, hkrati pa dober1 izbor delegatov.
Vasja Butina, namestnik sekretarja sveta zveze komunistov, ki je obširneje poročal o neposrednih nalogah organizacij ZK v letošnjem letu na področju kadrovske politike, je dejal: »Že po sami naravi stvari je dolžnost
vseh vodstev in organizacij ZK pa tudi vodstev drugih družbenopolitičnih organizacij in samoupravnih organov, da kadrovske rešitve analizirajo kar najbolj resno in skrajno dogovorno. Samo to bo jamstvo, da v nobenem okolju »razgovori o kadrih« ne bodo izzvali psihoze nestalnosti, premeščanja, prihajanja in odhajanja, zakaj ta psihoza lahko ljudi demoralizira in jih odvrne od njihovega rednega dela.«
Temeljne kriterije za izbiro kadrov je Zveza komunistov postavila že v pripravah na X. kongres ZKJ, vendar je potrebno sedaj pred kadrovanjem temeljito analizirati te kriterije, se zanje enotno dogovoriti, predvsem pa jih tudi dosledno uporabljati.
V nadaljevanju svoje razprave je opozoril na to, da smo temeljna izhodišča kadrovske politike opredelili v resoluciji na 9. seji CK ZKJ in 14. seji CK ZKS in v dokumentih zadnjih kongresov. Ta stališča pa so bolj določena v
družbenih dogovorih in samoupravnih sporazumih o osnovah kadrovske politike.
Ne bi mogli trditi, da nism° upoštevali in spoštovali ter uveljavili teh kriterijev, vendar srno jih v praksi marsikje kršili. Potenj je Vasja Butina povedal nekaj negativnih pojavov v kadrovski politiki, ko podpiramo ljudi, ki s° s svojim ravnanjem in dejanji v nasprotju s politiko ZK in socialistično samoupravno skupnostjo-
»Med tem pa naši delavci za' htevajo,« je dejal Vasja Butina< »da prihajajo na vodilna mesta h1 dolžnosti ljudje z jasno razredno in samoupravno usmeritvijo' Tam, kjer so drugačni poizkusu reagirajo in zahtevajo^ zlasti ZK, da je odločnejša. Še posebej vestno reagirajo pri pretiranero prakticizmu v kadrovanju in ^ primeru, ko posamezniki, kateri^ postopki so bili kritizirani in?0 jim bile odvzete vodilne funkcij6’ prihajajo na vodilna mesta v druge organizacije in okolja.«
Potem je govoril o tem, da je za naš sedanji trenutek značilna' Negotovost pred kadrovskimi spremembami, kar lahko slabo učinkuje na naše izredno obsežno in zahtevno delo v zvezi s spreje-Niom samoupravnega sporazuma v SOZD Mercator in pozneje v spreminjanji! same vsebine našega dela in odnosov in se zavzel 2a to, da je potrebno odgovorno in taktno urejati odnose v kadrovski Politiki, kjer mora prevladati Načelo »pravi človek na pravo Niesto«.
»V zadnjem času opažamo določeno negotovost tudi v vodstvih in samih organih upravlja-Nja in družbenopolitičnih organizacijah, zlasti na ravni sedanjega Podjetja Mercator,« je nadaljeval Vasja Butina. »V teh organih in Na teh funkcijah bo moralo priti do določenih sprememb, saj se Mercator in tudi posamezne delovne organizacije združujejo tn moramo tudi na ta način omogočiti vpliv delavcev teh organizacij združenega dela na odločanja in samoupravljanje. Skupaj in enotno moramo poiskati pravo razmerje, da bomo tahko tudi vnaprej ohranili kontinuirano nadaljevanje začrtane 'N sprejete politike in usmeritve Mercatorja, za katero imajo Nedvomno velike zasluge tudi ti družbenopolitični delavci.
V pripravah na konstituiranje temeljnih, delovnih in sestavljene organizacije združenega dela ter delovnih skupnosti je dolžnost vodstev družbenopolitičnih organizacij, da organizirajo razpravo o osnovnih izhodiščih in kriterijih za kadrovanje.«
Takim je potrebno povedati, da se tako, po svoje, ne more nihče obnašati. Toda hkrati pa se moramo v vsaki TOZD in DO usposobiti za organizirano delo.
Pred nami je zadnje obdobje razprave pred sprejemom zelo pomembnih samoupravnih aktov — samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD in sporazumov o združitvi dela delavcev v TOZD ter samourpavni sporazum o združitvi dela in sredstev v DO. Ugotoviti moramo, da je bil samoupravni sporazum o združitvi v SOZD dalj časa v javni razpravi, da smo ustvarili pogoje, da si zasnujemo samoupravne akte s tako vsebino, ki bo onemogočala uveljavljanje osebnih ali drobnih podjetniških interesov.
Družbenopolitične organizacije se morajo politično opredeliti za vse dobre rešitve v sporazumu, nato pa se v praksi tudi zavzemati za njihovo uresničevanje.
Franc Škof je govoril tudi o povezovanju med TOZD in SIS ter KS in pri tem naglasil, da ni dovolj samo formalno izglasovati
prispevke za skupne potrebe, ki jih uresničujemo preko SIS in KS, ampak smo dolžni razporejanje tega našega dohodka aktivno tudi spremljati v organih upravljanja v SIS in KS.
Na koncu svoje razprave pa je sekretar sveta zveze komunistov dejal, da bo svet zveze komunistov preko vseh osnovnih organizacij zveze komunistov spodbudil komuniste in jih zadolžil, da se aktivno vključijo v delo sindikata.
»Ni posebnih pravic za komuniste,« je dejal, »ampak je naloga komunistov, da se borijo v sindikatu za cilje, ki smo jih delavci množično podprli in jih bomo s pomočjo zakona o združenem delu tudi mogli uresničevati.
Vukadin Nedeljkovič, namestnik generalnega direktorja je dejal, da v vsej kritičnosti ne bi smeli zamolčati tudi dobrih strani urejanja naših medsebojnih odnosov. Veliko smo že naredili, mnoge naloge pa so pred nami. Toda uspešni bomo, če bomo v uresničevanju problemov strpni in enotni. Pri urejanju osebnih dohodkov morajo svoje del nalog opraviti skupne službe. Tovariš Nedeljkovič je obvestil prisotne, da bo poslej strokovni delavec v skupnih službah proučeval sistem delitve in pripravljal ustrezne predloge, da bomo lahko
v Mercatorju uredili enotni sistem delitve osebnih dohodkov po delu. Prav tako pa bomo zagotovili prisotnost v komisiji za panožni sporazum.
Tovariš Nedeljkovič je nato obvestil delegate redne letne skupščine o zdravstveni ambulanti za delavce Mercatorja, ki delamo na ljubljanskem območju. Če bo vse prav, bo ob polletju že obratovala.
Poleg tega pa se je zavzel tudi za ustanovitev športnega društva Mercator, s katerim bi si naj ustvaril možnost za množični rekreativni šport.
V	ta namen bi poprej anketirali delavce v TOZD in ugotovili tovrstni interes.
V	razpravi je sodeloval tudi Matija Krkovič osnovna organizacija sindikata TOZD Trgopro-met Kočevje, ki je načel polemiko, kako enotno v Mercatorju obeležiti letošnji mednarodni praznik žensk, 8. marec.
Enako je tovariš Anton Frantar iz osnovne organizacije TOZD Preskrba Tržič predlagal, da bi v Mercatorju enotno uredili nekatere potrebe delavcev. Pri tem je posebej izpostavil delitev osebnih dohodkov po delu, regresiranje družbene prehrane in razne prireditve bodisi za upokojence, otroke za dedka Mraza ali za ženske za 8. marec.
PROGRAM DELA SVETA ZVEZE KOMUNISTOV ZA LETO 1977
Najvažnejša naloga bo uresničevanje ustave, zakona o združenem delu in uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov
Najvažnejša naloga ZK bo vsekakor uresničevanje ustave, zakona o združenem delu in uveljavljanje socialističnih samoupravnih odnosov. Na tem področju bo treba izpeljati nekaj akcij, ki se jih morajo lotiti v Najkrajšem času, saj se nanje iNtenzivno pripravljamo že od lanskega leta. Semkaj spadajo: samoupravno organiziranje delavcev v sestavljeno organiza-cijo združenega dela Mercator, sPrejem in izvajanje programa Nresničevanja zakona o združe-Nem delu, obravnava predlogov samoupravnih splošnih aktov, obravnava urejanja odnosov in razmerij med organizacijami združenega dela, ki se ukvarjajo s Prometom blaga in storitev ter Proizvodnimi in drugimi organi-Zacijami in nenazadnje vzposta-vltev celovitega sistema obvešča-Pja in samoupravnega komunici-
ranja.
Pri vsem tem morajo biti komunisti pobudniki, organiza-;?rji in usmerjevalci celotne aktivnosti v procesu sprejemanja Samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator, tako
v obravnavi osnutka predloga, pripravah na referendume, njihovi izvedbi, kandidacijskem postopku in na samih volitvah novih samoupravnih organov, kakor tudi v nadaljnjem uresničevanju določil samoupravnega sporazuma, zakona o združenem delu in ustave. Osnovna organizacija Zveze komunistov oziroma njeni člani so dolžni skrbeti za resnično vsebinsko spreminjanje organiziranosti, odnosov in samoupravnih splošnih aktov ter preprečiti vsak poskus formalnega prilagajanja zakonu.
STABILIZACIJA NAŠA NADALJNJA SKRB
Druga velika obveznost komunistov so prizadevanja za gospodarsko stabilizacijo. S stabilizacijskimi ukrepi in varčevanjem, ki smo jih sprejeli že v letu 1975, morajo nadaljevati in jih dopolniti na podlagi dejanske in kritične ocene dosedanjih naporov in spodbuditi celovito akcijo predvsem preko organov upravljanja, družbenopolitičnih organizacij, strokovnih služb in dru-
Sklepi z druge seje sveta Zveze komunistov
1.	Člani sveta so sprejeli poročilo o delu sveta zveze komunistov in o neposrednih nalogah organizacij Zveze komunistov. Vse osnovne organizacije Zveze komunistov morajo o njem razpravljati, še posebno o tistih vprašanjih, ki neposredno zadevajo njihovo organizacijo združenega dela.
2.	Sprejeli so poročilo o poteku priprav na sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator. Zadolžili so vse osnovne organizacije Zveze komunistov in člane Zveze komunistov, da se z vsemi silami prizadevajo za njegov sprejem in uveljavitev.
3.	Zadolžili so vse člane Zveze komunistov v Mercatorju in vse osnovne organizacije Zveze komunistov, da se dejavno vključijo v uresničevanje nalog iz rokovnika za izvedbo programa prednostnih nalog za samoupravno organiziranost delavcev v SOZD Mercator.
4.	Sprejeli so predlog poslovnika sveta Zveze komunistov SOZD Mercator Ljubljana n. suh. o. in ga dali v obravnavo in sprejem osnovnim organizacijam Zveze komunistov, ki so dolžne o njem razupravljati do 31. 3. 1977.
5.	Sprejeli so predlog programa dela sveta Zveze komunistov SOZD Mercator za leto 1977 z dopolnitvami iz razprave in ga dali v obravnavo in sprejem osnovnim organizacijam Zveze komunistov do 31. 3. 1977.
6.	Sprejeli so poročilo o neposrednih nalogah organizacije Zveze komunistov v letošnjem letu na podlagi kadrovske politike.
gih odgovornih nosilcev poslovanja.
V VSAKI ORGANIZACIJI ZDRUŽENEGA DELA IN DELOVNI	SKUPNOSTI
MORAMO USTANOVITI AKTIV ZVEZE KOMUNISTOV
Prihodnja pomembna naloga je tudi organiziranost in razvoj Zveze komunistov. Organizacija Zveze komunistov v SOZD Mercator bo idejno in akcijsko enotna organizacija vsega članstva in organizacij Zveze komunistov v SOZD, zato bo potrebno dosledno uresničiti načela nove organiziranosti in delovanja Zveze komunistov, ki so določena v Poslovniku sveta Zveze komu-
nistov in v poslovnikih organizacij Zveze komunistov v delovnih organizacijah in temeljnih organizacijah združenega dela. Komunisti si bodo morali prizadevati, da bo v vsaki temeljni organizaciji, delovni organizaciji in delovni skupnosti delovala osnovna organizacija Zveze komunistov in v vsaki delovni organizaciji z več temeljnimi organizacijami združenega dela svet oziroma konferenca Zveze komunistov.
Razvijanje oblik in metod organiziranega delovanja bo stalna naloga vsake organizacije Zveze komunistov v SOZD Mercator. Venomer bo spremljala pogoje in možnosti za ustanavljanje novih organizacij, stalnih
aktivov in drugih oblik in metod organiziranega delovanja. V vsaki organizaciji združenega dela bo deloval stalni aktiv Zveze komunistov, ki bo moral skrbeti za priliv novih članov.
KADROVSKA POLITIKA JE POMEMBEN INSTRUMENT V URESNIČEVANJU VODILNE IDEJNOPOLITIČNE VLOGE ZVEZE KOMUNISTOV V NAŠI DRUŽBI
Ena poglavitnih nalog je tudi dosledno bojevanje za oblikovanje in uporabo splošnih načel kadrovske politike v skladu s sklepi, stališči, programi in politiko Zveze komunistov. Vedeti moramo, da je kadrovska politika pomemben instrument v uresni-
čevanju vodilne idejnopolitične vloge Zveze komunistov v naši družbi, zato se moramo, zlasti v organih upravljanja, zavzemati za to, da zasedejo vodilne položaje ljudje z ustreznimi družbenopolitičnimi in moralno-etič-nimi ter strokovnimi sposobnostmi.
V verigo nalog se vključuje tudi idejnopolitično izobraževanje in usposabljanje komunistov. Člani Zveze komunistov in vodstva bodo morala sistematično graditi celovit sistem marksističnega izobraževanja in idejnopolitičnega usposabljanja, s katerim naj bi preko vključevanja v politične šole, posvetovanj, seminarjev, tečajev in predavanj ter drugih oblik, zajeli vse komuniste.
LETNA SKUPŠČINA KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA
Sindikat pozna razmere
Redna letna skupščina konference osnovne organizacije sindikata Mercator je zelo dobro uspela. K uspehu pa so pripomogli vsi člani sekretariata Marjan Gradišar, predsednik, sekretarka Suzana Modrijan ter člani Jože Repše, Ivan Brečko, Milena Kušlan, Evdosija Popovič, Jože Mikulič, Marta Bedenikovič in pa delegati osnovne organizacije sindikata ter gostje, ki so s svojo razpravo dopolnili vso bogato vsebino skupščine. V svojih razpravah so dokazali, da poznajo svojo organizacijo združenega dela, dobre strani naših medsebojnih odnosov pa tudi negativne pojave, ki nam niso v prid zdaj, ko je tako pomembno, kako bodo pravkar registrirane TOZD in DO uravnavale svoje življenje in delo, da bomo tudi uresničili osnovni smoter in cilje, ki so nas vodili, da smo se zdaj tako samoupravno organizirali in ne drugače. Skoda, da nas na takih sestankih zavre ura; ob dveh se začnemo odpravljati domov, s seboj pa odnesemo toliko dobrih neizpovedanih misli. In na skupščini konference osnovne organizacije sindikata se nam je zagotovo to tudi zgodilo.
Skupščina je imela kar 10 točk
dnevnega reda, vendar so bila v ospredju naslednja vsebinska vprašanja: poročilo o delovanju konference in njenega sekretariata, ki ga je povedal predsednik Marjan Gradišar; obravnava osnutka predloga samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator, rokovnika za izvedbo programa prednostnih nalog za samoupravno organiziranje delavcev v SOZD Mercator ter spremljanje in izvajanje Zakona o združenem delu v čemer sta poročala Lojze Briški, predsednik skupnega izvršilnega odbora in Marjan Pogačnik, direktor splošnega sektorja; sprejem poslovnika o notranji organiziranosti in načini delovanja koordinacijskega sindikalnega odbora osnovne organizacije sindikata v SOZD Mercator, ki ga je razložil Jože Repše; sprejem programa dela koordinacijskega sindikalnega odbora osnovne organizacije za SOZD Mercator za leto 1977, ki ga je utemeljila Suzana Modrijan; sprejem finančnega načrta koordinacijskega odbora osnovne organizacije sindikata v SOZD Mercator, za leto 1977, ki ga je s predhodnimi navodili Republiškega sveta ZSS za sestavo finančnega načrta obrazložil Ivan Brečko.
Iz razprave
Ivan Brečko iz osnovne organizacije sindikata TOZD Investa je dejal, da je rokovnik za uresničitev programa prednostnih nalog za samoupravno organiziranje delavcev v SOZD sicer napet, vendar ga je mogoče izpeljati. Povedal je, da ne govori kot delegat svoje osnovne organizacije, ker pač njegova osnovna organizacija ni sprejela stališča, saj se
niti ne sestaja. Ves trud enega, dveh ljudi je pač zastonj, ni interesa za delo sindikata.
Jožeta Repšeta iz osnovne organizacije sindikata TOZD Standard Novo mesto je spodbudila Brečkova razprava. Dejal je, da je neprijetno slišati, kako so v nekem samoupravnem okolju nezainteresirani za delo sindikata.
Sadje in zelenjava sta v številnih naših prodajalnah pereča artikl3-Kupci se pogosto pritožujejo nad slabo izbiro in kakovostjo. PričakU' jemo, da se bo to stanje z vključitvijo delovnih organizacij Sadje-zele* njava in Slovenija-sadje izboljšalo
je
š<
1
r
T.
F
e
F
i
v
r
r
a
1
o
F
j'
s
o
n
I
r
1
j
s
\
I
(
1
1
]
. Vprašal se je, kako so tam, kjer Je sindikat neaktiven, neaktivni Sele samoupravni organi?
Potem je povedal, kako so v Novem mestu enotno uredili Nekatere zadeve za delavce in Njihove družine.
Novoletna obdaritev otrok: Preko 70 % TOZD seje odločilo za enotno, dostojno, ne bahavo Praznovanje dedka Mraza v kra-Nvni skupnosti.
Enako so poenostavili obeleže-Vanje 8. marca. Sredstva, name-n3ena za obdaritve, so nakazali za tlakup nekaterih medicinskih aParatov v novomeški bolnišnici, ■^ko so se odločili izvršni odbori °snovnih organizacij, v katerih je Preko 80% delegatov žensk.
. Glede regresiranja prehrane se N zavzel za dosledno upoštevanje Slndikalne liste. Ni nujen topel °Prok, ki ga pač v vsaki trgovini ni mogoče vpeljati. Važno je, da
delavka in delavec sredi delovnega časa zaužijeta tak kaloričen obrok, da bo nadomestil izgubljeno moč in da je mogoče delati do izteka delovnega dne.
Potem j e Jože Repše še govoril o slabostih obstoječega samoupravnega sporazuma o delitvi dohodka in razporejanju sredstev za OD.
Poudaril je, da bi morali veljati enaki kriteriji za delitev, napri-mer tako za prodajalca v Tržiču, kot prodajalca na enakem delovnem mestu v Novem mestu in da bi med njima smelo biti ob izračunu kvečjemu razlike 10 do 20%. Osebnih dohodkov ne bi smeli deliti glede na realizacijo, ampak po dohodku, ne glede na to, da je naš dohodek vse bolj stisnjen.
Zavzel se je za spodbujanje izobraževanja in usposobljanja in kakovosti dela, sicer bodo še
naprej odhajali kvalificirani prodajalci v industrijo, na njihova delovna mesta pa prihajali nekvalificirani delavci.
Franc Škof, sekretar sveta zveze komunistov je svojo razpravo začel z ugotovitvijo, da smo delavci Mercatorja preko družbenopolitičnih organizacij in naprednega dela vodstvenih struktur s samoupravno reorganizacijo in prvimi vsebinskimi premiki v družbenoekonomskih odnosih ustvarili OZD, ki bo nekaj pomenila v slovenskem in jugoslovanskem prostoru.
Imamo rešitve, zasnovali smo gradiva za vsebino naših odnosov, zdaj pa je potrebno vse to presaditi v bazo. »Je vse zastonj,« je naglasil Franc Škof, »če ustvarjamo gradiva in o njih razpravljamo na konferencah, če potem vsega tega ne spravimo iz predalov in forumov med delav-
ce. S posledicami takega dela smo že imeli opraviti v pravkar pretečenem obdobju, ko se nam je v reorganizaciji ustavljalo tam, kjer so bili delavci slabo obveščeni, kjer družbenopolitične organizacije niso opravile svoje vloge in nalog.
Zdaj smo v taki fazi naše samoupravne organiziranosti, je menil tovariš Škof, ko je še posebno potrebno veliko strpnosti, samoupravne discipline in ko se mora v urejanje medsebojnih odnosov organizirano aktivno vključiti čimveč delavcev. In vendar se prav zdaj ponekod pojavljajo tendence, ki nimajo nič skupnega z našimi cilji in so zato povzročile nejevoljo med delavci. Na primer delitev dohodka in osebnih dohodkov. Ponekod so vpeljali povsem samovoljno delitev, dogovorjeno v ozki skupini in mimo odločitev delavcev.
IZ POROČILA PREDSEDNIKA KONFERENCE OSNOVNIH ORGANIZACIJ SINDIKATA O DELU
V PRETEKLEM LETU
Boriti se moramo za dosledno odločanje
delavcev
Iz poročila predsednika konfe-j^nce osnovnih organizacij sindi-^ata tovariša Marjana Gradišar-ki ga je prebral na redni letni skupščini, lahko uvodoma ugoto-virno, da je bila konferenca v Preteklem letu precej dejavna, ^ndikat se je vključeval v vse P°rnembnejše družbenopolitične a*rcije, ki so se odvijale skupno in ®riotno z drugimi družbenopoli-'enimi organizacijami in samoupravnimi organi v Mercatoju in družbenopolitičnimi organizaci-larni v občini in republiki.
»Poseben poudarek v tem
obdobju smo posvetili uresničevanju stabilizacijskih ukrepov in pripravam na razpravo o osnutku zakona o združenem delu,« je poročal tovariš Gradišar, »oziroma uresničevanju zakona o združenem delu.«
Govoril je tudi o intenzivnih pripravah na novo samoupravno organiziranost Mercatorja; oblikovanju predloga samoupravnega sporazuma o združevanju v SOZD Mercator in samoupravnega sporazuma o povezovanju med proizvodnimi in trgovskimi organizacijami, o razpravah o reorganizaciji v vseh naših organizacijah združenega dela. In prav pri vseh teh akcijah je bil udeležen tudi sindikat skupno z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami.
»Dokaz, da smo v lanskem letu zelo veliko naredili,« je dejal
tovariš predsednik,« je ta, da smo se že z novim letom na novo organizirali. Konstiturane so bile tri nove TOZD na ljubljanskem območju, namesto prejšnjih desetih. Vse dosedanje razprave in odločitve so bile pravilne in obenem spodbudne, da se prihodnjih nalog lotimo še z večjo vnemo in odločnostjo.«
Poudaril je tudi to, da so prihodnje naloge sindikata, ki so določene v rokovniku, zahtevne in bo moral vsak sindikalni aktivist res odločno in smelo prijeti za delo.
Opozoril je tudi na akcije, kamor se je sindikat premalo vključeval in na tesno sodelovanje sindikata z drugimi družbenopolitičnimi organizacijami, samoupravnimi organi in vodstvenimi in vodilnimi delavci. O tem je povedal:
»Premalo smo se posvečali vprašanjem obveščanja delavcev, poštenega nagrajevanja po rezultatih dela, pomoči socialno ogroženih delavcev, izobraževanja, stanovanjske problematike, medsebojnih odnosov, tovarištva, delavske kontrole, svetom potrošnikov in delegatskega sistema. Šepalo je tudi na področju letovanja, športa in kulture, medtem ko smo zadovoljni s tesnim sodelovanjem konference s svetom Zveze komunistov, samoupravnimi organi in vodilnimi in vodstvenimi strukturami. Nismo zadovoljni tudi s sodelovanjem s koordinacijsko konferenco mladih delavcev, katere delo pa je zaradi odhoda predsednika in nekaterih članov predsedstva povsem zamrlo in ga bo potrebno čimprej poživiti.«
USMERITI DELO
Predsednik skupnega izvršilnega odbora, Lojze Briški je poročal o poteku priprav na sprejem samoupravnega sporazuma o združitvi v SOZD Mercator.
Potem, ko je nadrobneje opredelil pomen in vsebinske značilnosti zakona o združenem delu in pri tem poudaril, da je potrebno za novo kakovost v razvoju družbenoekonomskih odnosov v praksi začeti drugače razmišljati in se tudi drugače obnašati, se
ogibati posplošenim in načelnim razpravam ter se nemudoma lotiti konkretnih vsebinskih problemov, je Lojze Briški podrobno poročal o delu skupnega izvršilnega odbora, ki ga je skupni delavski svet lani septembra zadolžil, da uresniči program aktivnosti in nalog za uskladitev samoupravne organiziranosti delavcev Mercatorja ter na zadnji seji še spremljanje Uresničevanja zakona o združenem delu.
Dosedanje zavzeto delo je obrodilo uspehe. Pri svojem delu pri oblikovanju osnutkov samoupravnega sporazuma se je skupni izvršilni odbor oprl na sklepe zborov delavcev vseh TOZD v sestavi Mercatorja. Tako bo kot rezultat skupnega dela skupnega izvršilnega odbora uspelo že februarja uskladiti morebitne pripombe iz javne razprave in predložiti dokončen osnutek predloga v potrdilo in oblikova-
nje predloga skupnega delavskega syeta.
Tovariš Briški je posebej ovrednotil dosedanji potek javne razprave o samoupravnem sporazumu. Zanjo je bilo značilno, da so se vanjo vključile vse družbenopolitične organizacije in poslovodni organi, kot organiza-gorji in usmerjevalci razprav in
da je v razpravi sodelovala pretežna večina delavcev.
Predsednik skupnega izvršilnega odbora je nato opozoril na naloge, ki jih bo potrebno opraviti potem, ko se bomo samoupravno organizirali. Gre za uresničevanje novih družbenoekonomskih odnosov, kot smo jih na podlagi ustave in zakona o združenem delu zapisali v obliki
konkretnih rešitev v samoupravnem sporazumu: uresničevanje neodtujljivih pravic delavcev, še posebno pri razporejanju dohodka; združevanje dela in sredstev; uveljavljanje delitve osebnih dohodkov po rezultatih dela, izpopolnitev delegatskih odnosov in obveščanja delavcev; utrjevanje in razširjanje vzajemne odgovornosti in solidarnosti ter odgo-
vornosti za opravljanje delovnih in samoupravnih nalog.
Te in številne druge pomembne naloge seveda niso formalne narave, zato je tovariš Briški predlagal, da se moramo za njihovo uresničevanje vsi enotno zavzeti in usmeriti delovanje vsake samoupravne in politične organizacije akcijsko.
nc zii Pc
čil
PROGRAM DELA KOORDINACIJSKEGA SINDIKALNEGA ODBORA OSNOVNIH
ORGANIZACIJ SINDIKATA
Sindikat se mora vključevati v vse tokove življenja v vsaki organizaciji združenega dela
Na redni letni skupščini konference osnovnih organizacij sindikata so delegati med drugim sprejeli tudi program letošnjega dela, ki bo temeljilo na sedmih obsežnih nalogah, ki pa so naslednje:
1.	Razvoj samoupravnih odnosov in uveljavljanje neposrednega upravljanja delavcev tako znotraj temeljne organizacije združenega dela kot na ravni delovne organizacije in sestavljene organizacije.
2.	Usklajevanje samoupravnih aktov in določil zakona o združenem delu.
Pri uresničevanju te naloge mora sindikat prevzemati spod-
Na redni letni skupščini se je konferenca osnovnih organizacij sindikata reorganizirala v koordinacijski odbor osnovnih organizacij sindikata — obliko organiziranosti, ki že ustreza samoupravni organiziranosti na ravni SOZD Mercator.
budo za izdelavo načrta dela v TOZD in delovni organizaciji, organizirati razprave o aktualnih vprašanjih bodoče samoupravne in poslovne organiziranosti, o medsebojnih družbenoekonomskih odnosih med temeljnimi organizacijami združenega dela v delovni organizaciji, sestavljeni organizaciji združenega dela in drugih oblikah povezovanja, o zagotavljanju neposrednega odločanja delavcev, o vlogi in dolžnostih sindikalne organizacije v temeljni organizaciji združenega dela ter drugih oblikah organiziranosti delavcev oziroma dolžnostih organov samoupravljanja do sindikata in podobno; vztrajati na tem, da bodo imeli delavci med uresničevanjem nalog neposreden vpliv na urejanje razmer in da se bodo o vseh pomembnih vprašanjih in zasno-
vah novih odnosov že predhodno dogovarjali ter jih načeloma tudi sprejemali.
3.	Samoupravno sporazumevanje o razporejanju dohodka in delitvi sredstev za osebne dohodke.
Sindikat mora skrbeti za dograjevanje osnov in meril samoupravnega sporazuma za dejavnost trgovine in usklajevanje internih sporazumov temeljnih in drugih organizacij združenega dela; nadalje sodelovati pri spremembah in dopolnitvah tistih določil samoupravnega sporazuma, za katere se bo ugotovilo, da so postale neustrezne; skrbeti za uveljavljanje sindikalne liste.
4.	Uveljavitev delitve sredstev za osebne dohodke po delu in sadovih dela.
V tem letu moramo v vseh organizacijah združenega dela in delovnih skupnostih sprejeti nove osnove in merila za delitev osebnih dohodkov, sindikat pa mora pri tem poskrbeti, da odgovorni samoupravni organi in ustrezne službe v temeljnih in drugih organizacijah združenega dela takoj pristopijo k delu za uveljavitev delitve OD po delu.
5.	Ljudska obramba in družbena samozaščita.
Sindikat bo sodeloval tudi pri krepitvi obrambne moči in družbene samozaščite s koordinacijskim odborom za ljudsko obrambo in družbeno samozaščito v SOZD in republiškim svetom Zveze sindikatov Slovenije. Koordinacijski sindikalni odbor bo usmerjal dejavnost osnovnih organizacij sindikata na tem področju in spremljal razvoj te dejavnosti.
6.	Informiranje in samoupravno komuniciranje.
Za uspešen razvoj samoupravljanja in delegatskega sistema moramo imeti tak sistem informiranja in samoupravnega komuniciranja, ki bo zagotavljal delegatom pravočasno posredovanje informacij, da se bodo dogovarjali in pravočasno odločali.
7.	Stalne naloge.
Sindikat bo uresničeval tudi še druge naloge, ki so pomembne za razvijanje samoupravnih odnosov. To so: akcija za stabilizacijo, družbenopolitično izobraževanje delavcev, uveljavljanje delavske kontrole, zagotavljanje družbenega standarda (varstvo otrok, zaščita žene in matere), organizacijsko utrjevanje sindikata in
razvijanje ustreznega načina dela za nadaljnje uveljavljanje delegatskega sistema, sodelovanje pri določanju in uresničevanju kadrovske politike, širjenje kultur-no-prosvetne, športne in rekreativne dejavnosti, ustanovitev športnega društva Mercator, novoletno srečanje upokojencev ipd.
2]
r<
k
Oi
n
k
0:
ki
0(
l!
tti
ni
ic
si
s;
ti
t
k
d
P
ti
"< TJ £2. O < pr-O £7 ti'
Iz poslovnika o notranji organiziranosti in načinih delovanja novo ustanovljenega koordinacijskega sindikalnega odbora
Koordinacijski sindikalni odbor je na letni skupščini sprejel poslovnik o notranji organi-^iranosti in načinu delovanja. ; °vzemamo le določila nekaterih olenov, ki jih je na sestanku obra-
'dožil član sekretariata konfe-fence osnovnih organizacij sindi-^ota tovariš Jože Repše.
Koordinacijski sindikalni °dbor sestavljajo delegati osnovnih organizacij sindikata, in sicer 12 vsake TOZD po eden, delovna °rganizacija z več temeljnimi
organizacijami združenega dela pa lahko izvoli skupnega delegata, ki glasuje tolikokrat, kolikor osnovnih organizacij zastopa. V tem primeru opravlja funkcijo delegacije do skupnega delegata
konferenca osnovnih organizacij sindikata na ravni delovne organizacije.
Vsak delegat v koordinacijskem sindikalnem odboru mora imeti svojega namestnika, ki v času njegove odsotnosti opravlja enako funkcijo.
Koordinacijski sindikalni odbor deluje po poslovniku skladno s sporazumom o svoji ustanovitvi in skladno s statutarnim dogovorom o organiziranosti in delovanju sindikatov in Zveze sindikatov Slovenije. Njegovo delo izhaja iz interesov sindikalnega članstva, upošteva pa tudi skupne interese delavcev, ki so opredeljeni v ustavi in sklepih kongresov Zveze sindikatov Slovenije in Jugoslavije.
V koordinacijskem sindikalnem odboru uresničujejo osnovne organizacije sindikata zlasti naslednje skupne naloge:
1.	usklajujejo svoje delovanje;
2.	dogovarjajo se in vodijo skupne akcije;
3.	skrbijo za razvoj samoupravnih odnosov v SOZD in vseh njenih delih;
4.	izmenjujejo izkušnje o svoji organiziranosti in delovanju;
5.	delegirajo svojega delegata v razpisno komisijo za izvolitev poslovodnih organov v SOZD;
6.	uresničujejo druge skupne naloge, za katere se dogovorijo z delovnimi načrti ali posebnimi sklepi.
Skupne dogovore sprejema koordinacijski sindikalni odbor praviloma z javnim glasovanjem, razen, če se v posameznih primerih ne odloči za trajno glasovanje. Dogovori so sprejeti le, če se zanje opredelijo vse delegacije.
Koordinacijski sindikalni odbor, ki šteje nad 20 članov, izvoli sekretariat, ki je njegov kolektivni izvršilni organ, ki skrbi za:
—	uresničevanje dogovorov;
—	obravnavo delovanja delegatov odbora v drugih organih in jih usmerja pri njihovem delu;
—	predlaga odboru ukrepe in akcije, ki so potrebne za uresničevanje interesov članov sindikata in
—	opravlja druge naloge po sklepih odbora.
Dejavnost odbora financirajo osnovne organizacije sindikata iz dela sindikalne članarine, ki je namenjen za delovanje osnovnih organizacij sindikata. Prispevek plačajo osnovne organizacije sindikata za vsakega člana, njegovo višino pa odbor predlaga vsako leto ob sprejemanju programa dela.
EN DINAR
Za financiranje potreb koordinacijskega odbora osnovnih organizacij sindikata (prej konference osnovnih organizacij sindikata) združujejo člani sindikata po 1 dinar mesečno od sindikalne članarine. In vendar je kar precej osnovnih organizacij sindikata, ki teh obveznosti niso poravnale niti z 1 dinarjem in nekaj takih, ki so to storile le za nekaj mesecev. Nismo imenovali teh osnovnih organizacij, ker ne vemo, kje se je zataknilo: ali Pri blagajničarju, ali pri drugem posamezniku. Ne moremo si misliti, da bi tako sklenili organi osnovne organizacije. Zato bo Prav, da predsednik ali drugi funkcionar le poizve v svoji osnovni organizaciji, kako je s tem pri njih in ukrepa!
SKLEPI LETNE SKUPŠČINE SINDIKATA
^ K Sprejme se program dela °ordinacijskega sindikalnega dbora v SOZD Mercator za leto 9'7 s posebnim poudarkom, da Oramo našo aktivnost in pozor-°st usmeriti v osnovne organi-sindikata — jih kadrovsko, ^jno in akcijsko usposoboti.
2-Glavno politično vodilo s ^dikata v zvezi z osnutkom ^upravnega sporazuma o v^ružitvi v SOZD Mercator je, da t e osnovne organizacije v OZD j^2Pravljajo ter sprejmejo sklepe • tališča glede dopolnitve robnika, ki je sestavni del sa-°Upravnega sporazuma, se ^Pravijo na referendum in vaddidacijski postopek za volitve Samoupravne organe.
0	.'J- Koordinacijski sindikalni dit17 osnovne organizacije sin-Pol ta v SOZD Mercator v podlosti podpira osnutek samou-
V aVnega sporazuma o združitvi U/ ^D Mercator, rokovnik za .edb° programa prednostnih log za samoupravno orgamzi-
1	aje delavcev ter spremljanje in 4 .Nanje zakona o združenem Po U 'n apelira na vse delegate iz
Sameznih TOZD, da se zavza-1° v svojih sredinah za do-
sledno uresničitev teh, v tem trenutku pomembnih nalog.
4.	Glede programa izvajanja zakona o združenem delu je potrebno uskladiti vse samoupravne akte z zakonom. Vsaka TOZD mora sprejeti svoj program. Imenovati je potrebno komisije, ki bodo spremljale izvajanje tega programa in koordinirale delo z občinskimi skupščinami in organi v sami TOZD.
5.	Sprejme se poslovnik o notranji organiziranosti in načinih delovanja koordinacijskega sindikalnega odbora osnovne organizacije sindikata v SOZD Mercator.
6.	Izvoli se komisija za izdelavo vzorca poslovnika konference osnovnih organizacij sindikata v SOZD Mercator v sestavu: Suzana Modrijan, Marjan Gradi-šar, Ivan Brečko.
7.	Sekretariat konference osnovne organizacije sindikata Mercator se preimenuje v koordinacijski sindikalni odbor osnovne organizacije sindikata v SOZD Mercator.
8.	Sprejme se finančni načrt koordinacijskega sindikalnega odbora v SOZD Mercator za leto
1977 s prispevkom po 1 din mesečno od ostanka članarine, ki ga plačujejo osnovni organizaciji sindikata v SOZD Mercator na vsakega člana sindikata.
Za novo pripojene TOZD naj bi ta obveznost začela veljati od 1.
marca 1977 dalje. TOZD, ki pa svoje obveznosti niso poravnale pa so to dolžne storiti takoj.
9.	Dosledno se moramo zavzemati za prevzgojo delegatov v vseh TOZD, DO in SOZD, da delavci odločajo na delegatski
V Delovni skupnosti skupnih služb smo odprli novo delovno mesto referenta za družbeni standard in rekreacijo. Upamo, da bo rekreativna in športna dejavnost v Mercatorju zaživela. Posnetek je s strelskega tekmovanja, ki smo ga pripravili v Tržiču pred 3 leti
način.
10.	Izvoli se nadzorni odbor koordinacijskega sindikalnega odbora osnovne organizacije sindikata v SOZD Mercator v sestavu:
1.	tovarišica Ana Žitnik — TOZD Grmada
2.	tovarišica Marija Štular — Delovna skupnost SOZD
3.	tovariš Drago Pok — TOZD Golovec
11.	Ko bo sprejeto dokončno stališče sindikalne liste, ga prenese naš odbor v sleherno TOZD v
pismeni obliki.
12.	Sklepi iz razprave:
—	skrbeti moramo za tesnejše povezanost osnovne organizacije sindikata s samoupravnimi interesnimi skupnostmi na posameznih področjih TOZD (potrošniški sveti);
—	aktivirati moramo osnovno organizacijo zveze komunistov in zvezo socialistične mladine v TOZD;
—	preveriti usklajenost nagrajevanja ter delitve OD v posameznih TOZD, DO in SOZD
Mercator ter poenotiti kriterije (takojšen pristop k razčiščevanju tega v posameznih sredinah);
—	praznovanje Dedka Mraza naj poteka preko krajevnih skupnosti;
—	dan žena naj se praznuje po skupnem programu Zveze sindikatov Slovenije (odpade proslavljanje, obdaritve pa ne smejo presegati 150,00 din);
—	regresiranje prehrane naj poteka v skladu s sindikalno listo za tekoče leto;
—	izpeljimo anketo o ustano-
vitvi športnega društva na področju Ljubljane;
—	izpeljati in podpreti usta-, novitev ambulante;
—	poenotenje volitev — razen tam, kjer ne pride do sprememb (v samoupravne organe povsod!)
—	usmerjena akcija izobraževanja v TOZD, DO in SOZD Mercator;
—	slehernega delegata današnjega foruma zadolžujemo, da prenese sprejete sklepe v svojo delovno sredino in dosledno skrbi za njihovo realizacijo.
I
k:
jc
IZ PRILOGE DELAVSKE ENOTNOSTI SINDIKATI SMO POVZELI:
Stališča, kriterij in postopek za presojanje upravičenosti do regresiranja prehrane med
Nekatere OZD so že v lanskem letu predlagale, da bi občinski sveti Zveze sindikatov Slovenije obravnavati njihove prošnje za regresiranje prehrane v obliki vrednostnih bonov za živila.
Pri uveljavljanju določila 24. točke sindikalne liste 1977 si morajo osnovne organizacije sindikata še bolj prizadevati za uresničitev stališča sindikatov, da je potrebno vsem zaposlenim zagotoviti organizirano prehrano med delom. Udeleženec samoupravnega sporazuma bo lahko zaprosil za soglasje za regresiranje prehrane med delom v obliki vrednostnih bonov za živila res v izjemnih primerih, kadar ni mogoče organizirati prehrane med delom. Prav to pa naj bi spodbudilo tudi gostinske in trgovske organizacije k organiziranju obratov družbene prehrane.
V obliki vrednostnih bonov se lahko regresirajo tisti, katerim zaradi narave dela ni mogoče organizirati prehrane. To se dogaja tudi pri naših trgovskih delavcih.
Do vrednostnih bonov so upravičeni tudi delavci, ki morajo zaradi zdravstvenih razlogov uživati dietno prehrano.
Regresiranje prehrane v obliki vrednostnih bonov pa ne sme postati pravilo. Soglasje zanje daje za določen čas Občinski svet Zveze sindikatov. Vsaka temeljna ali druga organizacija združenega dela oziroma delovna skupnost, ki nima organizirane prehrane med delom lahko pošlje na Občinski svet Zveze sindikatov prošnjo oziroma obrazec »Priloga k vlogi za pridobitev soglasja za regresiranje prehrane med delom v obliki vrednostnih bonov in stališč osnovne organizacije sindikatov o razlogih za tak izjemen način regresiranja prehrane med delom.
ENOTNE OSNOVE IN MERILA ZA DODELJEVANJE DRUŽBENIH STANOVANJ DELAVCEM ' V ORGANIZACIJAH
ZDRUŽENEGA DELA IN DRUGIH DELOVNIH SKUPNOSTIH
Enotne osnove in merila za dodeljevanje družbenih stanovanj delavcem v organizacijah združenega dela in drugih delovnih skupnostih.
Vse osnovne organizacije sindikatov v vseh OZD morajo spodbujati uskladitev internih aktov enotnim osnovnim merilom za dodeljevanje družbenih stanovanj do konca polletja 1977. leta.
Sklep 8. kongresa ZSS zavezuje sindikate, da si prizadevajo za sistem dodeljevanja stanovanj vsem delavcem pod enakimi pogoji.
Rezultat uveljavljanja nove stanovanjske politike je v zadnjih letih med drugim tudi večji delež družbenih stanovanj. Pri tem so merila za dodeljevanje družbenih stanovanj med različnimi OZD dokaj neusklajeno. Posledica tega je, da delavci nimajo enakih možnosti za rešitev stanovanjskega vprašanja in je to predvsem odvisno od tega, v kateri OZD so zaposleni.
Glede na obstoječe neskladje med potrebami in možnostmi reševanja stanovanjskih vprašanj moramo z zagotovitvijo socialnih, delovnih in ekonomskih meril uveljaviti čimbolj objektivno delitev družbenih stanovanj, pri tem pa imajo prednost predvsem tisti delavci, ki nimajo stanovanja oziroma stanujejo v težkih stanovanjskih razmerah in ki imajo odgovornejši odnos do dela ter do dolžnosti, ki izhaja iz združenega dela.
Poleg omenjenih načel je potrebno upoštevati tudi pravice iz minulega dela, tako da rešimo stanovanjska vprašanja tisth delavcev, ki so pred upokojitvijo. To velja tudi za delavce, ki so že upokojeni, njihova prošnja za rešitev tega vprašanja pa še ni bila ustrezno rešena.
Posebej je treba upoštevati tudi potrebe v OZD po kadrih.
Da bi uveljavili dogovorjeni
sistem pospeševanja vlaganja osebnih sredstev delavcev za reševanje stanovanjskih vprašanj, se delavci sporazumevajo, da bodo prispevali svoj delež kot soudeležbo za pridobitev stanovanjske pravice ob dodelitvi * stanovanja v družbeni lastnini. To temelji na načelu solidarnosti, saj lahko z več sredstvi delavci hitreje rešujejo stanovanjska vprašanja v OZD ali v drugi delovni skupnosti.
Soudeležba delavca zavisi od povprečnega mesečnega dohodka ter vseh drugih dohodkov na družinskega člana v zadnjem letu pred dodelitvijo stanovanja. Razpon soudeležbe naj znaša približno 2 do 20% vrednosti stanovanja. Sporazumno sprejeta soudeležba je obvezna. Med delavcem in delovno organizacijo se sklene pogodba, v kateri se določijo pravice in dolžnosti iz posojilnega razmerja, pri tem pa je treba upoštevati:
—	soudeležbo vplača delaVec do vselitve — odstopanje je možno v primeru, ko delavci v delovni organizaciji na novo sprejmejo soudeležbo; v tem primeru je treba določiti prehodni tok;
—	doba vračila soudeležbe (posojila) se določi delavcu v času 5 do 10 let od dneva podpisa posojilne pogodbe, s splošnim aktom se določi le eno od števil let, navedenih v razponu;
—	obrestna mera za posojila znaša minimalno 2 %;
—	način vračila posojila delavcu je možen v mesečnih, letnih ali v enkratnem znesku; s splošnim aktom se določi le en način.
Ob dodelitvi stanovanja v družbeni lasti lahko pristojni samoupravni organi oprosti vplačilo obvezne soudeležbe delavca zaradi ravni osebnega dohodka na družinskega člana, ko delavec ne more plačati soudeležbe. Soudeležba pa lahko pristojni organ odloži v primeru začasne spremembe materialnega in socialnega stanja družine.
Delavec, ki pridobi družbeno
stanovanje za določen čas, to je 3 do 5 let, ko varčuje za stanovanje ali za stanovanjsko hišo, ne plača soudeležbe.
Soudeležbo plačajo tudi delavci, ki pridobijo družbeno stanovanje na osnovi deficitarne zasedbe posameznih delovnih mest. Vendar pa ti delavci lahko plačajo soudeležbo tudi po vselitvi-
Delavcu, ki pridobi starejše stanovanje v družbeni lasti, se izračuna soudeležba po enakih kriterijih kot za novo stanovanje, vendar tako, da se trenutna tržna vrednost takega stanovanja zmanjša za ustrezen delež.
Pri zamenjavi stanovanja plača delavec soudeležbo v primeru, ko se seli iz manjšega v večje stanovanje oziroma iz cenejšega ^ dražje.
V splošnih aktih OZD in delovnih skupnostih je treba podrobneje opredeliti socialne, delovne in ekonomske kriterije, točko-valni sistem oziroma vrednost za posamezna merila pa določiti tako, da je zagotovljena objektivnost ter uveljavljanje sprejetih načel.
Hkrati morajo biti merila tudi dovolj podrobna, da bi čimbolj upoštevali življenjske razmere delavcev. Osnovna merila so:
—	stanovanjske razmere;
—	socialne razmere v družini;
—	zdravstveno stanje v družini;
—	delovna doba prosilca;
—	udeležba v NOB in interna' cija;
—	odnos do dela oziroma uspešnost in prizadevnost;
—	deficitarna zasedba posameznih delovnih mest.
Družbeno stanovanje odda lahko OZD ali delovna skupnost delavcu za določen čas, ko le-ta varčuje za nakup stanovanja oziroma za gradnjo hiše.
Če sta v OZD zaposlena oba zakonca ali več družinskih članov se pri delovni dobi upošteva seš' tevek vseh zaposlenih družinskih članov.
P
V:
*
k
P
Si
s
r
s
d
P
ti
r
t:
ti
d
P
a
o
t,
tl
č
tl
s:
t;
d
Sl
0
1 o t
t
T3 c a	OJ 2
DOPISNIKI POROČAJO
EVDOKSIJA POPOVIČ - TOZD GOLOVEC
KRI
— ZNAK HUMANOSTI
Vsi vemo kakšen pomen ima krvodajalstvo v naši družbi. Milijoni ljudi so že storili to humano dejanje, ker se zavedajo, da bodo Oekoč tudi sami deležni take
Pomoči.
. Tudi 31 delavcev naše TOZD J2 meščanskega območja se je 9. rsbruarja udeležilo krvodajalske akeije. Med njimi so bili tudi uPokojenci, presenetilo pa nas je Posebno veliko število mladih. ^n°go je takih, ki že vrsto let Podarjajo svojo kri, nekateri na Vsak poziv.
. Zahvaljujemo se vsem krvoda-Mcem in želimo, da bi se njihovo mvilo iz leta v leto večalo.
Joco KUZMANOVSKI - TOZD PRESKRBA
kje so kriteriji za
POSTAVITEV
Registrske blagajne?
, V biag0vnicj v Tržiču je majhen otiček, kjer prodajajo šolske Potrebščine in cigarete. Ondan om med čakanjem opazil registr-ko blagajno in nehote sem pričel izmišljati, če je tu blagajna Ploh potrebna, ker dnevno nare-mjo relativno malo prometa. , °leg tega imajo v tem oddelku še S1 take blagajne, od katerih dela edno le ena, ob koncu tedna dve, retja pa skoraj nikoli.
Sprašujem se, ali je že s samim izivom »blagovnica« pogojeno Rojstvo, da je registrska blagajna Postavljena v vsakem kotu? a Zaposlen sem v prodajalni oleznina v Tržiču, kjer letno ^Pravimo okoli 5,000.000 prome-
registrske blagajne pa nima-T0- Kaj je nismo mi bolj upravi-eoi imeti?
ALOJZ VAVTAR -TOZD RIBNICA
letna skupščina °SNOVNE ORGANIZACIJE SINDIKATA
I yb koncu meseca januarja smo di v TOZD Ribnica imeli letno ^ Opščino sindikata. Predsednik rj Vršilnega odbora je poročal o s ^danjem delu, članstvo pa je 0s^anil tudi z delovnim načrtom .jOovne organizacije sindikata.
vsebuje poleg konkretno .Podeljenih nalog še nosilce in
t^aloge našega sindikata v ledjem letu so naslednje:
Izvršni odbor mora politično oceniti uresničevanje samoupravljanja v TOZD in ugotoviti pomanjkljivosti pri odločanju delavcev o dohodku in njegovi delitvi, nadalje primerjati samoupravne akte z dejanskim stanjem in na podlagi tega pripraviti predloge ukrepov za organe samoupravljanja in za konkretne akcije osnovne organizacije sindikata. Ustanoviti moramo potrebno delovno skupino, ki bo v sodelovanju z ustreznimi službami TOZD s pomočjo ankete pregledala dejanske razmere, v katerih živijo člani delovne skupnosti. Sindikat naj bi reševal vprašanja kot so: stanovanjsko, najnižji osebni dohodek, otroško varstvo, registriranje dopustov itd.
Izvršni odbor mora poskrbeti tudi za izvajanje ukrepov s področja varstva pri delu in s področja zdravstvenega stanja delavcev in predlagati ukrepe za izboljšanje razmer.
Izvršilni odbor se bo angažiral tudi pri uveljavljanju delitve dohodka po rezultatih dela in pri uresničevanju določil sindikalne liste. Med članstvom bo vodil razpravo in pripravil stališča za spremembe in dopolnitve. Sodeloval bo tudi s samoupravno delavsko kontrolo ter ji nudil oporo za njeno delovanje in o njenem delovanju obveščal članstvo.
Izvršni odbor bo v sodelovanju z ustrezno službo TOZD sodeloval pri sestavi predloga za preventivne dopuste delavcev, analiziral bo koriščenja dopustov delavcev z nizkimi osebnimi dohodki ter delavcev z večjimi družinami in predlagal organom samoupravljanja rešitev.
JOŽE REPŠE - TOZD STANDARD
POSNEMAJTE NAS!
Tudi letos so se naše delavke, podobno kot lansko leto, odločile na zadnjem zasedanju izvršilnega odbora sindikata, da ne bodo dneva žena proslavljale z darili. Enoglasno so sprejele sklep, da naj TOZD temu namenjena sredstva podari za nakup dragih medicinskih aparatov.
MARJANA MARTINEC — TOZD TMI
KRVODAJALSKA AKCIJA
Vsako leto gre precej naših delavcev na odvzem krvi, kajti zavedajo se, kako humano je darovati kri, po kateri so vse večje
potrebe. Večina daje kri že več let zaporedoma. Nekatere pa kličejo tudi med letom, zlasti tiste, ki imajo redkejše krvne skupine.
Letos je darovalo kri 43 članov kolektiva. To so bili: Dragica Beline, Judita Urbanič, Marica Sedminek, Slavka Kušar, Stane Šmuc, Matjaž Ahlin, Jože Brčan, Nace Jakomin, Jože Kresal, Milan Kalinič, Janez Murn, Ivan Strle, Marjan Slekovec, Stane Trobec, Franc Uršič, Franc Zakovšek, Jože Nodlah, Marija Kuhar, Ana Vesel, Danica Ceič, Milan Brez Brezovec, Tone Gorenc, Alojz Kovačič, Vida Reher, Franc Borovnik, Marija Pišlevič, Avgust Brezovnik, Milan Samec, Rudi Žener, Anton Hajdinjak, Rado Ileršič, Peter Dolinar, Darko Tkalčič, Drago Berlan, Marija Novak, Redžo Gaši, Ignac Tepež, Henrik Muzga, Jurij Dre-šar, Milan Žagar, Tone Podržaj, Ivan Zajc, Milan Maležič.
FRANC ZADRAVEC - DO PANONIJA
REZULTATI ANKETE NAJ USMERJAJO AKTIVNOST SINDIKATA IN
SAMOUPRAVNIH ORGANOV
Lani smo izvedli zelo široko anketo v DO Panonija Ptuj. Od 730 članov kolektiva je na vprašalnik odgovorilo 632 delavcev. Vprašalnik je bil rezultat skupnega dela Kmetijskega kombinata Ptuj in Panonije. Za skupno akcijo smo se odločili predvsem zaradi tega, ker so delavci obeh organizacij združenega dela iz celotnega področja občine, ker je različna kvalifikacijska struktura, ker delovni ljudje živijo v podobnih razmerah, k temu pa nas je vodila še vrsta drugih razlogov. Široko zasnovana akcija je v celoti uspela. Odziv delavcev je bil velik. Delavci so odkrito in sproščeno odgovarjali na zelo veliko število vprašanj (anketa je bila anonimna), ki so jih pripravili za obdelavo na računalniku Kmetijskega kombinata Ptuj. Akcija je pri koncu, obsežno tabelarno gradivo čaka na obdelavo, ki bo opravljena po delih, tako kot bodo rezultate potrebovali posamezni samoupravni organi, družbenopolitične organizacije in strokovne službe, da bodo laže predlagale ukrepe.
Celoten vprašalnik vsebuje 100 vprašanj razdeljenih v posamezna poglavja in to:
1.	splošni podatki o delavcu, šolska izobrazba, zakonski stan, podatke o družinskih članih in podobno (14 vprašanj);
2.	podatki o ekonomsko-so-
cialnem položaju delavca in družine kot so: zaposlenost družinskih članov, dohodek na družinskega člana, posedovanje zemlje, stanovanjske razmere, oddaljenost od delovnega mesta, način prihajanja na delo, stroški za prevoz na delo ipd. (15 vprašanj);
3.	zdravstveno stanje delavca. Tu smo spraševali po številu obiskov pri zdravniku, splošnem zdravstvenem počutju, po tem, kakšne sistematične preglede naj bi organizirali, oddaljenost od zdravstvene postaje, o boleznih, ki najpogosteje napadajo delavce, o invalidnosti ipd. (11 vprašanj);
4.	poznavanje predpisov v področja varstva pri delu, kako je organizirano varstvo, kakšne ukrepe naj bi prevzeli (3 vprašanja);
5.	samoupravna organiziranost Panonije in organizacija dela — počutje na delovnem mestu, odnosi v delovnih skupinah, kdo in kako rešuje nesoglasja med delavci in skupinami, možnosti napredovanja in nadaljnjega šolanja (27 vprašanj);
6.	družbena prehrana — organizacija in predlogi — ter varstvo otrok (5 vprašanj);
7.	koriščenje dopustov, rekreacija in kulturna dejavnost (7 vprašanj);
8.	informiranost v delovni organizaciji — splošna informiranost delavcev, čitanje časopisov, poslušanje radia, gledanje TV, čitanje časopisa Mercator, o čem naj bi se več pisalo (12 vprašanj);
9.	delovanje delegatov v samoupravnih organih, delegacijah, delovanje in članstvo v društvih, organizacijah in delo v družbenopolitičnih organizacijah (9 vprašanj).
Za časopis Mercator, predvsem pa za njegovo vsebinsko orientacijo, bo verjetno zanimivo, kaj meni skoraj 10% kolektiva, čeprav na ožjem lokacijskem območju oziroma v samo eni TOZD. Pričakujemo, da bodo delavci drugih delovnih organizacij in TOZD kritično ocenili naše poglede in mnenja.
Cilj ankete ni, da naenkrat napravimo korenite spremembe, temveč, da si ustvarimo osnovo za nadaljnje bolj specializirane ankete na posameznih področjih našega delovanja, ter da lahko izvedemo določene primerjave.
DELAVCI PANONIJE NAJVEČ ČITAJO VEČER
Iz ankete je razvidno, da največjo pozornost posvečajo štajerskemu popoldnevniku Večer, ki
ga čita 289 delavcev. Ostale časopise čitajo tako:
7 dni — 183 delavcev Tednik — 164 delavcev Nedeljski — 82 delavcev Delo — 80 delavcev Moj vrt — 60 delavcev Delavska enotnost — 51 delavcev
Podatke o čitanju našega časopisa objavljamo posebej. Slednjo čita sorazmerno zelo malo delavcev, če vemo, da je v vsaki enoti — prodajalni, skladišču, delavnici — najmanj en izvod, ki ga je naročila delovna organizacija ter da je sindikalna organizacija naročila za vse funkcionarje po en izvod.
Posluša osrednji radijski program Redno	123 delavcev
Občasno	469 delavcev
Radijskega aparata nima 16 delavcev, televizijskega sprejemnika pa 36 delavcev.
Iz tega bi lahko zaključili, da delavci gledajo TV program samo občasno, to je ob nedeljah in morda pozno zvečer, da največ čitajo tednike, ter da so o dogajanjih doma in po svetu lahko zadovoljivo obveščeni. Zanimiv je podatek, da je zelo malo delavcev, ki nimajo TV aparatov, še manj pa tistih, ki nimajo radijskega aparata. Po kvalifikacijski strukturi še ti podatki niso obdelani so pa vsekakor zanimivi.
SKORAJ NI DELAVCA,
KI NE ČITA ČASOPISA MERCATOR
Časopis Mercator dobiva vsak delavee.- Res je, da še nekaj dni po prišpelosti leži mnogo izvodov po prodajalnah in skladiščih, da morda nekateri delavci sploh časopisa nočejo vzeti, da so tudi prigieri, ko posamezni vodja enote časopisa ne razdeli delavcem, vendar lahko zaključimo, da je naš časopis zelo čitan in da ga včasih že zelo težko pričakujemo. Podatki so naslednji:
delavcev
redno čita Mercator	305
občasno čita Mercator	311
ne čita Mercator	7
Kako so z vsebino časopisa zadovoljni, so odgovorili takole:
delno
G	zado-	zado-
	voljni	voljni
maloprodaja	96	162
veleprodaja	49	66
zaščita	25	18
delovna skupnost	36	27
skupaj	206	237
Ostali na vprašanje niso odgovorili ali se niso opredelili za enega od možnih odgovorov. Če poizkušamo napraviti iz tega zaključek, bi lahko rekli, da nismo zadovoljni s časopisom ter
Tako delavci ne morejo reči, da jim časopis ni dostopen, temveč so razlogi drugje.
KAKO IN KOLIKO POSLUŠAMO RADIO IN GLEDAMO TELEVIZIJO?
Podatki o poslušanju radijskega programa in gledanju televizije so prav tako zanimivi. Največ delavcev gleda in posluša programe občasno, kar je razumljivo, saj pcileg dela na delovnem mestu opravljajo različno delo doma, se družbeno angažirajo pri delu v krajevni skupnosti, društvih in organizacijah. Tabelarni pregled na naslednji:
Posluša lokalni radijski program	Gleda TV
70 delavcev ’	156 delavcev
358 delavcev	253 delavcev
da je potrebno nekaj spremeniti v njegovi vsebinski zasnovi. Če je ta zaključek pravilen, če hočemo časopis popestriti in ga še bolj približati našim delavcem, katerim je namenjen, bomo morali upoštevati nekaj naših mnenj, ki smo jih dobili iz naslednjega vprašanja:
O ČEM BI ŽELENI VEČ INFORMACIJ V NAŠEM ČASOPISU?
Na to vprašanje je lahko vsak delavec napisal več odgovorov, zato smo postavili 18 možnosti. Gostota želja za posamezne informacije je naslednja:
1.	o izboljšavah pri delu — 244 delavcev
2.	o proizvodnji, prodaji in poslovanju — 241 delavcev
3.	o delavcih in njihovih problemih na delovnih mestih — 222 delavcev
4.	o notranjem življenju kolektivov TOZD — 195 delavcev
5.	o samoupravljanju — 111 delavcev
6.	o tem ni razmišljalo — 106 delavcev
Tem odgovorom sledijo številni drugi, katerih gostota pa ni tako velika, čeprav je ne gre zanemarjati. Zanimivi so tudi podatki, da si delavci ne želijo več informacij o delu delegacij in delegatov (48 delavcev), o poslovnih partnerjih ali kooperantih (42 delavcev), o delovanju naših delavcev v krajevnih skupnostih (34 delavcev) in o delovanju družbenopolitičnih organizacij v Mercatorju (54
delavcev).
Na osnovi take populacije }e težko dajati celovite zaključke, če pa jih lahko ocenimo, da se pr> Mercatorju med sabo premalo poznamo, da imamo premalo skupnih akcij, da smo pripadniki Mercatorja ter da se želimo med sabo spoznati, se seznaniti z delom in problemi, poslovnimi uspehi itd. Kdo pa naj o tem piše in kdo naj daje informacije? Prav gotovo je to zadeva vseh delavcev, družbenopolitičnih organizacij, članov samoupravnih organov iO posameznikov, ki o svojem delovanju premalo pišejo, ki nas vse skupaj premalo seznanjajo 5 svojo aktivnostjo, problemi, težavami in uspehi. Prav tako pa je verjetno ena od nalog uredniškega odbora, da organizira širšo mrežo dopisnikov, jih usmerja prl delu, svetuje in spodbuja.
V primeru, da bodo posamezniki, delovne organizacije h1 TOZD v okviru Mercatorja želele še več podatkov iz naše zelo široko zastavljene akcije, lahko V nadaljevanjih objavljamo nekatere podatke, če bodo seveda h interesantni za delavce v skladu 2 uredniško politiko našega časopisa.
Zanimivosti iz notranjih informacij TOZD TMl
KAJ POMENI ZVIŠANJE CEN NEKATERIM VRSTAM SVEŽEGA MESA ZA POSLOVANJE TOZD TMI?
Zadnji popravek cen svežemu junečemu in svinjskemu mesu je samo delen in nima nobenega vpliva na rentabilnost temeljne organizacije združenega dela. Primarna proizvodnja in klavnična industrija smo predlagali, da se morajo zajamčene cene junadi dvigniti na 23,50 dinarjev in svinjine na 23,00 dinarjev. Ko smo s temi zahtevami prišli pred odgovorne forume so zagovorniki
prejšnja
cena
junečje polovice	37,00
svinjske polovice	35,00
Zahteva, da se mesnim izdelkom, katerih surovina je izrazito svinjsko meso, dvigne za 10,1%, ostalim pa procentualno po količini svinjskega mesa, nas je prizadela, saj kot proizvajalci hrenovk in klobas iz govejega mesa lahko dvignemo ceno največ do 3%, kar pri sedanji izgubi 10 in več dinarjev nič ne pomeni.
Sedanja visoka cena pitanih prašičev je posledica prejšnjih slabosti, ko se ni nihče zmenil za izgube rejcev. Prodajati so jih začeli 'pod lastno ceno. Omejevali so tudi pitanje, kar je povzročilo, da je bilo čez čas premalo prašičev in zato je cena tako porasla.
življenjske ravni in nasprotniki inflacije bili proti takšnemu zvišanju cen. Državna administracija je dovolila dvigniti ceno pri junečem mesu za 8,61% ali 1,50 din pri kilogramu žive teže, toliko, kolikor je dosedaj živinorejska poslovna skupnost SRS doti-rala pri kilogramu žive teže za domače tržišče. Pri svinjskem mesu se je drobno prodajna cena dvignila za 16,85% ali na kilogram žive teže 19,50 dinarjev.
To pomeni pri polovvicah naslednji dvig:
sedanja	zaprošena
cena	cena
40,11	47,50
40,90	56,50
Zaradi nastalih letnih nihanj proizvodnje danes kljub visokim odkupnim cenam proizvajalci ne pokažejo zanimanja za pitanje tako kot bi ga morali. Zato bomo morali iti na lastno vzgojo juncev in prašičev, ker moramo imeti lastno surovino za prodajo in predelavo, kajti brez tega bomo vedno odvisni od gibanj na trgu in ne bomo imeli trdno zagotovljenih virov surovin. Ne bo nam pomagala še tako moderna proizvodnja, če ne bomo imeli lastnih surovin in to v pravilnem letnem ciklusu, da ne pride do nihanj v proizvodnji mesa in mesnih izdelkov.
PROIZVODNJA TRAJNIH IZDELKOV
Proizvodnja trajnih izdelkov je dosegla 10 ton na mesec. Celjska »Klima« nam je predložila ponudbo za razširitev zorilnice trajnih izdelkov. Po programa bodo zmogljivosti porasle za 100 ton do 1. marca 1977 in še za nadaljnjih 500 ton do konca leta 1977.
Zna gostom ustreči naša Slavica, na mizi zadiši MERCATORJEVA kavica!
Kako rešujemo stanovanjska vprašanja
Potrebe po novih stanovanjih so vseskozi zelo velike kljub visokemu Porastu stanovanjske izgradnje v zadnjih desetih letih, bodisi v družbenem in zasebnem sektorju. Osnovni vir sredstev za stanovanjsko izgradnjo je 6-odstotni obvezni prispevek od osebnih dohodkov, od katerega se 1,71 % namenja v solidarnostni sklad pri občini, 2,57 % v sklad skupne porabe organizcije združenega dela, 1,41% se vroča v banko za organizirano in usmerjeno stanovanjsko izgradnjo in 0,30 % gče v sklad za izgradnjo študentskih domov.
Sredstva sklada skupne porabe ponekod po zaključnem računu obogatimo še z dodatnimi, da bi rešili čimveč stanovanjskih problemov naših delavcev, ki jim pomagamo s stanovanjskimi posojili pri nakupu stanovanja ali gradnji hiše, z garancijami za dodelitev solidarnostnih stanovanj.
Kako v nekaterih naših organizacijah združenega dela rešujejo stanovanjska vprašanja svojih delavcev, koliko namenjajo sredstev *anje, kakšni so kriteriji za odobritev stanovanjskega kredita, kako je Poskrbljeno za stanovanja strokovnjakov, o tem bo tekla beseda v Pričujočem članku. Pogovarjali smo se s predstavniki komisij za upravljanje s sredstvi skupne porabe iz TOZD Kavarna — bar Nebotičnik, TOZD Tovarna mesnih izdelkov, TOZD Standard Novo mesto in delovne skupnosti skupnih služb.
Tozd kavarna-bar nebotičnik:
Poskrbljeno za samske Delavce
Temeljna organizacija združenega dela Kavarna-bar Nebotičnik ima le 26 redno zaposlenih delavcev. Letno zberejo okoli ■lO.OOO dinarjev sredstev iz ob-veznega prispevka, ki jih v obliki kreditov razdelijo med prosilce.
Prošnje pregleda izvršni odbor rindikata in tudi predlaga rešile, ki jih dokončno potrdi zbor delavcev. Pri tem upoštevajo delavčev socialni položaj in nje-
govo lastno finančno udeležbo, bodisi pri nakupu stanovanja ali pri gradnji hiše. Garancij za solidarnostna stanovanja mladim družinam ne dajejo, ker delavcu ne morejo zagotoviti posojila, da bi v šestih letih lahko stanovanje odkupil ali si kupil novega.
Kljub razmeroma nizki višini sredstev nekako uspevajo reševati ta vprašanja. Trenutno ima med zaposlenimi le ena delavka težak stanovanjski problem, ki pa ga bodo v treh letih skušali rešiti.
Zadovoljivo pa so rešili stanovanjska vprašanja samskih delavcev, za katere so pred leti kupili pet sob z enajstimi ležišči in
kuhinjami v samskem domu, v samem nebotičniku pa so tudi uredili tri ležišča. Amortizacijo za ta stanovanja plačuje temeljna organizacija, medtem ko delavci plačujejo le oskrbovalne stroške, ki so precej nizki. Nekvalificirani delavec odšteje za ležišče le 50 dinarjev, polkvalificiran 230 din, vsi ostali pa 460 dinarjev. Temeljna organizacija redno namenja prispevek za ureditev stavbe in prostorov. To leto bodo v ta namen prispevali iz sklada skupne porabe nekaj deset tisoč dinarjev.
TOZD STANDARD — POMOČ MLADIM DRUŽINAM
Kako priti do stanovanja je prav gotovo vprašanje, s katerim se sooči vsakdo med nami. Koliko je kdo uspešen pri rešitvi tega problema in v kolikem času mu uspe zagotoviti sebi in svoji družini primerno streho nad glavo ni odvisno le od njega samega temveč tudi od delovne organizaije, kjer dela.
V TOZD Standard združuje delo veliko mladih, zato se s stanovanjsko problematiko srečujejo vsako leto. Že vrsto let ugotavljajo, da je pot do lastnega doma vse težja; kvadratni meter stanovanjske površine je iz leta v leto dražji, v mesta se preseljuje vse več ljudi, zmanjkuje zazidljivih površin, denarja za posojila
Kako priti do stanovanja? To vprašanje si zastavljajo predvsem mladi. Številne mlade družine so dobile stanovanja preko solidarnostnega sklada. Največ takih objektov je zgrajenih v Štepanj-skem naselju v Ljubljani
pa je v skladu vedno premalo.
Od celotne mase 6 % prispevka od bruto osebnih dohodkov ostane temeljni organizaciji približno 40%. Vsa leta nazaj so na osnovi zbranih prošenj razdeljevali sredstva v skladu s pravilnikom, ki je dovoljeval maksimalno višino, odločal kriterije in razvrščal prosilce v posamezne kategorije. S takim načinom razdeljevanja sredstev pa niso nikoli uspeli rešiti probleme v celoti temveč so prosilcem le delno pomagali, največ z 50.000 dinarji posojila. Večina delavcev se je odločala za individualne gradnje.
Lani so na tem področju napravili korak dalje. Med prosilci so bile tudi štiri mlade družine, ki so jih uvrstili na prednostno listo dobitnikov stanovanj, ki jih gradijo iz sredstev solidarnostnega sklada na območju novomeške občine. Ker pa tako pridobljeno stanovanje lahko mlada družina uporablja le pet let, ji je potrebno v tem času zagotoviti pogoje za nakup lastnega. Zato so vse štiri prosilce zainteresirali, da so pričeli namensko varčevati za dobo pet let, temeljna organizacija pa je na ime vsakega vezala pri banki po 50.000 din za dobo pet let in na ta način omogočila, da se bodo ta sredstva oplemenitila še za bančna posojila.
S to prakso bodo nadaljevali tudi v prihodnje in tako omogočili mladim, ki si šele ustvarjajo svoj življenjski prostor, da hitreje in načrtneje rešujejo to v življenju tako pomembno vprašanje.
DELOVNA SKUPNOST SKUPNIH SLUŽB:
V RAZPRAVI JE NOV PREDLOG SAMOUPRAVNEGA SPORAZUMA O OBLIKOVANJU IN DELITVI SREDSTEV SKUPNE PORABE ZA STANOVANJSKE POTREBE
V teh dneh bo delavski svet delovne skupnosti in zbor delavcev razpravljal o novem predlogu samoupravnega sporazuma o oblikovanju in delitvi sredstev skupne porabe, namenjenih za stanovanjske potrebe delavcev, ki ga je sestavila komisija za upravljanje s sredstvi skupne porabe na osnovi dosednjega sporazuma in ga še dopolnila z določili letošnje sindikalne liste in zakona o stanovanjskih razmerjih.
Iz novega sporazuma smo povzeli nekatere določbe, predvsem tiste, ki govore o kriterijih za dodeljevanje stanovanjskih posojil. Pri tem naj bi se upoštevali naslednji kriteriji:
1. Odplačilna doba — Ta naj bi
bila štiri leta za posojilo do vključno 10.000 din, za višje zneske pa maksimalno 25 let.
2 Obrestna mera — 2%
3. Višina posojila — Odvisna je od števila družinskih članov in uvelj avljenih površinskih normativov. Ti so naslednji: če nekdo živi sam mu pripada 28 kvadratnih metrov, dvema 42 kvadratnih metrov, če so trije družinski člani 57 kvadratnih metrov, štirje 66, na vsakega nadaljnjega člana gospodinjstva pa pripada 10 kvadratnih metrov.
Določili so tudi razmerje pokrivanja predračunske vrednosti. Vsakdo naj bi sam prispeval 30 %, udeležba zakonca (posojila OZD in ostala posojila) naj bi znašala
30% predračunske vrednosti, preostalih 40 % pa naj bi prispevala del&vna skupnost.
Na višino posojila in dobo vračanja naj bi vplivale tudi socialne razmere prosilca, delovna doba (do posojila naj bi bili delavci upravičeni po treh letih dela v organizaciji združenega dela). V členu, ki obravnava pogoje in kriterije smo prebrali tudi, da naj bi se posojila za gradnjo stanovanjskih hiš dodeljevala praviloma le delavcem z družino in pa tudi to, da bodo podražitve obravnavali le v najnujnejših primerih.
Poleg prošnje mora prosilec izpolniti tudi tako imenovani zapisnik o točkovanju stanovanj-
skih razmer, ki povprašuje po sedanjih stanovanjskih razmerah, udeležbi v NOB, delovni dobi, zdravstvenem stanju prosilca in članov družine, socialnih razmerah, času reševanja stanovanjskih problemov, namenskem varčevanju pri banki, starosti stanovanja in njegovem komfor-tu.
Pri delu komisije za upravljanje s sredstvi skupne porabe ne more sodelovati član komisije, ki je sam zainteresiran za dodelitev stanovanjskega posojila ali stanovanjske pravice. Pri obravnavi prošenj lahko sodelujejo tudi predstavniki družbenopolitičnih organizacij, vendar nimajo pravice glasovanja.
TOZD TOVARNA MESNIH IZDELKOV:
LANI VES DENAR ZA KRITJE IZGUBE! LETOS UPAJO NA BOLJE
Leto 1976 je bilo težko leto poslovanja mesne industrije, saj so povsod poslovali z izgubo zaradi neustreznih prodajnih cen mesa. V težavah se je znašla tudi TOZD Tovarna mesnih izdelkov. Porabili so vse sklade za pokritje obveznosti, tako da jim ni ostalo prav nič sredstev za reševanje stanovanjskih prošenj. Zato so to odložili na letošnje leto, z upanjem da bodo imeli letos več denarja za te namene.
NADA RIHTAR JOŽE REPŠE
Mercatorjev mozaik ■ Mercatorjev mozaik ■ Mercatorjev mozaik
— TOVARNA	MESNIH
IZDELKOV bo v kratkem v Ljubljani odprla dve novi mesnici za prodajo konjskega mesa. Prva bo na Aleševčevi cesti v Šiški, druga pa v pokriti tržnici. Za ljubitelje konjskega mesa in izdelkov, ki postajajo vse bolj iskani, bodo pripravili tudi degustacije.
— ŠE DOBRA DVA MESECA '-•TA do tradicionalnega pohoda Po poteh partizanske Ljubljane. Lani smo se te množične manifestacije prvič udeležili v večjem številu, za letos pa vlada še več zanimanja. K sodelovanju bi radi pritegnili tudi tiste, ki niso iz Ljubljane, pa bi se radi udeležili Pohoda. Več o tem v razpisu v naslednji številki.
— V PRIHODNJIH DNEH BOMO iz ekonomske propagande vsem DO in TOZD razposlali reklamne PVC vrečke Mercator
za prodajalne in serviete, ki so namenjeni bifejem. Ker je količina omejena, želimo, da predvsem z vrečkami razpolagate varčno. Vrečke smo financirali skupaj s Slovinom, serviete pa s Sladkogorsko.
— NA GOSPODARSKEM RAZSTAVIŠČU v Ljubljani bo od 28. marca do 3. aprila sejem Alpe Adria. Letos bomo na razstavnem prostoru prikazali širšo dejavnost Mercatorja. Sodelovali bodo Emba, Tovarna mesnih izdelkov, Agrokombinat Krško, Slovenija sadje in Con tal. V času sejma bomo pripravili tudi nekaj degustacij.
— NOGOMETNI KLUB MERCATOR, igra v drugi zvezni ligi in je po jesenskem kolu prvenstva pristal na sedemnajstem mestu, je pred kratkim dobil novega predsednika. Na januar-
Naši mladinci so v lanskem letu obnovili Mercatorjev spominski kamen, ki stoji ob poti okupirane Ljubljane
ski letni skupščini je to dolžnost prevzel namestnik generalnega direktorja, Vukadin Nedeljkovič.
— NEKAJ DROBNIH NOVIC iz Notranjih informacij TOZD TMI: — V teku so pogovori s trebanjsko in cerkniško zadrugo o pitanju živine v prihodnje. Obe
zadrugi za prihodnje zagotavljata vsaj enako število živine, kot v lanskem letu... Nova prodajalna na Škofijah je imela prvi mesec poslovanja 2.500 dinarjev prometa z dvema zaposlenima.
Zbral in zapisal: MILE BITENC
Mesni izdelki iz konjetine so postali iskani in cenjeni
Uspešna propagandna akcija v Ormožu
V našem časopisu smo že pisali 0 sodelovanju s proizvajalci na Področju ekonomske propagande. Njihove izdelke smo pred-stavljali v besedi in sliki v našem glasilu, na sejmih, z raznimi ogla-si) poizkusili pa smo tudi nekaj Novega: degustacije.
Te so bile v lanskem letu Uspešne in so predvsem pri potrošnikih, njim so tudi seveda Namenjene, naletele na veliko 2animanje. S takšno obliko dela Nadaljujemo tudi letos in prva velika degustacija je že za nami.
Pravzaprav sta bili kar dve, ki smo jih v sredini februarja pripravili v dveh prodajalnah v Ormožu. K sodelovanju smo to P°t povabili zelo širok krog dobaviteljev. To so bili: naša TOZD Emba, ki je ponudila kavo, Radenska z Deiti in mineralno v°do, Slovinov obrat iz Ormoža je Nastopal z vini svojega vinorod-Nega okoliša, Kolinska je predstavila celotni Thomy program, tUelamaris Mercator sardino, Koestlin več vrst sladkega peciva Ni Sladkogorska, ki na vseh naših degustacijah sodeluje s papirnatimi servieti.
Priznati moram, da je bila Orrnožanom na degustacijah Predstavljena doslej največja
proti koncu lanskega leta na referendumu skoraj 100 odstotno izrekla za integracijo z Mercatorjem, pa smo večini prodajaln tudi
i7K.	,----r~J —J" dali obeležje Mercatorja. Nad
Prolzvodov' Ven^ar smN dvema prodajalnama sta zasve-
krQZkuSn 0’ k,ater0 ^ ^>1,°	tila svetlobna znaka M, večino
za^ani m 0k0i,1c.anl se k(?kko ostalih pa smo opremili s samole-imanja odlično^ izpeljali, pjinimi nalepkami Mercator. °eveda tudi ob pomoči tamkajs-
Njih trgovskih delavcev, k h so pri vsem velikem in zahtevnem m radi priskočili na pomoč. ^ opravilu so nam radi pomagali rikrati z degustacijo pa je naš delavci DO Zarja iz Ormoža. Kot aranžer tudi uredil nekaj proda- so nam dejali v pogovoru, so bili n m jih opremil z reklamnimi tudi oni zadovoljni z našim obi-ateriali sodelujočih poslovnih skom in delom. Mi pa jim obljub-rtnerjev.	Ijamo, da bomo rade volje spet
Ub našem obisku v delovni prišli k njim.
0rganizaciji Zarja Ormož, ki se je	MILE BITENC
illllllPif
ii 11
;;l	i?;
I
^• oranžni »M« v Ormožu; spodaj je samopostrežna prodajalna r*et, v nadstropju pa uprava DO Zarja
Na degustacijah je sodeloval tudi Koestlin. Takole smo zanj uredili eno izmed izložb v Ormožu
Trgovina v Trnovem naposled le odprta
Toliko prahu, kot ga je pred otvoritvijo dvignila ta trgovina, že zlepa ne pomnimo. Ljubljančani, predvsem pa tisti občani iz neposredne soseščine, so zmigovali z glavo. Poslušali so radio, brali časopise in na račun Mercatorja izrekli marsikatero pikro.
Za kaj gre, boste vprašali vsi tisti, ki vam ta primer ni poznan. Že v lanskem letu je ta trgovina vzbudila zanimanje širokega kroga potrošnikov. Seveda zato, ker je bila več kot potrebna. Prav res je, da v tem predelu Ljubljane preskrba z osnovnimi živili ni
bila več zadovoljiva. Zato so krajani novo samopostrežnico še toliko teže pričakovali. Nekdanja TOZD Hrana, sedaj v TOZD Dolomiti, je otvoritev trgovine načrtovala že pred dnevom republike lani. Pa se je zataknilo pri notranjih delih. Čas je tekel in
Tale posnetek smo v novi samopostrežni trgovini v Trnovem namenoma napravili še pred otvoritvijo da bi pokazali, kako lepo založena in vzorno urejena je pričakala prve kupce
mimo je šlo tudi novo leto.
V	februarju pa je bilo že toliko vsega nared, da so se v kolektivu TOZD Dolomiti odločili, da trgovino odprejo v najkrajšem času. Napovedali so datum, pa se je žal spet zataknilo. Novinarji pri časopisih in radiu so novico objavili in ker je na obljubljeni dan prodajalna ostala zaprta, so seveda razburili duhove.
No, v sredo, 23. februarja, smo trgovino odprli. Že v zgodnjih dopoldanskih urah se je pred prodajalno nabralo precej občanov, ki so nestrpno pričakovali prvi nakup v sodobni samopostrežnici. Hip za tem, ko so se odprla vrata trgovine, je bila že polna kupcev in povabljenih. V imenu TOZD Dolomiti je vse prisotne pozdravila predsednica delavskega sveta Jožica Janežič in dejala:
»Z današnjo otvoritvijo sodobne samopostrežne trgovine z bifejem, ki je v upravljanju TOZD Dolomiti, dobiva ta organizacija združenega dela, predvsem pa občani, potrošniki, težko pričakovani trgovski objekt. Preskrba potrošnikov prav na tem področju še zdaleč ni ustrezala današnjim potrebam in zahtevam tržišča. Sicer pa tudi na celotnem področju Ljubljane preskrba z osnovnimi življenjskimi potrebščinami v zadnjem času nazaduje. Prav zato smo se v Mercatorju odločili, da takšno stanje izboljšamo. Prav ta nova prodajalna je odprta v času, ko se Mercator s polnim zamahom na novo organizira in ko tečejo na j večji integracijski procesi.«
V	nadaljevanju je tovarišica Janežičeva postregla z nekaterimi podatki o novem objektu. Samopostrežna trgovina z bifejem v Trnovem je Mercatorjev 590. objekt oziroma 88. samopostrežna trgovina. Trgovski prostor je moderno opremljen; ureditev notranjosti, načrt, opremo in nadzor nad deli je prevzela TOZD Investa.
Samopostrežba ima 238 kvadratnih metrov prodajne površine, na bife pa odpade 72 kvadratnih metrov. Skupna površina znaša 538 kvadratnih metrov, razliko pa predstavljajo skladišča in pomožni prostori-Skupna vrednost objekta po predračunih je ocenjena na 11,458.053 dinarjev.
Sprehodili smo se po res lepo urejeni in prostorni trgovini-Lepo je založena in ponudi veliko izbiro špecerijskega blaga in gospodinjskih potrebščin, delikates in mlečnih izdelkov ter sadja in zelenjave. Vse to dopolnjuje še galanterija in kozmetika, pa steklo, porcelan in keramika, posoda in kdo ve kaj še vse.
Nekaj prvih kupcev sem povprašal, kaj menijo o novi prodajalni. O svojem prvem vtisu so Povedali takole:
T. I., gospodinja: Ta trgovina mi ni ravno najbližja. Pa sem zdaj trdno prepričana, da bom večkrat nakupovala tu. Lepo je urejeno, izbira je velika. Žal prvič še ne morem presoditi, kakšne so Prodajalke. Mislim, da bom zadovoljna tudi z njimi.
Ivan Pavšič, tehnik: Prvi vtis je Najboljši. Sicer sem kupil le malico, ker delam v bližini. Vendar sem vseeno ocenil, da je zaloga in izbira blaga velika.
Silva Marjetic, uslužbenka:
Sama sem bila več let pri Mercatorju. Zdaj mu ostajam zvesta kot Potrošnik. Čeprav stanujem v orugem predelu Ljubljane, bom Nakupovala tu. Navdušena sem Nad to trgovino.
To je bilo torej nekaj mnenj oziroma prvih vtisov, ki so jih Povedali kupci. Za kratko izjavo o novi trgovini pa sem naprosil še tovariša Jožeta Lekšana, načel-
Nika oddelka za gradbene in	...—K
SHia®°R“s
»Izgradnja tega objekta je bila policami, sem ugotavljal, da se IČ t« področje nujno potrebna. V dobesedno šibijo pod veliko težo ninuhh letih je tu zraslo močno blaga. Ogromno dela je bilo, da so janovanjsko naselje, v prihod- vse blago opremili s cenami,
primerno razporedili, sem pomislil. O tem je seveda najlaže povedala Anica Avsenik, poslovodki-nja. Rekla je, da so že v začetku februarja dobili prve količine blaga. Špecerijo so pripeljali kar petkrat, od tega dvakrat z vlačilcem. Nato sta prišla še dva kamiona galanterije, pa steklo,
Njih letih pa' načrtujemo še izgradnjo 1200 stanovanj. Takrat Pa bo ta trgovina že premalo in tfeba bo misliti na novo. Seveda Pn je nova samopostrežba ogromno prispevala k boljši preskrbi.
Ogledal sem si jo in menim, da *Nhko ponudi res veliko vsega
istega, kar rabimo za vsakod- miona galanterije, pa steklo t* vn° potrošnjo. Morda je hiba le kozmetika in drugo. Tri dni so od u, ker se dobi samo predpakirano zgodnjega jutra pa pozno v večer ‘eso. Nujno bi tod potrebovali polnili prodajne police. Prav vsi »esar]a sekača. Sicer pa menim o zaposleni, vseh petnajst, prodajalni vse najboljše. Lokal je Najtežje delo je mimo. Zdaj na CP0 m sodobno opremljen in ko kolektivu ostaja skrb za čim-cel°tna okolica, bo ta boljšo postrežbo in izbiro blaga. wedel Trnovega dobil čisto dru- Največja nagrada za ves trud pa no podobo.«	bo zadovoljstvo kupcev.
sem hodil med prodajnimi	MILE BITENC

g°tovo nfsatrHš?la«tt,Adriaa V*”?- b° razstavni Prostor prav Devetindvajset let pri Mercatorju, ves čas v klasični prodajalni. In zdaj vo pestre,si, sa, bomo predstavili sirso dejavnost	prvo srečanje s samopostrežbo: poslovodkinja Anica Avsenik
SISTEM IN KONCEPT VSELJUDSKE OBRAMBE
TERITORIALNA OBRAMBA
V PRIMERU NAPADA NA NAŠO DRŽAVO, SO VSI DELOVNI LJUDJE IN OBČANI JUGOSLAVIJE V DOMOVINI, ALI V TUJINI, DRŽAVNI ORGANI, ORGANI UPRAVLJANJA V OZD IN V DRUGIH SAMOUPRAVNIH ORGANIZACIJAH, VODSTVA DRUŽBENOPOLITIČNIH ORGANIZACIJ, DOLŽNI, NE DA BI ČAKALI NA UKAZE IN POSEBNA NAVODILA, DA IZPOLNJUJEJO SVOJO DOLŽNOST ZA OBRAMBO DRŽAVE IN MORAJO POSTOPATI PO OBRAMBNEM NAČRTU, OZIROMA PO SVOJEM VOJAŠKEM RAZPOREDU.
(Iz Zakona o ljudski obrambi)
Sleherna vojna je nosila pečat časa, v katerem se je odvijala. Fiziognomija vojn se je razlikovala predvsem glede na družbenoekonomsko sestavo družbe in njenega odnosa do vojne. Engels je poudarjal, da ni nobena stvar tako močno odvisna od ekonomskih pogojev, kot prav izgradnja in delovanje oboroženih sil. Značilno za današnjo dobo je, poleg spremembe družbenopolitičnih in ekonomskih odnosov, bliskovit revolucionarni skok v razvoju vojne tehnike, kakršnega zgodovina še ne pomni. Bistveno se menja tudi vpliv ljudskega faktorja, ki bolj kot kdajkoli prej budi ljudsko zavest, prepričanje upravičenosti naših ciljev v borbi, pripravljenost na največje žrtve, prepričanje o nepremagljivosti osvobodilnih revolucionarnih gibanj, pod pogojem, da so primerni družbeni pogoji, čvrsta organizacija in primerno poznavanje vojaških veščin.
Za morebitno bodočo vojno še ne moremo zagotovo reči, kakšna bo, vendar lahko na osnovi dosedanjih izkušenj in analiz določimo glavne karakteristike. To pomeni, kot pravi general Dušan Dozet v svoji študiji »Karakter in fiziognomija bodoče vojne«, da vojna ni več nekaj misterioznega, nekaj nepoznanega, ki spravlja ljudi v dvome ali bi se takšna vojna sploh mogla voditi, in če bi do nje prišlo, je mogoče povleči ostro črto med zmagovalcem in zmaganim. Kljub temu, da je nasvetu danes ogromno orožja in milijonski ešeloni operativne armade, ki je pripravljena v vsakem trenutku za vodenje začetne faze vojne, je prišlo po drugi svetovni vojni že več kot petdesetkrat do lokalnih vojn, v katerih so se napadalci vedno znašli pred organizirano obrambo in so doživljali pogoste težke poraze in so morali večkrat poiskati izhod v raznih kompromisih, ali drugih političnih rešitvah.
Vsako ljudstvo, ki je pripravljeno do konca braniti svojo svobodo, ne glede na žrtve, preprečiti napadalcu bliskovite uspehe, bo vedno naletelo na razumevanje svobodoljubnega sveta in popolno podporo OZN, ki so dolžni zaščititi pravice svojih članic. Ne želimo si vizije jutriš-
nje vojne. Naša država je dosledna prijateljica miru, kakor po svoji politiki miroljubne aktivne koeksistence in dobrih odnosov do sosednjih držav. Sedanja mednarodna situacija je precej napeta, saj so dogodki na Bližnjem vzhodu in Mediteranu stalna nevarnost, ki se lahko
sprevrže v vojno. Stalna nevarnost in lokalne vojne so na žalost danes sestavni del sodobnega življenja. Pripravljenost malih narodov, da se z orožjem upre slehernemu napadalcu, pa je glavna ovira osvajalnim načrtom napadalcev.
Ker so oborožene sile temeljni nosilec oborožene vojne, je nujno potrebno tudi v našem samoupravnem socialističnem sistemu kot glavni branilec naše socialistične družbe in domovine. Naša država je kljub temu, da je vneta privrženka miru, vedno pokazala, da je obramba svoje neodvisnosti naša pravica, čast in obveznost vseh državljanov. Vse-
ljudska vojna, ki bi jo mi eventualno vodili, nima osvajalnih namenov, toda pod nobenim pogojem ne bi popustila napadalcu, pa naj pride od kjer si bodi, marveč bi naletel na hud odpor vsega ljudstva. V oboroženih silah obstojajo različne vrste oboroženih enot. Vse te formacije so v sestavi JLA in teritorialne obrambe. Operativna armada je organizirana na principu modernih in sodobnih armad, teritorialna obramba pa se sestoji iz štabov, enot in ustanov v specifičnem sistemu vojne organizacije, a v skladu z načrti in razvojem naših oboroženih sil, ki so del politične strukture našega socia-
Tovariš Anton Stančič — upokojen
Zadnjega januarja se je od svojih sodelavcev in Mercatorja poslovil dolgoletni direktor TOZD Rožnik, tovariš Anton Stančič. Po več kot štirih desetletjih službovanja je odšel v zasluženi pokoj.
Nekaj dni predtem je praznoval svoj življenjski jubilej, šestdesetletnico. Rodil se je v Trstu, kjer je tudi obiskoval in dokončal trgovsko gremialno šolo. Vse od prve zaposlitve dalje, leta 1936, pa do
fi
lil.................
danes je ostal zvest trgovini in v tej dejavnosti delal na različnih delovnih mestih; bil je trgovski pomočnik, poslovodja, glavni poslovodja, na-bavno-prodajni referent in komercialist, ko je 1. marca 1952. leta prišel v kolektiv Rožnika.
Kot vodilni delavec je imel polne roke dela. Novoustanovljenemu podjetju Rožnik, s sedemnajstimi poslovalnicami, kantino in skladiščem ter 68 zaposlenimi je bilo treba utreti pot nadaljnjega uspešnega razvoja. Že prvo leto je kolektiv beležil uspehe, ki pa so bili iz leta v leto
večji. Promet se je nenehno povečeval in s tem tudi dohodek, ki so ga pametno nalagali v modernizacijo poslovalnic.
V	letu 1962 so se kolektiv in njegovi samoupravni organi odločili, da se pripojijo k Mercatorju kot njegova poslovna enota s samostojnim obračunom. Delovno mesto direktorja v tem času prevzame tovariš Stančič, ki energično vodi kolektiv naproti velikim ciljem. Šest let po integraciji z lastnimi sredstvi zgrade prvo samopostrežno prodajalno z bifejem in oddelkom galanterije, tri leta pozneje pa spet sodobno samopostrežbo z bifejem iz združenih sredstev.
V	kolektivu in prav tako v Mercatorju je bil tovariš Stančič zelo priljubljen. Bil je strog direktor in dober delavec, za kar je pred tremi leti prejel priznanje tovariša Tita Red republike s srebrnim vencem, v kolektivu pa zlato značko Mercator.
Svoj delež pa je vložil tudi v delo samoupravnih organov. Bil je podpredsednik centralnega delavskega sveta in podpredsednik centralnega upravnega odbora, deloval pa je tudi v številnih drugih organih in komisijah. Funkcije je opravljal tudi izven delovne organizacije; bil je član upravnega odbora KUD Tine Rožanc, Trgovske zbornice Slovenije in Šole za blagovni promet v Ljubljani.
Njegov prispevek v razvoju in rasti Rožnika in Mercatorja je velik. Vanj je vtkal vse svoje znanje in sposobnosti, za kar smo mu vsi iz srca hvaležni. Tik predtem, ko je odšel v pokoj, je opravil še eno veliko nalogo. Rožnik je bila ena izmed prvih temeljnih organizacij združenega dela, ki se je že • po novem samoupravno organizirala in treba je bilo kolektiv na to pripraviti in izpeljati reorganizacijo.
Ko že takole razmišljamo o njem in njegovem delu ne moremo tudi mimo humorja, ki veje iz njega, da smo se mu vedno znova nasmejali-Pogrešali bomo njegov smeh in dovtipe vendar pričakujemo, da nas bo zvesto obiskoval, saj vemo, da ne more kar tako pozabiti na 25 let dela v Rožniku oziroma v Mercatorju in na svoje sodelavce, ki smo ga imeli radi.
V	pokoju mu želimo obilo zdravja in osebnega zadovoljstva.
NADA RIHTAR
2
t
V
I
a
\
P
n
t,
P
n
I
e:
t<
P
Si
0
S1
P
si
šl
že
ei
P;
tie
T,
Sc
iti
sli
Vs
žd
4i
Stalno bojno pripravljeni. Teritorialci na urjenju
lističnega samoupravljanja in so rnu lahko tudi podrejene, glede na značaj družbenih odnosov.
JLA je strokovni organ naše skupnosti, ki služi tudi za usposabljanje vseh ostalih obrambnih struktur SLO. Teritorialna °bramba je organizacija, ki Množično pripravlja in organizira ljudstvo v formacije za obo-roženo borbo. S teritorialno °brambo se pokriva celotno °zemlje z oboroženimi formaci-ianii, ki so pripravljene, da v ysakem trenutku in v vseh pogo-]ih organizirajo čimvečje število Meščanov prebivalstva naše domovine. Enote teritorialne °brambe odvisno od vojne situa-cije, sodeljujejo z enotami JLA, v Posebnih pogojih pa bodo lahko Postale nosilci bojev na območju vojnih operacij.
v Kot integralni del naših oboro-J^nih sil po koncepciji SLO, se bistveno razlikujejo od podobnih ^'ojaških enot v drugih sistemih. Podobne enote naj si bo manjše ali večje, imajo tudi druge države. v drugih državah so te enote pod Poveljstvom stalne armade, v bašem sistemu obrambe pa so teritorialne enote izraz samou-Pravnih pravic družbenopolitič-bih in delovnih organizacij, ^oirieljni namen teritorialnih ®bot je, da se čimprej zmanjša ebnična premoč nasprotnika in Povečajo težave, ki spremljajo ^ovražnika na tujem ozemlju, ^bnos v živi sili se bo konstantno Prerninjal v našo korist. Naša Prednost v načinu uporabe žive v, e je bistvena v premočni vojaki veščini.
Kašo teoretično misel prev-ebia celotno .prebivalstvo z ®botno idejo o vodenju vojne, to je zelo važno dejstvo in pred-T°st pri vodenju doktrine SLO.. eKtorialna vojska naše države je jbdobna vojna organizacija, ki sj a v svojem sestavu rodove in ^bzbe, kot operativna armada. 2?aka formacija predstavlja ^.b^ženo moč sodobnega peša-Jskega, protioklepnega, artilje-Iskega in ostalega sodobnega
orožja. Res, da te enote ne bodo imele vrhunskega težkega orožja, ker jim tudi ni potrebno, glede na kraje, naloge in način boja. Gledano z vojaškega stališča, so te formacije v koncepciji SLO pomemben faktor pri izvajanju originalne strategije in različnih akcij v obrambi, odvisno od pogojev in kraja vsake družbenopolitične skupnosti in delovne organizacije za celo državo. Enote se formirajo iz vrst vojaških obveznikov in prostovoljcev. V času vojne pa bi prišle v sestav terito-rijalnih enot tudi enote ljudske milice.
To ogromno moč, po številu enot, ljudi in številnih možnostih, ki je posejana vzdolž in počez naše države, ne more noben sovražnik obkoliti, onesposobiti, še manj pa uničiti in nevtralizirati. V splošni obrambni vojni, se
srečuje sovražnik z novim nasprotnikom, s silo, ki je številčno močnejša, moralno enotnejša, ki dobro pozna vojaške veščine, v tem pa je glavni vzrok njegovih slabosti, ki ga potem vodijo v neizogiben poraz. Samostojno ali pa v sodelovanju z enotami JLA morajo TE poleg oboroženega boja, tudi braniti ostalo prebivalstvo, teritorije, materialne dobrine, delovne in druge organizacije ter organe družbenopolitičnih skupnosti, od vseh vrst sovražnikovih aktivnosti, kakor tudi vzdrževati javni red in sigurnost v slučaju neposredne vojne nevarnosti.
Enote teritorialne obrambe so enakopraven element oboroženih sil SFRJ. Njeni pripadniki so fizično in strokovno pripravljeni po svojih specialnostih in službah za vse oblike vojne, kakor pripadniki operativne armade. One ne zapuščajo svojega ozemlja, pa čeprav sovražnik prodre do tam, marveč samo menjajo način in obliko svojih dejstev. Ce je fronta stabilna, jOjCnote TO branijo skupaj z enotami JLA. Če pride do vklinjavanja ali do prebitne fronte, delujejo TE v sodelovanju z JLA na boke in krila, še posebej pa v ozadju, napadejo kolone, ki dovažajo hrano, orožje itd., uničujejo komunikacije, napadajo rezervne sovražne enote in druge objekte, ki jih je sovražnik zavzel.
Z eno besedo, TE so tisti čini-telj, ki bo v prakso sprevedel stališča in misli, ki so izražene v zakonu o ljudski obrambi. Z delovanjem take teritorialne obrambe, ki izrašča iz podjetij in občin v enotni in splošni sistem
odpora, sovražnik se bo moral spoprijeti z organizirano in oboroženo milijonsko armado in ljudstvom, z neštetimi žarišči odpora. Napadalec bo zato prisiljen, da se bo razvlekel po širšem ozemlju, da brani sleherni most, progo, tovarno, mesto in vas, na začasno okupiranem ozemlju. Ali bo lahko to izdržal in kako dolgo, v pogojih, ko teritorialna vojska menja svoja taktična dejstva, ko branilci svoje domovine preraščajo iz klasične armade, v nepremagljiv oborožen narod, v vojno moč novih kvalitet, ki nanaša napadalcu številne sabotaže, diverzije in zasede na vsakem koščku zemlje, to pa je veliko vprašanje.
To se pravi, da je teritorialna obramba izraz samoupravnih pravic vseh činiteljev obrambe in procesa podružbljanja oborožene sile naše socialistične družbe in njene transformacije v novo kvaliteto — oboroženo ljudstvo. Oborožene enote TO in enota JLA uresničujejo koncepcijo SLO. Z izvrševanjem pomembnih nalog, z namenom, da onemogoči sovražniku hitre stra-tegijske rešitve in pripravi pogoje za dokončni obračun ter spremeni celotno državo v neosvojljivo trdnjavo in široko strategij-sko lepezo vojne organiziranosti vseh obrambnih struktur naše socialistične samoupravne družbe.
Tekst in sliki: SVETISLAV NIKOLIČ
Vzorne bolničarke prostovoljke: Bernarda Grubor, Marija Plut, Sonja Balkovec, Anka Vodopivec in Anka Tomšič
PO SLUŽBI H KNJIGAM
Angelca Petrinjak
Živahno kavarniško življenje, ki so ga v TOZD Kavarna — bar Nebotičnik navajeni ob popoldnevih in večerih, se dopoldne umiri, ko zahajajo v deseto nadstropje ljubljanskega nebotičnika le redki upokojenci, le včasih ga napolni živžav skupin osnovnošolcev.
P.rihajajo na skodelico kave, čaja, mleka z žemljico, pridejo na klepet in prebiranje časopisov in revij, ki jih tam dobe vseh vrst in v nekaj jezikih.
Ob popoldnevih streže goste Angelca Petrinjak, ki bo letos končala gostinsko šolo. Je zelo priljubljena, saj se svojemu bodočemu poklicu posveča z veseljem, še toliko bolj, ker se je zanj odlo-
čila bolj pozno.
V Ljubljano je prišla po končani osnovni šoli iz okolice Varaždina. Denarja za nadaljnje šolanje doma ni bilo, zato si je tu poiskala zaposlitev. Dve leti je pri neki družini pazila dva otroka, potem je odšla v hotel Turist za pomivalko. Pot jo je zanesla tudi v Nemčijo, kjer je leto in pol delala v gostinstvu.
Spoznala je, da ji je delo v gostinstvu všeč. Privlačevali so jo ljudje, s katerimi ima, v tem poklicu dosti opraviti. Po vrnitvi v Ljubljano je prišla v kolektiv TOZD Kavarna — bar Nebotičnik, kjer je delala kot snažilka.
Tu je videla možnosti, da se izuči poklica gostinske delavke,
Kegljači iz TOZD TMI Gabrijan, Kodrnja, Mrzel, Podgorelec, Molek in Vrenk so v lanskem letu zasedli tretje mesto v trim kegljanju
za kar so jo navdušili tudi drugi sodelavci. Vpisala se je na gostinsko šolo, ki jo obiskuje v popoldanskem času. Uspehi so tu. Še malo in tovarišica Angelca bo šolo zakkjučila.
Danes jih ima triindvajset let. Vendar njenih poklicnih ambicij še ni konec. Zaupala je:
»Zelo sem hvaležna kolektivu, da mi plačuje šolnino in mi nudi še druge ugodnosti, kot so delo v dopoldanski izmeni, da lahko popoldne hodim na predavanja. Mojih želja pa še ni konec. Po zaključnem izpitu bi se rada vpisala na hotelsko šolo, kar pa bom zmogla le spet s pomočjo TOZD.«
Torej pomeni, da mislite delo v kavarni opustiti?
»Rada strežem v kavarni in všeč mi je ta kolektiv. Mislim pa, da ni nič narobe, če so moje ambicije usmerjene še na bolj zanimiva področja dela v gostinstvu.«
Vmes, ko sva klepetali, so prihajali gostje. Odhajala je k njim in jih z vso pozornostjo stregla. In kako se razume z njimi, me je zanimalo.
»Lepo se razumemo. Pozornosti ne manjka ne z njihove ne Z moje strani. Veste, zelo sem zadovoljna, da vsakemu prinesem kavico ali pijačo na lepo pogrnjenem pladnju, da katero rečem gostu, pa četudi o vremenu in da so tudi oni prijazni z menoj. Slabe volje gostu nikoli ne pokažem-Stregla sem tudi že popoldne in zvečer, ko so tu mlajši obiskovalci, in moram povedati, da nisem naletela na nesramnost in objestnost. «
Toliko o Angelci Petrinjak prijazni natakarici iz Nebotičnika, ki ne veseli le strežba! temveč rada tudi smuča, planinari, zbira značke, razglednice! znamke in stare kovance.
NADA RIHTAfl

Angelca Petrinjak vsakega gosta z veseljem postreže
SPOZNAVAJMO NAŠE DOBAVITELJE
Delamaris vam predstavlja
ANTIPASTE — PREDJEDI
Predjed WECKEND s. o. 125 gr Predjed ARGO PICNIC — MERCATOR 125 gr Riba s povrtnino IZOLA BRAND 125 gr
DELMAR skuša v dresing omaki 125 gr
DELMAR skuša v dresing omaki 195 gr
PAŠTETE IN MESNE KONZERVE
Turistična pašteta 100 gr Kokošja pašteta 100 gr Kokošja pašteta 35 gr alu-doza
Mesni RAGU 250 gr
KAVA
DELKAVA instant 48 gr DELKAVA instant 250 gr
INSTANT NAPITKI ZA AVTOMATE
KAKAO 1000 gr ČAJ 1000 gr LIMONADA 1000 gr
INSTANT NAPITKI ZA ŠIROKO POTROŠNJO
KAKAO 350 gr
ČAJ 450 gr
Limonada 450 gr
Mešanica za belo kavo 125 gr
INSTANT OSVEŽUJOČI SADNI NAPITKI — GRINGO
ANANAS 25 gr BOROVNICA 25 gr GRAPEFRUIT 25 gr MALINA 25 gr OR ANŽ AD A 25 gr
DELAMARIS
Novo iz Embe
Že v prejšnji številki Mercatorja smo vas seznanili z izdelki Delamarisa, ki so tudi stalno v 2alogi v našem centralnem skladišču. Vendar pa je žal vmes Posegel tiskarski škrat in tako seznam, ki bo pri naročilih prav gotovo dobrodošel marsikate-remu trgovcu, ni bil popoln.
Danes ga na željo Delamarisa °bjavljamo še enkrat. Med ponujenimi izdelki vas bi radi posebno °Pozorili na hren v kozarčku, ki je Pred nedavnim ponovno prišel v
trgovine.
jDha in začinka
Kokošji briketi dvojni 44 gr Kokošji briketi trojni 66 gr Kokošja juha 1-1 kg
Goveja juha briketi dvojni P4 gr
Goveja juha briketi trojni 66 gr Goveja juha 1-1 kg
Domača goveja juha 30 gr Domača kokošja juha 27 gr Začinka v kozarčku 75 gr
Zelenjavne konzerve
Paradižnikov koncentrat 50 gr tube
Kren čisti v kozarčku 170 gr
IZOLA
Kuhan fižol rjavi 470 gr Kuhan fižol rjavi 900 gr Kuhan fižol beli 470 gr Kuhan fižol beli 890 gr
Srbski pasulj s klobaso 400 gr
Prebranac 410 gr
Srbski pasulj 450 gr Srbski pasulj 890 gr
Tomato ketchup 340 gr steklenice
Paprika ketchup 315 gr steklenice
Paprika ketchup picant 315 gr steklenice
ARGO Fondin 390 gr steklenice
Worchester omaka 340 gr steklenice
NESTERILIZIRANE RIBJE KONZERVE
Slani fileti zviti s. o. 50 gr Slani fileti ravni s. o. 50 gr
STERILIZIRANE	RIBJE
KONZERVE
Sardina IZOLA BRAND — MERCATOR s. o. 125 gr Sardina ALPE-ADRIA v paradižnikovi omaki 125 gr Sardipa PICANT s. o. I. kval. 125 gr
Tokrat ne gre za novost med proizvodi, pač pa za novo embalažo 200 gramske Orient kave. Težave z dvestogramsko kavo se pojavljajo že nekaj časa. Staro, celofansko vrečko, ki se je zaradi slabe kakovosti papirja večkrat trgala, je v lanskem letu zamenjala nova vrečka iz alu folije. Vendar pa trgovina, pa seveda tudi kupci, modernega, s pisanimi barvami opremljenega dizajna niso sprejeli.
Zato so v Embi začeli razmišljati o novi opremi. Nova kreacija vrečke je standardna in bolj primerna. Po barvah je embalaža podobna vrečkam 100 gramske pražene kave, ki je v naših prodajalnah že dovolj poznana.
Kava v novi embalaži bo prišla na tržišče v prvi polovici meseca marca, seveda pa bodo vzporedno prodajali tudi kavo v stari embalaži. Na zalogi imajo še precejšnjo količino folije za vrečke s starim vzorcem in to je seveda potrebno porabiti.
Ko pa smo ravno pri kavi, naj napišemo še naslednje. Pred meseci smo predstavili novo polnitev kave v 3 kilogramske doze, ki so namenjene za gostinstvo. Zaradi večje cene embalaže je bila tako pakirana kava nekoliko dražja. Zdaj pa so v Embi ceno kave v teh dozah izenačili s ceno kave v tri kilogramskih vrečkah.
MILE BITENC
Takole izgleda nova embalaža za 200 gramsko praženo kavo. V ozadju so 3 kilogramske doze pražene kave, namenjene za ekspres aparate
MERCATOR 21
R
di
k
SPOZNAVAJMO NAŠE DOBAVITELJE
_____ ________________________^
NOVOST IZ SLOVINA
Svetli rum Havana Club
V januarju so začeli pri Slovinu polniti in pošiljati na tržišče novo alkoholno pijačo, svetli rum HAVANA CLUB. Ob tem pomembnem dogodku so sklicali tiskovno konferenco, katere sta se razen predstavnikov sredstev javnega obveščanja udeležila tudi predstavnik Republike Cube veleposlanik dr. Fernando L. Florez Ibarra in predstavnik izvoznika Cubaexporta Alfred Diaz Reyes.
SLOVIN
NAGRADNA
KRIŽANKA
Rešitve tokratne nagradne križanke pošljite uredništvu Mercatorja do 20. 3. 1977. Med reševalce bomo z žrebom razdelili 10 nagrad, ki jih bo pripravila Radenska.
*iivaiwvaiiauiu, uauuic.it:Letos smo videvali v Delovni skupnosti podjetja za Pusta tn^. razočarani. Stoli v jedilnici na Aškerčevi 3 so še vedno polomljeni, maškar. Tale je bila precej žalostna, pa ne vemo zakaj. Ne vemo tu
V«	C •	* 1	v 1 v	1	T a fV O 17" O IT" 4.' »1	*• * CP »A	1	11 tl ■ >«C1 I <1 vr t’.ll » 1 - . 1 ' .. .
Pričakovali smo, da bo tale mojster kaj postoril po hiši, pa smo ostali azočarani. Stoli v jedilnici na Aškerčevi 3 so še ve« edino roke in noge naših delavcev so za čuda še cele.
tega, kakšne prispevke je pobirala v veliki koš..
Nogometni klub Mercator pred novo sezono
V nedeljo, 6. marca, bo nogometni klub Mercator odigral v Zrenjaninu prvo tekmo v novi pomladanski sezoni. V jesenskem kolu je klub zasedel 17., predzadnje mesto v II. nogometni zvezni ligi zapad.* Kako pa so fantje pripravljeni na nove osvojitve točk, nam je povedal kapetan moštva Darko Bajec.
»V februarju smo se sedemnajst dni pripravljali na Malem Lošinju. Dvakrat dnevno smo trenirali z žogo, žal pa teren ni bil vseskozi najboljši zaradi slabega vremena. Tam smo odigrali tudi dve prijateljski tekmi z Mariborom, na povratku v Ljubljano pa še na Reki z istoimenskim klubom.«
To so bile prve priprave z novim trenerjem Gugoljem, ki ga večina pozna že od preje, ko je še treniral Olimpijo, vemo da pa je kar nekaj igralcev prišlo v Mercator ravno iz tega kluba. Med njimi je tudi kapetan Bajec, ki že sedmo leto igra za naš klub.
Po mnenju Darka Bajca so igralci v dobri formi. V Mercator prihajajo to sezono novi igralci, in sicer: Šišič iz Olimpij e, Ražič in Stojanovič iz Reke, Komljenovič iz Bora, Hrga iz Osijeka. Pridobili so še nekaj mladih igralcev iz Ilirije in Slovana, ki kažejo, da bodo postali obetavni igralci.
Fantje pravijo, važen je start! Upajmo, da bodo dobro začeli že v prvi tekmi z zrenjaninskim Proleterjem.

Darko Bajec, kapetan moštva .nogometnega kluba Mercator
Uk
* !-
Mercatof
Glasilo delovnega kolekti'8 »Mercator«, Ljubljana, A* čeva 3 — Izdaja skupni delavs» svet podjetja »Mercator« — enkrat mesečno — Ureja ure<Ln. ški odbor: Edo Božič, Danilo V majnko, Branko Gorjup, Banc'J j, Hvastija, Nada Rihtar, Mab Pogačnik, Jože Rener, Ivanka hovčak — Odgovorna uredrn. Ivanka Vrhovčak — Tisk:	.
skarna Ljudske pravice, jana
l
Oproščeno temeljnega davka prometa proizvodov