Leto UOUMLfšL
Izhaja, vsak vrst a Dta 1, do 100
Dta 4.—. pelja —iBit T
& Dtn 2.50, od 100 do 800 vnt & Ob X po dogovor«, taseratni davek posebej. —
cesta. 1, telefon #t. 65; Ob kolodvoru 101. T Ljubljani St. 10.351.
Hnglila se pripraulfa na odločno obrambo
V Angliji resno računajo z možnostjo, da bodo Nemci poskusili napasti tudi Anglijo, in so izdali obsežne varnostne ukrepe
Lrondon. 27. mala. br (Reuter) Po Informacijah, ki so jih zbrali na merodajnem mestu, kaže vse na to. da nameiava Nemčija že v kratkem izvesti silovit napad na Anglije« Temu c'LJu služijo ne samo operacije nemške vojske v Belgiji in severni Franciji, marveč tudi priprave na Norveškem. Danskem in Nizozemskem. Tod zbirajo Nemci številne čete in imajo pripravljeno že celo brodovje transportnih ladij, s katerimi nameravajo prepeljati nemške čete in jih izkrcati na angleški obali. Pred tem nameiavajo izvesti silovit le a ski napad na vso Anglijo ter enako, kakor v I
Belgiji in na Nizozemskem, izkrcati veliko število padalcev, ki naj s primerno akcijo povzročijo zmedo v angleškem zaledju in s tem omogočijo uspeh nemškega napada. Spričo tega so angleške oblasti pod vzele vse potrebne ukrepe, da se takemu napadu z vsemi sredstvi upro. To je tudi povod za izpremembe v vodstvu angleške vojske. Naloga novega poveljnika domovinske vojske generala Ironsidea je predvsem ta. da pripravi obrambo Anglije. V merodaJnih krogih ne prikrivajo, da je položaj zelo re^en ter da mora biti prebivalstvo na vse pripravljeno.
Anglija se pripravlja
Važne spremembe na vodilnih vojaških mestih Nova organizacija domovinske obrambe
London, 27. maja A A. (Reuter) Uradno poročajo: Šef generalnega štaba angleške vojske general lronside fe imenovan za glavnega poveljnika državne obrambe, general Deal pa je imenovan za šefa generalnega štaba.
Imenovanje general* IronsMea za glavnega poveljnika angleške vojske v domovini in imenovanje generala Deala za njegovega naslednika v položaju šefa generalnega štaba se smatra za dokaz velikr važnosti, katero pridaje angleška vlada spopolnitvi državne obrambe z vsemi sredstvi, s katerimi razpolaga Anglija. Angleška vlada si je s tem izbrala vojaka, ki si je stekel izredne zasluge in ki se uvažuje tudi v tujini kot človek, ki je določen za tak položaj- Tudi general Dea'. ki je bi' pred kratkim imenovan za pomoćnika šefa generalnega štaba, je uvaževana vojaška osebnost doma in v tujini. Dobru informirani krogi so izjavili uredniku Rcuterjeve agencije, da ic vprašanje obrambe Angl'je sedaj najvažnejše   vprašanje,  katc-remu   se  na vseh
mestih pripisuje največja važnost. Misel,
! da bi Anglija sama mogla biti napadena, I je bila v zadnjem stoletju tako daleč od stvarnosti, da je moial angleška vlada vso I obrambno organizacijo postaviti na nove te melje. Isti krogi pristavljajo, da imenovanje generala Irons.dea za glavnega poveljnika ne pomeni nikakršne kritike doseda-njega dela generala Kirkeja, ki je sedaj razrešen svojih dolžnosti kot glavni poveljnik domovinskih vojnih sil. Stvarno ni bil nihče odstranjen s svojega položaja temveč so bila samo izvršena imenovanja, katera zahteva izredno resen položaj, v katerem je država in ki zahteva izjemne odredbe.
Spremembe v angleških ministrstvih
London, 27. maja. s. (Reuter) Med višjim uradništvom v angleških mirnstrstvih je bilo izvršenih nekaj važnih sprememb. Med drugim ie imenovan za pomočnika štaba vojne mornarice povelinik matične ladije za letala »Ark Royal« kapitan Po-
wer.
„Vojna se je začela z največjo resnostjo44
V Angliji resno računajo z nemškim napadom Delna evakuacija južnih in vzhodnih pokrajin
London, 27. maja, s. (Reuter) Oblati so odredile evakuacijo otrok iz ozemlja ob vzhodni in južnOvzhodni angleški obali, zlasti v grofijah Suffolk in Kent.
V zvezi s to odredbo je imel snoci minister za zdravje Malcolm Macdonald go-vor po radiu. Dejal je, da mora vlada prilagoditi svoje ukrepe za obrambo civilnega prebivalstva splošnemu vojaškemu položaju. V prvih 8 mesecih vojne ni bilo nevarnosti za direktni napad na Anglijo.
Po nemškem vpadu na Nizozemsko in v Belgijo ter severno Francijo pa je položaj docela drugačen. Nemčija Je odločena storiti vse, da doseže zmago še to poletje. Poslužila se bo vsakega sredstva, da doseže ta cilj. V to svrho bo nemška vojska hotela predvsem zlomiti moralo civilnega prebivalstva v Angliji, ki dela v zaledja v tovarnah in rudnikih za vojsko. Vojna *e je sedaj začela z največjo resnostjo.
Molitve za zmago v Angliji
Včerajšnja nedelja je bila po vsem imperiju dan molitve za zmago zaveznikov — Poziv Vatikana
London, 27. maja. br. (Reuter) V smislu poziva angleškega vladarja vsem narodom imperija je bil današnji dan v Angliji, do-minionin in kolonijah posvečen molitvam za zavezniško zmago. V Westminstrski katedrali v Londonu so se svečane službe božje udeležili poleg angleške vladarske dvojice tudi nizozemska kraljica Viljemi-na, predsednik vlade minister Churchill ter skoraj vsi člani angleške vlade. V katoliški cerkvi v Londonu je Imel kardinal Hinslev zelo značilno pridigo, v kateri je na glasil, da za noben kontinent na svetu sedaj ne more biti več vprašanje, za kaj gre. ^ , ■ r-  . -j i
- v*wty.i    "i * ?\ i^-c/ m*«JL je
-—. .i___cf,i   * i j* ..      a •* 1 *    Ni in ne
bo miru preden se take razmere ne bodo odpravile. Solze žena in otrok in Krt bojevnikov pozivajo ves svet na križarsko vojno za osvoboditev narodov od nasilja, V zvezi s tem opozarjajo tukajšnji krogi
tudi na snočnjo oddajo vatikanskega radia, ki je pozval ves katoliški svet, da bi
povzdignil svojo molitev za rešitev pravice in ljubezen božjo, ki naj bi odrešili ves svet. če bo vse delo človeštva posvečeno tema smotroma, bo zmaga ljudi, ki se bore za ta dva ideala, zagotovljena.
»človek je močnejši od vsakega stroja44
London, 27. maja. A A. (Reuter.) Canter-burvjski nadškof je včeraj v svoji pridigi v vvestminstrski opatiji rekel med drugim: Naj bo moč stroja, ki jo je nemška vlada pripravljala dolgo vrsto let za svoje ubijalske cilje, še tako velika in celo strahovita, je človek vedno močnejši od vsakega stroja. Dokazalo se bo, da je duh svobodnih ljudi močnejši kakor podrejanje ljudi, ki na ta način postanejo strojni splet.
„Samo uvod v končni obračun z Anglijo44
Nemški komentar o borbah na zapadu
Berlin. 27 maja AA (DNB) Nemške zrakoplovne sile se poslužuieio novih ugodneiših operišč na morski obali in so v soboto prvič bombardirale številna letališča na vzhodu in jugovzhodu Anglije. Odkar so v poročilih nemške vrhovne komande skupno omenjata imeti Calais in Dover, ie bilo pričakovati, da se bo tudi v Angliji začela močnejša akcija. Borbe, kj se vodijo zadnja dva tedna, so bile sploh samo nvod v obračun z Anglijo. Nemške zračne sile so bombardirale sedaj
ona letališča, s katerih so očividno odhajala angleška bombna letala, ki so v zadnjih nočeh bombardirala zapadno N mči-jo. Ja*no Je, da ti napadi nemških zračnih sil na angleška letališča niso sadnji.
Tudi na evropskem kontinentu so Angleži pretrpeli že hude udarce, pa jih bodo še pretrpeli, ker se Jim ni posrečilo, prepeljati čez Kanal angleške ekspedicij-ske čete. katere bi se morale boriti v obkoljenem obroču, katerega sedaj koncentrično napadajo na vsaj Mi Nemci ▼ Ju-
gozapadni Belgiji in v pokrajini Artois Dejstvo, da nemške čete neprestano napredujejo in da se neprestano bijejo tako hude borbe, dokazuje, da preskrba nem-
ških čet z municijo in bencinom funkcionira točno PO načrtu, ki ie bil pripravljen z največjo pazljivostjo.
Nemške priprave
Koncentracija čet in prevoznega brodovja
Berlin. 26. maja. z (Neue Zurcher Zed-tung). V berlinskih krogih poudarjajo v komentarjih k poročilom nemškega vrhovnega poveljstva, da so zadnji letalski napadi na angleško obalo in v notranjosti
Anglije priprava za splošno akcijo, ki bo sledila morda ie v par dneh. Vse priprave
za generalni napad na Anglijo »o že v teku. Nemčija le odločena prehiteti Anglijo in Francijo ter jima sadati odločilni ndar
prej. predno jima pride na pomoč Amerika.
Curih, 26. maja. z. »Neue Zurcher Zei-tung« poroča iz Stockholma, da prevladuje v vseh tamošnjih krogih vtis. da se Nemci z vso resnostjo pripravljajo na generalni napad na Anglijo. Zadnje dni I koncentrirajo   močne   Čete na zapadni in
j Južnczanadni obali Norveške ter na Dan-i skem. Prav tako se zbira v tamošnjih vo-
Ljubljanski velesejem
1. — 10. jun. 1940
47. razstavna prireditev.
Bogato založen velesejem. 600 razstavljalcev domačih in inozemskih. Posebne razstave: Pohištvo, Avtomobili, Zaščita pred napadi iz zraka, Naša vsakdanja hrana, Zobna tehnika, Moda, Turizem. Polovična voznina na železnici in parnikih.
Na postajni blagajni kupite rumeno železniško   izkaznico  za  din   2.—.
dah veliko nemško prevozno brodovje, pripravljeno, da vkrca čete in jih po temeljiti letalski pripravi prepelje na angleško Obalo. Tudi inspekcija admirala KoderJa je V zvezi s temi pripravami. Splošno računajo s tem. da bodo Nemci pospešili svoj napad na Anglijo in ga izvršili morda   se prej,   predno bo odločena
borba v severni Franciji in Belgiji.
Položaj na bojiščih nespremenien
Nemci še nadalje srdito napadajo, zavezniki pa uporno branijo svoje postojanke, ki so jih ponekod se izboljšali
Pariz, 27. maja br. (Havas) Položaj na
fronti se v zadnjih dveh dneb m bistveno spremenil. Na področju med Valencien-nesom, Gambraiem in Arrasom se ljute borbe nenehoma nadaljujejo, vendar so v primeru z boji prejšnjih dni nekoliko popustile. Pri Contravu in južno od tega mesteca pa so se razvneie nove borbe, ki so trajale včeraj ves dan z nezmanjšano jakostjo. Francoske čete so odbile vrsto sovražnih napadov in so mestoma prešle celo v protinapad. Severozapadno od Arrasa je sovražni pritisk nekoliko popustil. Na obali Kanala se nadaljujejo srdite borbe z nemškimi motoriziranimi oddelki   V Bou-
ilogneu so se še davi francoski oddelki odločno branili. Vzhodno od Amiensa, kjer
je nemška vojska v borbi nekoliko kompaktnejša, so francoske ćete dosegle nekaj pomembnejših uspehov.
Zavezniška poročila
Pariz, 27. maja. s. (Havas). Sovražni pritisk je sedaj osredotočen predvsem na zavezniške armade na severu in sicer tako z južne, kakor tudi z vzhodne strani. Najhujši so trenutno boji na vzhoda ob reki Lys in ob gornji šeldi. Sovražnik je poslal v boj zelo močne oddelke zlasti pri Court-raln. Toda sovražni napadi, ki so trajali včeraj ves dan, so bili tu proti večeru zaustavljeni in odbiti.
V zapadnem delu bojišča, na liniji Cara-brai — Bapaume — Boulogne ni sovražnik pod vzel nobene večje akcije. Glavno prizadevanje nemške vojske je osredotočeno tu na pošiljanje velikih novih o jače n j skozi vrzel pri Bapaume u proti morju. Ob Kanalu je položaj v glavnem nespremenjen. Sovražnik operira tu predvsem z oklopnim! edinicami. Calais in Dunkerque sta še v zavezniških rokah.
Nasprotno pa je v akciji v vrzeli pri Ba-paumeu predvsem nemška pehota, zlasti pri Ar rasu in vzhodno od tod.
Na jugu so borbe bolj lokalnega značaja. Francoska vojska nadaljuje z očiščevalnimi operacijami. Nemške Čete so bile pregnane z nekaj točk na levem bregu Somme in Aisne, kamor jim je uspelo prodreti. Sedaj so francoske čete celo na več mestih prodrle na desni breg In si utrdile tam močna oporišča. V ozemlju med Sommo in Mcuso so še vedno hudi boji. V Argon-skem lesu je francosko topništvo prizadelo velike izgube sovražnim oklopnim edl-nicam.
Pri Sedanu se je popolnoma ponesrečil sovražni poizkus prekoračiti reko Chiers.
Zavezniško letalstvo nadaljuje tako na fronti, kakor tudi v nemškem zaledju brez prestanka z uspešnimi operacijami.
Angleško vojno poročilo
London. 27. maja. AA. (Reuter) Glavni stan ang.eške vojske poroča: Včeraj ni bilo resnih napadov na fronti, ki io držijo angleške čete. Sovražnik ie začel hud napad na belgijske čete. ki se boriio levo od nas ter so bile angleške in francoske čete pcslane na pomoč belgijskim četam. Mesta v ozadju so bila bombardirana s težkimi bombami. Dogodki v ozadju nikakor niso neugodno vplivali na hrabrost in odporni duh angleških čet. Včeraj ie en angleški tank uničil sedem sovražnih oklopnih avtomobilov.
Belgijsko vojno poročilo
London, 27. maja. a (Reuter) Vrhovno poveljstvo belgijske vojske ie izdalo sinoči naslednje vojno poročilo:
Kljub mnogim hudim bojem v zadnhh tednih in kljub težkim bogojem. pod katerimi je bil izveden urnik belgijske vojske, je belgijska vojska ostala močna in njena morala ohranjena. Sedaj stoji belgijska vojska na levem krilu zavezniških
armad in nudi odpor sovražnim vojskam, ki hočejo prodreti r>roti morskim ožinam pri Dovru Belgijska vojska ie dosegla V bojih več uspehov in ie samo včeraj uiela 500 nemških vojakov
Dnevno so nad belgijskimi postojankami sestreljena nemška letala Od izbruha vojne dalje ie bilo od belgijskih lovskih letal in protiletalskih topov sestreljenih že 255 nemških letal.
Sestanek Reynauda s Churchillom
London, 27. maja. s. (Reuter.) Francoski ministrski predsednik Revnaud, ki se je
včeraj nekaj ur mudil v Londonu, se je že zvečer vrnil v Pariz. V Londonu se je
posvetoval Revnaud z ministrskim predsednikom Churchillom in člani angleškega vojnega kabineta.
Belgijski ministri v Londonu
London, 27. maja. s. (Reuter.) Včeraj so dospeli v London belgijski ministrski predsednik Pierlot, zunanji minister Spaak, vojni minister Denis in notranji minister, že od prej se mudi v Londonu belgijski finančni minister. Pierlot in Spaak sta imela včeraj posvetovanja z angleškim zunanjem ministrom lordom Halifaxom.
Calais se še brani
London, 27 maja br. (Reuter) Glede na nemške vesti, da so nemške čete zavzele Calais, izje\'ljajo v londonskih meroda}]-nih krogov, da so te vesti popolnoma izmišljene. Calais je še vedno v zavezniških rokah. Tu se angleške tn fr&ncoske čete ramo ob rami bore in so bili doslej vsi napadi sovražnika odbiti
AngleSki ruSilec potopljen
London, 27. maja s (Reuter) Angleška admiraliteta javlja, da je bil zaradi sovražne akcije v bližini francoske obale v Kanailu potopljen angleški rušifec »\Ves-sex*. 6 čJanov posadke ie pri tem izgubilo življenje To je 14. rušilec, ki ga je angleška vojna mornarica izgubila v sedanji vojni. Ob izbruhu vojne je razpolagala angleška mornarica s 179 rušilci. Med tem pa je bilo zgrajenih že več novih rušilcev.
Churchill jutri ne te poročal o položaju
London, 27. maja. AA. (Reuter.) Po mnenju parlamentarnega dopisnika Reu-terjevc agencije za sedaj nI verjetno, da
bi ministrski predsednik Churchill mogel v torek, ko se sestane poslanska zbornica, podati poročilo o vojnem položaju. Odločitev Churchilla bo zelo odvisna od položaja, v francoski Flandriji. Pričakuje pa se. da bo Churchill podal izjavo, čim bodo prilike to dovolile. V torek bo v poslanski zbornici govor o delu ministrstva za informacije. Duff Cooper se bo tedaj prvič pojavil   v   poslanski   zbornici   v svojstvu
ministra za informacije. Ta teden bo poslanska zbornica nadaljevala proračunsko razpravo.
Nemško poročilo
Berlin, 27. maja AA. (DNB) O bojih, ki divjajo na belgijskem ozemlju in katerih
se udeležujejo angleške čete, so pristojni vojaški krogi dali nemškemu poročevalskemu uradu sledeče podatke:
Velik del angleške ekspedicijske armade se udeležuje bojev v Flandriji in v
Artoisu. Angleži se nta tem odseku ogorčeno bore v glavnem iz razloga, ker vedo.
da jim preti nevarnost, da bi bili popolnoma odrezani. Na vsem tem področju je preskrba s hrano in municiio zelo otež-kočena in bodo tudi življenjski pogoji ne samo za vojaštvo, pač pa tudi za civilno prebivalstvo postali čedalje težji. Prorturanje nemških čet se nadaljuje kljub žilavemu sovražnikovemu odporu. V Flandriji gre nemški napad čez reko Lys proti severozahodu. Na področju Artoisa sta v nemških rokah Lens in Bethune. Med tema dvema mestoma so divjali prav tako ogorčeni boji tudi za časa svetovne voj-Zdaj so tu nemške čete izvedle napad v obliki klina, katerega vrh ie dosegel La Bassee ter je na ta način prostor med nemško bojno črto na jugozahodu in severovzhodu zmanjšan za 30 km. Na tem
prostoru so v glavnem francoske oklopne divizije.
Ponovno nemško svarilo nevtralcem
Berlin, 27. maja. AA. (DNB.) S pristojnega mesta poročajo, da so sedanje o pozo ritve in opomini s strani Nemčije nevtralcem, naj ne pustijo, da bi njihove ladje plule v sovražnih konvojih, se niso imeli uspeha. Nevtralne ladje se še vedno poslužujejo sovražnih konvojev, će pa kakšna nevtralna ladja plove v sovražnem konvoju, pomeni to čin, ki ne ustreza nevtralnosti. Na ta način se nevtralne ladje izpostavljajo nevarnostim, na kakršne se je že večkrat opozarjalo. Z nemške strani se ponovno opozarja na to, da je za nevtralne ladje nevarno, če plovejo v angleških konvojih.
Zavezniške priprave na Bližnjem vzhodu
Egaptsfca in pravljenooti
armada v strogi pri-ukrepi ob libijski meji
London. 27. maja. & (Reuter). Posebni poročevalec angleške radijske družbe ▼ Egiptu javlja v reportaži iz Kaira, da sta sedaj glavna zavezniška ki egiptska vojska, ki sta bili doslej nameščeni v okolici Kaira, odšli na zapadno mejo Egipta oh italijanski Libiji. Vojaštvo se nahaja v taboriščih pod šotori v puščavi. Oddelki so sestavljeni iz pehote, motoriziranih čet kakor tudi iz tankov in letaL Poročevalec pravi, da je vsa egiptska vojaka v popolni pripravljenosti, enako pa tudi zavezniška
vojska v Palestini. Siriji in v vsej vzhcd *l Afriki Vojaška guvernerja v Kairu n Aleksandri j i sta po radiu pozvala pre" vaJLstvo. naj odda vse orožje. Povsod ) Egiptu so bila osnovani posebni oboroženi prostovoljski oddelki, ki imaio nalog . C pazijo na sovražne padalce. Ti oddeLi. 30 še sedaj povsod v pripravljenosti.
Kairo, 27. maja. s. (Reuter) O i vč rai dalje je za ves Egipt odr3iena . .:mn't^/ ki ostane v veljavi za nedoločen ča*
99
Amerika mora braniti ne samo sebe, nego ves č.ooeški rod"
Resen opomin Rooeevelta ameriški Javnosti — Poloiaj se labko opremani tako, da mora Amerika do skra mosti pospešiti svojo oborožitev — Amerika se mora zavarovati proti peti koloni
\v a s h i z t o n. 27. maja. AA. < Reuter). Predsednik Roosevelt je imel včeraj govor, ki so ga prenašale vse radijske postaje USA. Govoril je pol ure o potrebah državne obrambe ter o sredstvih, s katerimi bi
bilo tem potrebam možno zadostiti, končno pa tudi o vprašanjih, ki neposredno zanimajo bodočnost USA.
V svojem govoru, ki ga smatrajo za neko vi sto dopolnilo ali ilustracijo poslanice o Oboroževanju, ki jo je Roosevelt poslal kongresu, je nantnpil prot* »lepim In gluhim, ki naivno verujejo, da so Zedinjene ameriške države materialno izolirane od evropskega spopada, kakor tudi proti tistim, ki iz str:iiiK-ir>t>;» napadajo zunanjo politiko vlade. Roosevelt je dejal, da ne deli  iluzije  s  takšnimi   ljudmi,   pniv tako
pa tudi ne deli strahu s tistimi, ki jih je Zgrabila paaffca in ne verujejo ve* v ameriško vojsko. Izjavil je. da so USA ganila skoro  neverjetna  poročila  o  vsem,  kar so
v tem trenutku dogaja, in kar se je dogajalo s civilnim prebivalstvom Norveške, Holandije, Belgije, Uaksemburga in Francije. Roosevelt naslavlja energičen pos:iv na   prebivalstvo,   naj   »v   imenu človeške
skupnosti« priskoči na pomoč Rdečemu križll. Končno je poudaril, da sta ameriška Vojska in ni omarica odlično preskrhljeni z  -vsem  potrebnim   in  tudi  dobro izurjeni.
Roosevelt je govoril nato o kapaciteti proizvodnje in dejal, da se ta kapaciteta neprestano povečava. Priznal pa je, da ta
kapaciteta fie vedno ni v Bkladu z resničnimi potrebami, toda nov program o oborožitvi določa kapaciteto proizvodnje 50.000
vojaških letal na leto. Glede ameriške vojne mornarice je Roosevelt dejal, da je danes znatno močnejša v pogledu izvajanja napadov, kakor pa je bila za časa svetovne vojne.
Položaj na svetu se more spremeniti tako, da bo potrebno, da se pospeši izvedba našega programa. Ce se to zgodi, sem prepričan, da bo kongres podpiraj .šefa izvršne oblasti tako, da ne bom niti trenutek okleval, da v danem trenutku zahtevani dopolnilne kredite, v kolikor bi bili ti potrebni.
Roosevelt je dalje izrazil popolno zaupanje v ameriške industrijce. ki proizvajajo vojni  material   na  splošno.  Pripomnil je,
da je vlada pripravljena dati industrijalcem potrebne nove kredite, da nt mogn
razširiti svoje tovarne in zaposliti nove tisoče delavcev.
Predsednik USA je slednjič nastopil tudi proti subverzivnim pokretom, t. j. proti »poti koloni«, ter dejal, da je treba z vohuni, sahoterji in izdajalci postopati kar
n-ajstrože. Oblasti posvečajo posebno pozornost propagandi, ki ima namen zanašati razdor in slabost med Američane, kakor se je to poknznln tudi pri drugin narodih, predvsem na evropski eelfni. J»ri nas ta propagpanda ne sme zasejati razdora in mi **e bomo borili z vsemi silami
proti njej. V trenutku, ko je ves svet skupno z ameriško celino ogrožen od razdiralnih sil, so Američani trdno odločeni, da zgrade svojo onorofteno obrambo, mi
se branimo in gradimo obrambni zid, toda ne samo za Američane, pač pa za ves človeški rod. NaSa naloga je vzvišena In plemenita. Ponoči in podnevi prosim Boga za
mir v tem ponorelem svetu. Vem, da se tudi vi vsi pridružujete tem mojim molitvam. V ljubezni do človeškega rodu bomo skupno prosili Boga, naj zaceli rane in ubk.iži človeško srce — je končal svoj govor Roosevelt.
New Vork, 27. maja. AA. (Reuter.) Prevladuje prepričanje, da je Roosevelt s svojim snočnjim govorom po radiu imel pred očmi ne samo enega, pač pa več ciljev.
fretlvsem je hotel resno posvariti izola-oioniste.   Njegrovo   poudarjanje   o potrebi
oborožene sile Zedinjenih ameriških držav je imelo, kakor verujejo, namen pomiriti
ameriško javnost, ki je zaskrbljena in jo navdaja celo neka panika zaradi raznih propagandističnih trditev po tisku in radiu, da Zedinjene ameriške države ne bi mogle priti na pomoč Južni Ameriki, če bi bila napadena. Tukaj poudarjajo, Je Roosevelt   ja«mo   poudaril   dejstvo,   da je
Amerika »integralni del sveta«. RoosgvpI-tovo raznUnjenje števPnin iluzij — to dela
predsednik USA 2e cela dva tedna — posamezni opazovalci tolmačijo kot »začetne korake psihološke priprave ameriškega naroda«.
Rimski krogi o položaju
Manifestacija fašistične mladine za vojno — „Vsa pogajanja prihajajo prepozno" — Nova zagotovila balkanskim državam
Rim. 27. maia. br. (Dr. O. A.) Popoldanski telovadni nastoo fašistične mladine na BSussoižnijevem foru. pri katerem ie sodelovalo okrog 7000 Članov fašistične mladinske organizacije se ie zaključil z mogočno manifestacijo za vojno. Prireditvi so prisostvovali Mussolini. Ciano, nemški veleposlanik v, Mackensen. japonska vojna delegacija ter mnogo tisoč dragih ljudi. Ob zaključku so se z vseh strani oglasile strojnice in zagrmeli topovi, mladina
pa je dvignila transparente z napisom »Duce, mi hočemo marširati«. »Mi hočemo vojno!« Množica je ploskala.
Po malem se spet pričenjajo uvajati vojni ukrepi, ki so bili izdani že septembra, ki pa so bili potem ukinjeni ali vsaj omiljeni. Tako bodo s 1. junijem spet ukinili ves zasebni avtomobilski promet, da bi prlštedili bencin, V prometu bodo le državni avtomobili, taksiji in avtobusi. Veliko pozornost je izzval tudi razgovor, ki ga je imel Mussolini vpričo generala Graziania in državnega podtajnika generala Sodduja s celo vrsto generalov, ki so jim poverjeni posli, nanašajoči se na vojno.
Gavda je danes objavil v tedniku »Voce d' Italia« članek, v katerem pravi, da se vojna nikakor ne bliža koncu, nego da se zaključuje šele njena prva faza in to z veliko nemško zmago. Ni dvoma, da imata Velika Britanija in Francija v rezervi še pomembne sile. Samo na italijanskih mejah ie zbranih 1.2 milijona francoskih vojakov To ie indirektna pomoč, ki jo je Italija doslej nudila Nemčiji.
Glede na vse to presojajo diplomatski krogi v Rimu razvoj položaja zelo pesimistično. V najkrajšem času pričakujejo vstop Italije v vojno. Misijo sira Greena označujejo fašistični krogi za brezpomembna in brezuspešna angleška prizadevanja. Prišel ie v Rim — tako pravijo v tukajšnjih krogih — zaradi blokade in trgovskih poslov, vendar pa se Angleži nič ne ozirajo na tega svojega odposlanca, saj so z italijanske motorne ladje mirne duše zaplenili nadaljnjih 800 poštnih vreč. ki jih ie pripeljala iz Južne Amerike za Italijo in Nemčijo. Kaki rezultati Greenove misije za Italijo sploh ne prihajajo v poštev.
Na francoskem veleposlaništvu so danes zanikali vesti, da bi v kratkem prišel v Rim Pierre Laval s kako posebno misijo. Bivši francoski ministrski predsednik ne uživa zaupanja svojega sedanjega naslednika. Prej bo morda prišel v Italijo bivši berlinski veleposlanik Coulondre. če bo sploh še kazalo, da bi bilo treba v Rim poslati kakšno močnejšo diplomatsko osebnost V fašističnih krog h pa so mnenja, da bi bila vsaka taka francoska gesta sedai že prepozna.
Danes popoldne so iz Budimpešte potrdili vesti, da ie Rusija zahtevala vstop
V mednarodno podunavsko komisijo, to pa zaradi svojih velikih trgovskih interesov na Dunavu in pa zaradi tega. ker ie bila v komisiji zastopana že tudi carska Rusija,
Agencija Štefani je nocoj v svojem biltenu citirala polslužbeni madžarski »Pester Lloyd«. ki ie v uvodniku izrazil svoie zadovoljstvo, da je sedai tudi že jugoslovanski tisk prepričan, da Rim in Berlin nočeta nič drugesa kakor mir v jugovzhodni Evropi. To ie mnoso pripomoglo k pobijanju tendenciozne nasprotne kampanje. »Pester Lloyd« je označil vse alarmantne vesti glede Balkana za fantazijo ponarejevalcev resnice, ki bi radi za vsako ceno razširili vojno tudi na balkanski polotok. Nazadnje ie madžarski list izrazil nado, da se bodo taki manevri enkrat za vselej nehali.
Rim, 27. maja. p. Vntikanska agencija poroča, da je vatikanski državni tajnik Maglione pozval vsa diplomatska zastopstva, ki so akreditirana pri Vatikanu, naj ga obveste ali nameravajo ostati v Vatikanu tudi v primeru, da bi se njihove države zapletle v vojno z Italijo. Vatikan ie prioravljen sprejeti pod streho v vatikanskem mestu vse šefe prizadetih diplomatskih misij in njihove tajnike.
Italijanska pomorska zveza z Daljnim vzh?o-dona tikif? jesta
Singapur, 27. maja p. Tukajšnje zastopstvo italijanske paioplovne družbe »Lloyd Triestino« je objavilo, da bo družba ukinila svoje pomorske sveze z Daljnim vzhodom. Ladja »Conte verde«. ki bi se bila morala 22. t. m. ustaviti v Singapuru. je plula mimo angleške luke naravnost v Šangaj.
Zagotovilo Italije balkanskim državam
Berlin, 27. maja. p. Radio je danes objavil, da je italijanska vlada obvestila vlade balkanskih držav, da so vesti, ki so se zadnje dni razširile v tujini in po katerih naj bi Italija intervenirala s svojo vojsko
Teleki za koncentracijo vseli nacionalttlu sil
Budimpešta, 27. maja. AA. (DNB) Madžarski  ministrski   predsednik   grof Teleki
je imel danes govor na sestanku krščanske nacionalne stranke. V svojem govoru je posebno naglašal, da prihaja v Evropi
do velikega preokreta. Zato je potrebna koncentracija vseh nacionalnih sil. Dalje je ministrski predsednik v svojem govoru obsojal ljudi, ki širijo lažnive vesti.
železniške potrebe Slovenije
Na področja ljubljanske železniške direkcije manjka Se okoli 7oo km ielezniikc progo
Živahno udejstvovanje angleškega letalstva
London, 27. maja. br. (Reuter.) Ministrstvo za letalstvo je izdalo službeno poročilo o delovanju angleških izvidniških letal in bombnikov. V njem pravi, da angleška letala intenzivno podpirajo vojsko na kopnem. Poleg tega so snoči in v preteku noči bombardirata sovražne objekte v severni Ifranciji, Belgiji, Nizozemski in zapadni  Nemčiji.  Predvsem so z bombami
obsula sovražnikove zveze z zaledjem ter njegova skladišča streliva, bencina in drugih potrebščin. Pri tem so dosegla znatne uspehe. Dve eskadrilji izvidniških letal sta davi ustavili večjo formacijo sovražnih bombnikov. Dve sovražni letali sta bili sestreljeni. Neko angleško izvidniško letalo se ni vrnilo na svoje oporišče.
London, 27. maja. s. (Reuter). Kakor javlja letalsko ministrstvo so izvedli angleški bombniki v noči od sobote na nedeljo zopet obsežne napade na nemške vojaške objekte. Iz teh nočnih poletov se ni vrnilo samo 6 angleških bombnikov. Pri Rottcrdamu so bila zopet bombardirana bencinska skladišča, ki so deloma še gorela od napadov prejšnjih dni. V Porenju je bilo pognano v zrak nemško mtmicijsko skladišče. Prav tako so angleška letala uspešno napadla z bombami ln strojnicami nemški vojaški transport na nekem mostu.
V zadnjih dveh dneh so sestrelila angleška lovska letala 60 nemških letal, in sicer v soboto 20 včeraj pa 40. Večina letalskih bitk se je vršila med Dunkerqueom in Calaisom. V boju z eskadrilo nemških letal, ki so napadla skupino ladij v Kanalu, so sestrelili angleški love! pet Mes-scrschmiedov in en nemški bombnik. Na Calaisom je bilo v letalski bitki z 20 Mes-serschmiedi sestreljenih pet nemških letal. V drugi bitki pozneje so sestrelili Angleži zopet pet Messerschm ledov, poškodovali nadaljnjih pet in uničili tudi nemško tras-portnb letalo. Z vseh teh operacij pogre-na Balkanu, popolnoma  neresnične. Nas- i gajo samo 11 angleških lovskih letal. 4 an
protno bo Italija storila vse, kar bo v njeni moči. da se vojna ne razširi na Balkan.
Optimizem v Bukarešti
Bukarešta, 27. maja. e. V teku včerajšnjega dneva ie zavladal v tukaišniih odločilnih   krogih   precejšen   optimizem v zvezi z zadržanjem Italije in nienim: za-htevami v Sredozemskem morju in v ju- j govzhodni Evropi. Razširile -o ,ce vesii. da j je intervencija Moskve in VVashingtona za J enkrat zagotovila ohranitev miru v Sre- j dozemskem morju, na Balkanu in iuso-vzhodni Evropi.
Ravnotežje na Balkanu
Švicarske informacije o dogovoru med Rimom, Berlinom in Moskvo
gleška letala, ki so jih pogrešali v soboto, so se med tem vrnila v svoja oporišča.
Angleški demanti
London, 27. maja. A A. (Reuter.) Pristoj-j ni krogi v Londonu izjavljajo zvečer, da je i popolnoma neutemeljena trditev posebnega poročila nemške vrhovne komande, da bi bila potopljena zavezniška ladja matica za letala v bližini norveške obale!
London 27. maja s (RcuteT) Peta lista izgub angleške vojske navaja 230 imen, med njimi 6 oficirjev Vsi t: so bili bodisi ubiti, ali  ranjeni  ozirrma ujeti.
Sorzna poročila
Curih, 27. maja. Beograd 10.—, Pariz 8.10, London 14.30, New Tork 446.—, Bruselj 22.50, Madrid 45.—, Berlin 178.75, Stockholm 106.37, Sofija 5.50, Bukarešta 2.37.
Curih. 26. maja. z. Južnovzhodni dopisnik :Neue Zurcher Zeitung« poroča na podlagi informacij iz diplomatskih krogov, da je sada j s pogajanji med Rimom, Berlinom in Moskvo položaj že tako daleč razčiščen, da bd ostale Jugoslavija, Bolgarija Rumunija in Madžarska neprizadete, če bi prišlo na Sredozemskem morju do oboroženega konflikta. Pri *.em naglasa, da zasledujejo tako Italija, kakor Rusija in Nemčija na Balkanu in sploh v južnovzhodni Evropi politiko ravnotežja, ki se pod nobenim pogojem z nobene strani ne sme kršiti. Po sklenitvi trgovinskega sp:razuma med Rusijo in Jugoslavijo ni nobenega dvoma, da bo v najkrajšem času prišlo tudi do obnove diplomatskih odnošajev. s čimer se bo položaj na Balkanu še bolj učvrstil. Istočasno se kažejo znaki nadaljnjega popuščanja napetosti med Rusijo in Rumunijo, zlasti odkar je bila Rusija povabljena, da vstopi v mednarodno podunavsko komisijo, kjer bo
najtesneje sodelovala z Rumunijo. s katero je v enaki meri zainteresirana glede varnosti na izlivu Dunava in na Črnem morju.
Pomirjevalni demantija iz Budimpešte
Budimpešta, 26. maja. p. ^Pester Lloyd« razpravlja danes o vesteh, ki so se razširile v tujini in po katerih naj bi se madžarsko sodelovanje z Rimom in Berlinom nanašalo v prvi vrsti na revizionistične zahteve Madžarske do držav na BaJkanu. Ust, ki velja za glasilo madžarske vlade, naglasa v zvezi s tem. da madžarska solidarnost z osjo nima nikakor tega smotra, da bi se prizadejala kakršnakoli Skoda bajkanskim državam. - Pe*ter Uyd« proglasa vse vesti take vsebine za plod fantazije.
Imefte^uTv^L Narodu**!
Ljubljana. 27 maja. Železnice v Sloveniji so najstarejši del jugoak)venskega železniškega omrežja. O tern pričajo letnice otvoritve prometa na prvih železnicah. V ljubljanski direkciji je bila orofta St Ili — Celje otvorlena 1. 184«, proga Zaereb — Siaak i. 1862. proga
Beograd — Niš L 1884. prosa Dali — Osijek L 1870 in proga Slavonski Brod — Doboi L 1878.
Prva železnica Dunaj — Trst preko nagega ozemlia je začela obratovati 1. 1846 po volji  in potrebi  drueih in  ie bila le
slučajno položena po slovenski zemlii. Zemljepisna lega in na i ugodnejše površinske razmere za povezanje Podunavia
s  Sredozemskim  morjem   so   vplivale na
to. da so Slovenci najstarejši železničarji v Jugoslaviji. Sodelovali so pri gradnji
prvih železnic in pri obrat i. niso r>a obli na vodilnih mesrtih. vral pri prvih železnicah ne in tudi ne kot Slovenci.
Nič drugače ni z začetki železniškega obrata v drugih pokrajinah naše države.
Povsod so gospodarili in vodili le tuici. Tako ie bilo v Hrvatski. Slavoniu kakor tudi v Vojvodini. Bosni in Dalmaciji. Se v* r>redvoini samostojni Srbiii so financirali in vodili prve železnice tuici.
Povsem razumljivo if*. da so tuici pazili na svoie potrebe, koristi in dobičke, medtem ko so bili domačini le izkoriščani. Železnice so pri nas v začetku svcie-ga obrata povzročale crecei eosr>odarskih revolucij, katerih se naši liudie niti dobro
zavedali niso. Tujci so gradili in vozili le svojim računom v prid in se največkrat
na potrebe domačinov niso ozirali.
Vpliv tulcev pri sradnli in upravlianiu
v začetku naših železnic se kaže naib^.i v tem. da večii del materi iala za gradnjo
in Obratovanje železnice še dnnes ne izdelujemo    doma   in   v   domačih tovarnah.
Tračnice, kretnice, lokomotive, vagone in razne inventarne predmete še vedno uvažamo v velikih množinah iz tujine.
V Sloveniji so se slučajno cradile nro2° tako. da so hkrati ustrezale potrebam Dunaja in Pešte, na tudi krajevnim koristim Slovenije. Proge Dunai — Trst. Maribor
— Franzensfeste. Pragersko — Pešta. Zidani  most  —  Zagreb —  Sisak   Št Peter
— Reka. Li ubijana — Krani — Jesenice
— Trbiž. Monakovo — Solnograd — Beljak — Jesenice. Gorica — Trst so povezale med seboj elavna gospodarska in kulturna središča Slovencev Železniško omrežie Jugoslavije ie bilo v 1 191B ze^o nepopolno. Promet ie bil do tesa leta usmerien od severa proti iu^u in ta smer je tud! ostala. DiHrlmžila pa se ji ie Še smer vzhod — zapad.
Po 1. 1918 smo hiteli graditi nove zvezne proge in take, ki so na novo odprle mnoge jugoslavenske pokrajine zunaniemu svetu. Od 1. 1918. do L 1938. ie bilo v Jugoslaviji otvorjenih 1430 km novih železniških prog. Na ozemlju bivše Srbije se je železniška mreža zgostila za 50°'o.
V Sioveniii manika naiuacdnelša zveza Bohinja z Ljubljano, od Bohinjske Bele mimo Bleda in Krope do Podnarta. Ta zveza bi približala Bohinj za 20 km Ljubljani,  izognili   bi  se   hudemu  klancu čez
Jesenice in Dotovanje bi bilo skrajšano za eno uro.
Zveza Saviniske doline z gornio Savsko dolino, namreč zveza St- Peter — Kamnik — Kranj, bi izdatno zbolišal.i oro-metne razmere med obema pokrajinama.
ki sta po svoji gospodarski strukturi različni in vezani na medsebojno izmenjavo gospodarskih dobrin, kakor oremosa in kmetijskih    proizvodov.    Razen   tOLia je
zveza čez Zidani most zaradi velikega ovinka predolga in zaradi tega v konkurenčni borb: neugodna.
Zveza Slovenskih eoric z Mariborom na črti Ljutomer — Sv. Lenart — Maribor ie zelo potrebna. Ovinek čez. Ormož in
Pragersko je izhod za silo. ki ee nc more dobro uveljaviti.
Bizeljsko ie še vedno neodprta a-jina. ki nuino pctrebuie zvezo Rogatec — Brežice za izmen nvo premoga rude. losa, poljedelstva, vina,
Krško polje in Suha krajina sta goapo darsko že tako razviti, da bi bila železniška zveza Brežice — Novo mesto in Str.i-ža — Žužemberk — Kočevje sama DO lebi
aktivna zaradi nožnosti za prevažanje lesa,  premoga  in  kmetijskih nridolkov.
Notranji Kras na črti Rakek — Lož — Gerovo — Delnice je že danes v eksploataciji cozdov visoko aktiven, bil bi pa še izdatno boli. če bi se z omenjeno traso
zvezala  SUŠaŠka prosa  Z Notranjsko
To so železniške zveze, ki lih Slovenija
še nima. pa bi bile potrebne in rentabilne. Do papolnesa železniškega omrei 1 manjka v Sioveniii še okoli 700 km DFOg
v obmociu ljubljanske železniške direkcije, Gostota železniSkc mreže se mora zgostiti za okoli 60° n. cla bo dosegla s »sede Razveseljivo ie deistvo. da grade soda i v državi okoli 1000 km novih prog, ki bodo nekako do 1. 1914 dograjene. Upati je. da Se bo obstoječi vsedr?avnl načrt za era d njo novih železnic popravil v korist pokrajin, v katerih £T radni a HOVih pros ni tako napredovala kakor bi bilo s stališča pokrajin in vse države potrebno.
„čuvajmo nase mor
Kako ie vplivala vojna na nase pomorsko gospodarstvo
Ljubljana, 27. maja V teh časih moramo še tem boli misliti na naš Jadran. Geslo Jadranske straže nam mora biti sveta zapoved. Pra^ zaradi tega je treba pozdraviti posebno akc:jo izvršilnega odbora JS. ki je začel izdajati razen svojega rednega mesečnega glasila še posebno revijo četrtletno: objavi iala bo izbrane članke iz »Jadranske straže« Ta revija je zelo poceni in bo dobro služila svojemu plemenitemu namenu, da bo budila živo zanimanje za naša življenjska vprašanja v zvezi z Jadranom ter širila razumevanje za delovanje TS. Oh tej priliki posebej opozarjamo na podatke o našem pomorskem gospodarstvu glede na mednarodno politične spremembe jeseni: objavljeni so v novi reviji v članku »Mednarodno politični dogodki in naše pomorsko gospodarstvo« (Ivo Kovačevič).
Motnje v pomorskem gospodarstvu so nastopile že med abesinsko vojno. To nam jasno kažejo statistični podatki. Obseg naše zunanje trgovine z Italijo pred abesinsko vojno je bil velik Izvoz v Italijo je znašal v prvi polovici I. 1934 po vrednosti 282.534.101 dm Vrednost izvoza v Italijo v vsem letu 1035 je znašala 672.320 033 din. Skoraj vse blago je bilo izvoženo po morju. Silno se je zmanjšal naš izvoz v Italijo 1. 1938. ko je znašati vse leto le 324 milijonov 207 183 din, torej le nekoliko več kakor 1. 1934 v 6 mesecih. V tem se kažejo uspehi italijanske avtarkije. Stremljenje po čim večji gospodarski neodvisnosti, ki so ga rodile sankcije, ni ostalo brez posledic tudi na naše pomorsko gospodarstvo.
Lani v prvem polletju je znaša' naš izvoz v Italijo 240,797.000 din. Gospodarstveniki sodijo, da nj mnogo izgledov za povečanje prometa pač zaradi stremljenj italijanskega gospodarstva po avtarkiji.
Na naš pomorski promet ie negativno vplivala tudi španska vojna. Jadransko morje je pač zaliv Sredozemskega morja, razen tega jc pa treba upoštevati, da je bil promet med našo državo in Španijo pred začetkom vojne precej razvit. Tik pred izbruhom španske vojne je naša država sklenila trgovinsko pogodbo s Španijo, do realizacije te pogodbe in normalnih trgovinskih odnosov pa še vedno ni prišlo, ker je medtem izbruhnila zopet nova vojna. L. 1935 smo izvozHi v Španijo za 50,882.433 din blaga, predlanskim pa samo za 999.066 din.
Kako silno pa je bil naš pomorski promet zavrt s sedanjo vojno, sprevidi takoj vsak, ki ve. da so bile naše gospodarske zveze z vojskujočimi se državami zelo te-
sne ter da smo mnogo blaga izva/ali in uvažali po morju. Naj omenimo n. pr.. da smo izvažali po morju zlasti mnogo boksita v Nemčijo.
Predlanskim je vrednost našega i/voza v Anglijo znašala 482,132.611 din v Franck jo pa 75.004.645 din. Lani v prvem polletju je znašala vrednost nagega izvoza v Anglijo 180.317.000 din. Ko se je »četa pomorska vojna, je bil seveda naš pomorski promet z Anglijo paraliziran. Prav tako je onemogočen izvoz po morju v severne države. Predlanskim smo izvozili na Finsko za 7 milijonov din blaga, ne Švedsko za 30,922.969 din. na Nizozemsko za 108 milijonov 78°.088 in v Belgijo celo za 336 milijonov 843 230 din. Na Nizozemsko in v Belgijo smo izvažali skoraj Izključno po morju.
Lani se jc znčcl naš pomorski promet zelo ugodno razvijati z Belgijo; vrednost našega izvoza v Belgijo je znašala v pn polletju   predlanskim   176,977.000  din, lani v istem razdobju pa 268,570.000 din.
Vojna na ni prizadela našega Jadrana le zaradi ustavitve pomorskega r>rrmcta. temveč tudi zaradi omejitve tajskega prometa. Mnogi primorski kraji so živeli v veliki meri od tujskega prometa, in sicer predvsem od inozemskih gostov. L. 1938 je bilo v na-štfi primorskih krajin ^4 ^°0. rf^stov m , nin okrog 700.000. Samo fchov in Slovakov je bilo okrog 10.000, a 'an   niti 1000.
Do začetka oktobra je bilo lani v Dalmaciji 78.000 gostov in 650.000 nf.čn:n. C) lanski jesenski sezoni sploh ne moremo govoriti. Pri tem pa moramo upoštevati, da je bila jesenska sezona prejšnje čase vselej najbolj donosna, ko so v Dalmacijo prihajali najbogatejši gosti Če bc vojna trajala delj ča&a. bo naše go? podarst v n na Jadranu dobilo smrten udarec sklepa Kova-čič.
Te ugotovitve nas silijo misMti. Ko Jadran preživlja tako hudo kr.zo ie geslo »Čuvajmo na^e morje« še tem bolj aktualno.
Zagoneten strel na mladega dekleta
Ljubljana, 27. maja, V Trbovljah se je pripetil snoči zagoneten napad s samokresom na mladega dekleta. Trgovska vajenka Zinka Furlanova je sedela včeraj okrog 21. v sobi v pritličnem stanovanju, ko se je naenkrat zunaj pri oknu pokazala senca. Naslednji hip je počilo ln je krogla zadela Furlanovo naravnost v glavo, kjer je obtičala. Dekle je zaradi bolečin in strahu za vpilo, nato pa omedlelo. V sobo so takoj prihiteli domači, ki so ji nudili prvo pomoč, nato pa poklicali zdravnika, ki je odredil, da so jo ponoči prepeljali v bolnico v Ljubljano. Dekle, ki se je v Ljubljani zopet zavedlo, je izpovedalo, da nima pojma, kdo je streljal nanjo. Še manj pa more navesti vzrok za maščevanje. Njena poškodba je huda.
*
Posestnikov! ioni Frančiški Potočnikovi iz Bukovice v Seliki domi ao m včeraj
splašili voli. ženska je skočila pred vole, da jih ustavi, a jo je vol z vso silo pritisnil ob drevo, pri čemer je dobila hude notranje poškodbe.
Pečarski* mojster Franc Kozina z Gline se je včeraj peljal a kolesom na Dolenjsko, pri škocjanu pa je na klancu padel in se hudo pobil.
šestletnega posestnikovega sinčka Franca Zormana iz Lahovč prt Komendi je včeraj popoldne na cesti podrl neznan avto-mobilist. Otrok je dobil hude notranje poškodbe in nevarne zunanje praske.
Stanko Gostincar, triletni sinček posestnika iz Janč, je padel včeraj pod voz, ki mu je zlomil levo nogo.
V bolnico so pripeljali včeraj tudi kleparskega pomočnika Franca štritofa i* st. Vida pri Cerknici, na katerega je padel težak tram ln ga hudo poškodoval na glavi.
Neznan samomorilec
Ljubljana, 27. maja Včeraj ob 3. ponoči je službujoči stražnik našel na železniškem prelazu v Puhar-jevi ulici v Tivoliju truplo mladega neznanca. Ležalo je vznak med dvema tiroma. k:l kih 15 m proč od prelaza. Mrtvec jc imel zevajočo rano na čelu, iz katere so silili možgani, odrezano pa je uncl tudi levo nogo v stopalu Stražnik je o stvari takoj obvestil železniškega čuvaja v Tivoliju, obenem pa policijsko upravo.
Na kraj žalostnega dogodka jc prišla ob 4. zjutraj komisija, v kater: sta bila zdravnik dr. Lužar in dežurni uradnik Branislav Lovrečič. Komisija je ugotovila, da are najbrže za samomor in da se je neznanec vrgel pod brzi vlak. ki odhaja iz Ljubljane proti Rakeku po 2. ponoči. Pri neznancu so našli samo nekaj brezpomembnega papirja, nekaj kovanega drobiža in nc!;o sliko, sicer pa nobenih dokumentov, ki bi izpričali njegovo identiteto. Neznani samomorilec je bil star kakih 24 let ter je bil oblečen v sivkasto obleko. VTisok je kakih 170 cm in ima izredno dolge kostanjeve lase. Truplo so na odredbo policijske komisije prepeljali v prosekturo splošne bolni-
ce.
Postani ln ostani čltRt Vodnikove družbe:
PAZITE! Oglejte si film,  ki  predstavlja  eno nsjlepiih umetnin!
JE AN GABIN
(LE JO L'K SE LEVE ...)
Predstave ob 16., 19. in 21.
I
Dani se...
KINO UNION — Tel. 22-21
IZARADI KONCERTA predst IZGUBLJENI RAJ E Najlepši   letošnji francoski film!   K I
predstava danes SAMO ob 16. uri!
(PARADIS PERDU) FERNAKD GRAVEY Maria Pressler — nova Danielle Darrieux: NO MATICA — TELEFON 21-24
esela in zabavna muzikalna atrakcija polna divnih havajskih melodij in očarljivih
A V A J S K E NOČI  plesov- _ v slavnih vl°sah:
KINO SLOGA — Tel. 27-30
Eleanor Po\vell, Robert Young
Predstave danes ob 16., 19. in 21. uri
FVNE VESTI
— Iz »Službenega lista«. * Službeni list kr. banske uprave dravske banovine« št. 42. z dne 25. t. m. objavlja uredbo o pošiljanju brezvestnih špekulantov na prisilno bivanje in prisilno delo, uredbo o državnem odboru za obrambno gospodarstvo, uredbo
0 zavarovanju nevtralnosti glede tiska, u*-«~!bo o spremembah in dopolnitvah uredbe o preskrbi državne obrambe z rudarskimi in topiiniškimi proizvodi, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe o nadzorstvu nad zavarovalnimi podjetji, uredbo o spremembah in dopolnitvah uredbe iz 1. 1938 o ustanovitvi poslovnih rezerv in rezervnih skladov pri zavarovalnih podjetjih, ustanovah socialnega zavarovanja, denarnih zavodih in zadiužnih organizacijah, kakor tudi o delnem nalaganju teh rezerv in rezervnih skladov v državne vrednostne papirje, uredbo o službenih razmerjih pokli.-ruh" avtomobilskih vozačev (šoferjev), zaposlenih pri zasebnikih, uredbo o dopolnitvi pravilnika o delavcih državnih prometnih ustanov iz 1- 1939, naredbo o začasni prepovedi shodov in zboro-vani. navodilo, da za začasno ali stalno nesposobno osebe ni treba prositi oprostitve od vojaške službe, navodilo pristojnosti oblasti za podpore rodbinam oseb, poklicanih v vojaško službo, in naredbo bana dravske banovine o zatemnitvi.
— Zdravniška vest. V imenik zdravnikov zdravniške zbornice za dravsko banovino je bil vpisan dr. Brodar Bertold, Zdravnik v Ormožu.
— Občni /bor Idrijskega kro-lka v Beogradu. V prostirih gostilne »Idrijac v Beo-giadu, Karr.enička ulica, je bil prejšnji mesec občni /bor Idrijskega krožka v Beogradu. V novi upravi so Ivan Pivk, predsednik, Fran M'ćkovšek, podpredsednik, Ivan Bonča, tajnik, Hinko Kenda blagajnik. Leopold Stros, Gregor Šinkovec in Julee Kuštrin, odborniki. V nadzorni odbor so bili izvoljeni dr. Ivo Kenda kot pie Isednik ter Lojze Kumer in Julčc Dolina r kot člana. Novi odbor prosi vse Idrijca ne v Beogradu in v južnih krajih naše demovine, naj kristopijo h krožku, čim večje bo število članov, tem laže bo izpol-
1 val svo.c dolžnosti, ki mu jih nalagajo ] ... Posebno se vabijo vsi bivši dijaki naše prve slovenske realke v Idriji. Dopisi in r»:i3tcpn:ce naj se pošiljajo na naslov: Tajništvo Idrijski ga krožka, Beograd, Kosma jska ulica 45-11.
Kopališko zdravljenje vojnih invalidov ho tudi letos v Dolenjskih Toplicah pri Novem mestu. Zdravljenje se bo pii-čelo v zadetku meseca julija. Prošnje je Vložiti čim prej. Tozadevna navodila in pojr-snila prejmejo vojni invalidi v občinskih uradih, pri sreskih načelstvih, mestnih poglavarstvih in pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje banske uprave.
— Marsikdo misli, da je Slovenija go-st- Ddarsko napredna pokrajina le zato, ker ima precej dobro razvito industriio. pa ima tudi dobro razvito obrt, ki slovi kot p.-obno solidna tudi preko mej, ker je š: 'enaki obrtnik gospodarsko napreden, zadovoljen z zelo skromnim zaslužkom ter pošten. Ljubljanski velesejem je vednone-sebično podpiral stremljenje naših obrtnikov ter prirejal razstave obrtnih izdelkov. Te razsti 1 so najboljša propaganda za kenzum obrtnih. izdelkov in izpodbuda obrtnikom da vztrajajo v eksistenčnem beju in se prilagođuje jo vedno novim zahtevam časa. Na letošnjem ljubljanskem ve". 1. do 10. junija bo naša obrt prav častno zastopana.
— I tužbe matiju. Pri okrajnem cestnem > i v Slovenjem Gradcu je razpisana slazi .a banovinskoga cestarja, in sicer na banovinski ceste II. reda št. 208 Šmartno—Legen—Slovenj Gradec od km
0. 09 do 4.00 j i za to mesto morajo izpolniti pogoje iz čl. 2. uredbe o službenih razmerjih državnih cestarjev in ne smejo b;*, H od 23 in ne starejši od 30 let. LastnoročJ in z banovinskim kolkom za 10 din koikovane prošnje, opremljene s pravilnimi in zadostno kolkovanimi prilogami je treba vložiti najkasneje do
1. junija pri okrajnem cestnem odboru v Slovenjem Gradcu.
— Razpisana    204 učiteljska službena
nv^ta v («'.-2v?ki banovini. »Službene Novinec  in  ^Učitelj^ki    tovariš-«: objavljata
razpis učiteljskih službenih mest. Mesta niso razpisana v Ljubljani, Mariboru :n
Celju ter v krajih s popolno srednjo šolo, pač pa je razpisanih precej mest v lendavskem, kočevskem ln soboškem okraju. Razpisana so službena mesta na nižje or-ranib šolah. Zasedba teh šol dela vodno večjo preglavico. Vsak se brani eno in avoraz: ednice. Zadnja leta ni bilo razpisano nobeno službeno mesto v Ljubljani in Ma preseneča tudi malo število
razpisanih mest. Razpisana so komaj 204 službena mesta, t. j. 5° o med tem ko bo prosilo za premestitev 6 učrUh moči. Največ službenih mest je razpisanih v sobot-škem okia u, 19, dalje v lendavskem 18, ptujski m, imarskem in krškem po 15, v Kočevju 12, Maiibor levi breg 11, in V Litiji 10. Razpisanih je 11 moških. 78 ženskih in 1C9* mešanih učiteljskih službenih mest.
— Mojstrski tečaj za pouk na obrtnih
nadaljevalnih kolah. Banska uprava je obvestila zbornico za TOI. da bo v primeru zadostnega števila priglašencev 14-dnevni tečaj za one obrtniške mojstre brivsko-frizerske, stavbne, lesne in kovinarske stroke, ki že poučujejo na strokovnih nadaljevalnih šolah. Tečaj ima namen, da dopolnilno usposobi mojstre za pouk. Trajal bo od 8. do 20. julija po 6 ur na dan. Banska uprava bo podelila udeležencem po 200 din podpore. Nekolkovane prijave za tečaj se morajo vložiti najkasneje do 10. junija na VUI. oddelek kralj, banske
uprave. Zbornica poziva mojstre, ki že poučujejo v obrtnih nadaljevalnih šolah, naj se prijavijo za ta tečaj. Podrobnejša pojasnila dobe pri zbornici.
— Strokovna pojasnila o dobavah itd. iz Nemčije bo dajal na ljubljanskem vele-sejmu od 1. do 10. junija poseben urad nemške gospodarsko-obvoščevalne službe. Vsakemu, ki se zanima za dobave, trgovske zveze itd. z nemškimi tvrdkami, bodo tukaj brezplačno postregli z vsemi pojasnili. Tudi prospekti nemških firm vseh gospodarskih strok bodo interesentom na razpolago.
— Izgovorjava brezzobega človeka je pomanjkljiva, ker je zaradi vrzeli v ustih fonetično oblikovanje glasu nemogoče. Nadomestitev izgubljenega zobovja je v vsakem primeru izvedljiva. O tem se boste lahko prepričali, če obiščete razstavo zobne tehnike na ljubljanskem velesejmu cd 1. do 10. junija.
— Turška trgovinska delegacija v Beogradu, v Beograd je prispela turška delegacija na čelu z Berkenom, direktorjem turškega kmetijskega ministrstva. Naloga te delegacije je, da pripravi vse potrebno za trgovinska pogajanja med Jugoslavijo in Turčijo. Računajo, da se bodo pogajanja pričela sre :i junija. Trgovinska pogajanja bo:lo obsegala vprašanja trgovinskih odnosov in pi-orilnega prometa. Turška vlada želi pcir-Ijžati veljavno pogodbo o opiju, to se r>-f.vl. da nastopa z Jngo-sla\ ijo skupno tudi nadalje na tujih tržiščih glede prodaje opija.
— Ustanovitev kazenskega odseka finančnega ministrstva. Na podlagi zakona o organizaciji finančne uprave je v finančnem ministrstvu formiran kazenski odsek V njegov delokrog spadajo: razsoJbe ter sklepi o vseh devizno valutnih prestopkih, odgovori državnemu svetu na posamezne odloke o težbah ter končno vsi ukrepi za zavarovanje plačila izrečenih kazni.
— MIH jonska škoda zaradi požara tekstilce tovarne. V Starem Bečcju je izbruhnil požar v veliki tekstilni tovarni Menčik. Vrednost tovarne znaša okrog 20.000.000 din. Požar je izbruhnil v oddelku za barvanje, v katerem je bilo za okrog pol milijona din blaga. Ta oddelek je povsem po-goiel. škoda je miiijonska.
— Prodajna cena bencinske mešanice. »Službene novine« so 22. t. m. objavile, da so prodajne cene bencinske mešanice zvišane za 35 par ter da znašajo 6.95, 7.20 in 7.30 din liter.
— Kopališko zdravljenje vojnih invalidov bo tudi letos v Dolenjskih Toplicah pri Novem mestu. Zdravljenje se bo pričelo v začetku mesca julija tega leta. Prošnje je vložiti čimprej. Navodila in pojasnila prejemajo vojni invalidi v občinskih uradih, pri sreskih načelstvih, mestnih poglavarstvih in pri oddelku za socialno politiko in narodno zdravje banske uprave.
— Nova revija J^dran^ke straže. Znana in cenjena je vsebinsko bogata mesečna revija »Jadranska straža«, ki jo že dolga leta izdaja istoimensko društvo, zlvršilni odbor JS v Splitu se je letos odločil za izdajo še posebne revije, ki naj bi bila po svoji izredni cenenosti dostopna najširšim slojem, da bi ideje našega edin. pomorsko-obrambnega društva zajele ves narod. Tudi nova revija nosi ime »Jadranska straža« in je izbor najboljših in najvažnejših člankov iz treh številk omenjenega mesečnika. Nova revija, katere prva številka je že izšla, bo torej tiime-seenik in bo izšla v štirih številkah na leto. Prva številka, ki ima obliko velike csmerke. šteje 40 strani izbranega beriva in slik. Enake bodo naslednje tri številke. ■ Celotni letnik stane 12 din. ki jih ie treba poravnati v naprej. Izdajatelj je razposlal prvo številko mnogim članom in prijateljem JS, ki jh sedaj prosi za takojšnje nakazilo naročnine odnosno za vrnitev revije, kar pa upa, da se ne bo zgodiio, ker slovenska javnost visoko ceni in upošteva plemenita prizadevanja Jadranske straže. <.
— Vreme. Vremenska napoved pravi, da bo pretežno oblačno in nestanovitno vreme. Včeraj je bila najvišja temperatura v Splitu in Kumboru 28, v Zagrebu, Beogradu in Sarajevu 27, v Ljubljani 26, na Visu 25, na Rabu 24, v Dubrovniku 22. v Mariboru 16.2. Davi je kazal barometer v Ljubljani 761.5, temperatura je znašala 13.8.
Iz L?«fef i*.«®
—lj Trafike prodajajo legitimacije za obisk ljubljanskega velesejma po 25 din. Priporočamo občinstvu, da si legitimacije nabavi v predprodaji.
—lj Rdeči kriz poziva vse bolničarke in bolničarje, ki 6e niso vrnili oblek in halj, da jih vrnejo v sredo 29. ali četrtek 30. t. m. od 19. do 20. v samarjanski sobi. Stari trg 19. — Nujno!
—lj Rdeči križ v Ljubljani vabi one, ki bi hoteli prostovoljno prevzeti razna pomožna dela v bolnicah ln zavodih Rdečega križa v primeru vojne, naj se prijavijo takoj v pisarni na Gosposvetski cesti št. 2-n med 9. in 12. uro ali od 16. do 19. V poštev pridejo predvsem kuharice, perice, Šoferji in mehaniki. Ponovno naj se zgla-sijo tudi oni, ki so se že lani zglasili in se vzdržujejo svojo prijavo. Izmed moških naj se zglasijo le taki, ki niso vojni obvezniki.
lj— Mladinski od*ek protUuberkulocne zveze v LJubljani se naj prisrčne je zahvaljuje ljubljanskemu občinstvu, ki ie pokazalo v sredo Dri nabiralni akciji za šolski rentgen toliko razumevanja in srčne dobrote, da ie darovalo cca. 15.000 din.
—lj Prevzem novih poslovnih knjižic ali legitimacij. Vse, ki so vložili mesca aprila in maja letos pri mestnem poglavarstvu prošnje za nove poslovne knjižice odnosno
legitimacije, vabi mestni domovinski urad, da se zglase od 27. do 30. t. m. med uradnimi urami v tem uradu, soba it. 50, v drugem nadstropju desne hiše magistrata zaradi prevzema novih poslovnih knjižic ali legitimacij.
—lj Opozarjamo na nocojšnji koncert koloraturne sopranistke gdč. Ksenije Ku-šejeve, ki bo ob 20. v veliki filhai monični dvorani. Poleg pesmi in arij, ki jih bo pela gdč. Kušejeva, so na sporedu tudi klavirske točke, katere bo igral pianist Pavel fiivic. Podrobni spored se dobi v knjigarni Glasbene Matice, kjer so na razpolago tudi vstopnice za nocojšnji koncert.
—lj Knjižnica delavske zbornice v Ljubljani je v prvem letošnjem Četrtletju izposodila 23.969 knjig, za 2732 več kakor lani v isti dobi. število vpisanih članov se je že močno povzpelo nad 10.000. Knjižnica izda letos nove tiskane sezname svojih knjig. Knjižnica je odprta vsak delavnik od 10. do 12. in od 17. do 20.
—lj Ocenjevanje zlatnine in draguljev v mestni zastavljalnici je odslej vsak dan samo od 10.30 do 12.30. Zaradi bolezni in vojaških vaj mestna zastavljalnica namreč nima dosti strokovnjakov in zato opozarja občinstvo, naj samo med omenjenimi urami prinaša zlatnino in dragulje ocenjevat.
—Ij Izpit za pooblaščene gradbene inženjer je so napravili pri gradbenem ministrstvu v Beogradu gg. inženjerii Marko Blehveis, Janez Gričar in Branko žnidar-šič, vol iz Ljubljane.
—lj Zatvorftev prehoda skozi Latterma-nov drevored. Zaradi prireditve ljubljanskega velesejma od 1. do 10. junija bo prehod skozi Lattermannov drevored, ki vodi od spodnjega dela otroškega igrišča mimo velesejmskih paviljonov proti pivovarni Union, zaprt od 28. maja do 14. junija.
— lj Društvo slovenskih likovnih umetnikov javlja, da se je no\'Oizvol,ieni odbor konstituiral takole: predsednik šaša šan-tel, podpredsednik Fran Tratnik, tajnik Mirko šubic, tajnikov namestnik Stane Kregar. blagajnik Kari Putrih, blagajnikov namestnik Marij Pregelj, zastopnik članov iz mariborskega okoliša Ivan Kos. ostali odboi niki Boris Kalint Gojmir Anton Kos in Ivan Vavpotič, preglednika Ivan Sajevic in Nande Vidmar. Razen gg. Pu-tricha. Kalina in Saievica, ki so akademski kiparji, so vsi ostali akad. slikarji.
—lj Spored koncerta kcloratui*ne soprani .vtke Ksenije Kuscjeve* V prvem delu bo
zapela Handel — Orioso, Bach — Ne pusti me. Mozart — Uspavanka, Schubert — Skrivnost, Pesem na vodi, Pastir na skali. Glazunov — Orientalska romanca in de Falla-Se^uidilla, v drugem delu pa Osterc-— Vrata, šivic — Poštni piedalček. Le-skovic — Popevka, Verdi arija Gilde iz opere Rigoletto. Alabijev — Slavček. V prvem in v drugem delu bo sodeloval kot pianist Pavel šivic, ki bo zaigral najprej iz Sukovega ciklusa življenje in Sanje dve skladbi pod naslovom Tajinstveno, Klepe-tavo, v drugem delu pa Largo in Piesto iz preludijev, ki jih je zložil skladatelj Martinu. Klarinetist Raubar bo spremljal Schubertov samospev Pastir na skali. Koncert bo v ponedeljek 27. t. m. ob 20. v veliki filhavinonični dvoiani. Vstopnice v knjigarni Glasbene Matice.
— lj Mrstni in Stari trg ter Florijansko nScS je mestna občina lani ob obnavljanju dolenjske tramvajske proge na novo tlakovala z granitnimi kockami in je sedaj tudi že razpisala dražbo za zalivanje kamnitega tlaka z asfaltno snovjo. Upajmo, da bo mogoče letos poleg Mestnega in Starega trga ter Florijanske ulice končno urediti tudi še kako drugo doslej nezalito cesto ali ulico.
lj— Tatvine v mestu. Iz kuhinj- crostil-ne Marije Mikličeve na Tržaški cesti št. 46 je nekdo ukradel v šk d d Zore Gvard-jar.čičeve srebrno zapestno uro in zlato ovratno verižico, v skupni vrednosti 700 din. — Akademiku Emilu Slrausu ie tat ukradel v kleti >F.mom\< siv dežni plašč, vreden 300 din. — Izpred kuhinja restavracije »Zvezda« ie neznanec odnese! služ kinji Ivanki Merjasec T^lašč. v katerem ie imela listnico s 1620 din. — Ani Pelčevi ie neznan zlikovec odnesel iz stanovanj n v Rakovniški ulici št 7 listnico, v kateri je imela 700 din. Najbrže se je isti tat splazil v stanovanie že neka i dni prej in ji ukrade' 100 din. — Frančiški Novakovi je na Resljevi cesti št. 30 nekdo odnesel iz stanovanja razno nerilo. nekal ženske obleka in nekaj drugih predmetov, v skupni vrednosti 500 d'!n. — Jeras Slavi na ie nekdo ednelial z dvorišča na TvrSevi ceste St. 152 modro pleskan otroški tricikel. vreden 15u din.
Zdravilišče
gadio - Tlierma
LAŠKO
Uspešno  zdravljenje  vseh revmatičnih obolenj, glhta. ishiasa, ženskih bolezni, arterioskleroze itd.
V preaseriji đo 3&« junija pavšalne cene.
ZAHTEVAJTE PROSPEKTE!
KOLEDAR
Danes: Ponedeljek, 27. maja: Beda
DANAŠNJE PRIREDITVE
Kino Matica: Izgubljeni raj
Kino Sloga: Havajske noči
Kino Union: Dani p° - • .
Kino Moste: Beg iz trdnjave in Skrivnost modre sobe
Kino siška: Ulica glasbe
Koncert pevke Ksenije Kušejeve ob 20. v veliki niharmonlčnl dvorani
DEŽURNE LEKARNE
Danes: Mr. Leustek, Resi jeva cesta 1, Bahovec, Kongresni trg 12 in Nada Ko-motar, Vic — Tržaška cesta 48.
Nase gledališče
DRAMA
Začetek ob 20. url
Ponedeljek, 27. maja: zaprto Torek, 28. maja: Revizor. Red A. Gosto-stovanje Mihajla Markovića iz Zagreba Sreda, 29. maja: Severna lisica. Red Sreda
OPERA Začetek ob 20. uri
Ponedeljek, 27. maja: zaprto
Torek, 28. maja: zaprto. (Gostovanje opere v Celju: Gorenjski slavček)
Sreda, 20. maja: Boris Godunov. Premier-ski abonma. Gostovanje baritonista ing. Nikola Cvejića iz Beograda
SPD
Solnčno vreme se nam obeta za prve dni meseca junija. Zato bo Slovensko planinsko društvo priredilo v soboto in nedeljo 1. in 2. junija izlet v Bohinj ln na Komno. Planinci, ki se zanimajo za ta izlet, naj se takoj prijavijo v pisarni SPD na Aleksandrovi cesti, ker je treba vsaj dva dni prej naročiti avtobus in preskrbeti
prenočišča v Domu SPD na Korani. V boto, 1. junija bo odpeljal avtobus iz Ljubljane ob 15. izpred evangeljske cerkve, fle tega dne zvečer bodo izletniki v domu SPD na Komni. V nedeljo sestopijo izletniki mimo Črnega jezera čez Komarčo v »Zlatorog«. Člani SPD prijavite se nemudoma ln poslužite se ugodne prilike.
Album planinskih slik »Iz naših gora« narot.te še lahko po nizki ceni v pisarni Slovenskega planinskega društva v Ljubljani, Aleksandrova c. 4-1. Album bo vseboval 50 prvovrstnih slik iz naših planin, posnetih po naših najboljših slovenskih planinskih fotografih.
»Blazni Kronos 40«
Satirična knjiga Nikolaja Pirnata in Igorja Torkarja. V par dneh izide! Vsekakor bo stvar svojevrsten dogodek! Mnogoštevilnim ljubiteljem mojstrskega Pirnatovcga svinčnika bodo samostojne satirične risbe v knjigi pravi užitek. Naroči šc danes z dopisnico na naslov Fakin Boris meščanska šola Vič Ljubljana, kajti čc naročiš do 1. junija, boš dobil »Blazni Kronos 40« za 40 din, dočim bo knjigarniška cena 45 din. Torej: »Blazni Kronos 40«!
še veHno moram« uvažati večino filmov
Lani je bilo izdelanih le 50 domačih filmov — eden v Ljubljani —% uvozili smo jih pa 7&9i največ ameriških
Ljubljana. 27. maja. Naša državna filmska centrala v Beogradu je lani registrirala 819 filmov; skupna dolžina filmov jc znašala 776.995 metrov. Od 8. decembra lani, ko je bila uveljavljena uredba o prenosu poslov trgovinskega in industrijskega področja od države na banovino Hrvatsko, filme za Hrvatsko registrira banovinski oddelek. Filme cenzurirajo cenzurne komisije, ki so lani prepovedale 6 filmov, v skupni dolžini 6284 m, in sicer po 2 ameriška, francoska in nem-
zl
sica.
O naši filmski industriji še ne moremo govoriti. Ni pa tudi še nobenih znakov, da se bo tako kmalu razvila. Filmskih podjetij večjega obsega, kakršna poslujejo v dragih državah, pri nas še ni. Pri nas izdelujejo predvsem tako zvane kulturne filme, ki so po večini turističnega značaja, prikazujejo več ali manj posrečeno nase k-pc kraje (najbolj pogosto Dalmacijo) in narodne običaje. Domačih filmov jc bi'io lani nroduc-ranih 50 v skupni dolžini II tisoč 113 m. Ns prvem mestu po produkciji je bilo podjetje »Jugoslovenski prosvetni film« v Beogradu. Izdelalo ie 11 filmov (kulturnih) v skupni dolžini 2658 m. V Ljubljani jc bil lani izdelan le en film [n še ta n! bil daljši kakor 380 m. Skupno ^c 'ani ;zdeIcva!o v naši državi domače l*d-me 12 podjetij, odnosno ustanov Zabavni film je bil izdelan samo eden a !c v dolžini 400 m (Zora film. Zagreb) Rek'am nih filmov je bilo izdelanih 17.
Največ filmov uvažamo yz Zedihfenih držav. Lani nam jih je dobavljalo 21 ameriških podjetij Skupno sme jiu :z Amerike uvozili 467 v dolžim 4*>4.95: m Pc skup nt dolžini uvoženih fiimuv je b <a luni na drugem mestu Francija 147 19t> m Iz Nemčije smo uvozili 139 filmov, iz Francije pa 99. vendar jc skupna dolžina nemških filmov znaPala le 124.457 m Že na četrtem mestu so bili češki fclnii; uv< zdi smo jih 12 v skupn: dolž-n- 22 744 m. Angleških filmov smo u\o/ui 24. vendar jt bda njihova skupna do'ž ni manjša kakor čeških (22.012 m). Italijanskih filmov ie bilo uvoženih samo 10 v skupni do!ž;u 17 440 m. Skoraj nič manj ni b'!c uvoženih madžar skih filmov ki jih pa v Ljubi umi nismo videli. 13 v skupni dojžin;  14 616 m. Lani
smo videli tudi 4 poljske filme ki so pa prišli k nam šele ob zasedb; Poljske (dolžina 10.212 m). Kot kuriozun. naj omenimo edini švedski zabavu, t lm (1650 m).
Med ameriškimi podjetji nas je Lani najbolj zalagala tvrdka »Fox film« Nc\v York, saj nam jc poslala n3 filmov v dolžini 107.436 m. Na drugem mestu jc bilo podjetje Mctro G Maver, Nc\\ Y©rk s 122 filmi v dolžini 96.812 m. Iz Nemčije jc bilo uvoženih največ Ufimh filmov, in sicer 92 v dolžini 54.757 m. Iz Češke nam jc dobavljalo filme 6 podjetij Podjetje A. B. Praha, Barandov. je poslale 4 filme. Filme je pri nas uvažalo 26 podjetij. Kno izmed njih jc tudi v Ljubljani. V Zagrebu ic 14 podjetij, v Beogradu pa 10. ki uvažajo filme.
Lani je bilo v naši državi 432 kinematografov, in sicer 3^7 z\(čnib in "tb nemih. Vsi kinemat imajo 130 326 sedežev. Največ kinematografov izmed naših mest je imel Beograd, 21 s 13.453 sedeži, medtem ko jih jc imel Zagreb 13 z 10.565 sedeži in Ljubljana 8 (398! sedežev) V dra\ski banovini je skupne 63 kinematografov« samih zvočnih, ki imajo 17.472 aedežev. Na prvem mestu jc dunavska banovina s 121 kinematografi (114 zvočnih) in 36 323 sedeži, na drugem savska 1 hO kinematografi in 29.194 sedež,, na tretjem dravsku, na zadnjem pa zetska z 12 kinematografi in 3<>60 sedeži. K skupnemu številu kinematografov je treba prišteti še 27 potujočih kinematografov (nemih). Pri statistiki kinematografov je treba upoštevan, da nis' vs; odprti vsak dan Vsak dan igra le 112 kinematografov,  135 dvakrat  na teden   50 po en-
Ikrat na teden. S' po št;rikra* na teden, 40 po trikrat. 9 po petkrat in 6 po šestkrat na teden.
Lani so tuja podjetja snema'* pri nas 6 filmov, med njimi 3 berlinska, t no dunajsko in eno breslavsko. Ameriške podjetje LoNvrencc Thaw, New Vork i? snemalo kulturni film. predvsem narodne običaje. Film so nameravali prilazovat na svetovni razstavi v Ncw Vorku Tud' berlinsko podjetje Dr. A Kupere je «nemalo kulturni film, narodne običaje v Dalmaciji. Južni Srbiji in Bosni Druga pod;etja so snemala zunanje prizore za zabavne filme.
Manifestacija sokolske Ljubljane
Uspel nastop Ljubljanskega Sokola pred 3000 gledalci Pomemben govor generala br. Kukaviciea
Ljubljana, 27. maja
Sezono letošnjih javnih nastopov je otvo-ril včeraj popoldne Ljubljanski Sokol na svojem krasnem telovadišču, kjer se je zbrala množica 3000 gledalcev. Poseben poudarek letošnjemu nastopu je dala ve-iika udeležba vojaštva ljubljanske garni-zije, ki je obkrožala telovadišče. S svojo navzočnostjo so izkazali priznanje sokol-skemu delu zastopnik divizijonarja stari sokolski borec brigadni general br. Kuka-vicič, zastopnik bana svetnik dr. Orel, podžupan dr. Ravnihar, zastopniki župe in skoro vseh ljubljanskih in okoliških sokolskih društev.
Ob 16. je godba 40. pefipolka zaigrala sokolsko koračnico in na telovadišče so prikorakali z veliko državno trobojnico in praporom telovadni oddelki (404) s svojimi vodniki, da izkažejo čast našemu državnemu simbolu. Med sviranjem državne himne se je dvignila na jambor državna zastava, ki ji je vsa množica izkazala stoje čast. Po počastitvi državne zastave je stopil pred mikrofon starosta br. Janko Jazbec in pozdravil vse brate in sestre in občinstvo, posebno pa zastopnika naše junaške vojske generala br. Kukavifiića, ki je s tem pokazala priznanje sokolskemu delu. Svoj govor je zaključil s pozdravom starešini Nj. Vel. kralju Petru II., ki mu je vsa množica priredila viharne ovacije.
Po govoru br. staroste je stopil pred urejene oddelke zastopnik divizionarja general br. Kukavičić, ki se je zahvalil za pozdrav, nato pa v daljšem govoru poudaril pomen sokolske misli za naš narod in slovanstvo. Posebno je poudarjal tesne zveze med vojsko in sokolstvom, saj računa naSa vojska na sokolstvo, ko bo priSel čas braniti kralja in svobodo naše zemlje. Vojska in sokolstvo korakata ramo ob rami, kar se bo najlepše manifestiralo na drugoletnem vsesokoiskem zletu v Beogradu, ko bo naš vrhovni starešina in prvi Sokol Nj. Vel. kralj Peter H. prevzel krmilo države v svoje roke. Br. general je ponovno izrazil svoje veselje, da more kot predstavnik vojske pozdraviti naše Sokole ln prisostvovati sokolski reviji. Z vzklikom vdanosti ln zvestobe mlademu kralju Petru II. je zaključil «voj govor, nakar so se ponovile viharne ovacije kralju in naši junaški vojski. Br. general se je nato prisrčno poslovil od staroste br. Jazbeca in načelnika br. dr. F»u-stiftka ter zavzel svoje mesto v častni loži.
Nato se je razvil pester in bo«rat spored, ki je obsegal 10 izbranih točk. Prva je prikorakala na telovadišče živahno pozdravljena ženska deca (72), ki je župne
proste vaje opravila izredno skladno in strumno. Za njo je prav tako skoro brezhibno izvedlo župne proste vaje 68 dečkov, ki so zbudili med gledalci živahno odobravanje. Po dečkih je 67 stasitih naraščajnic graciozno opravilo proste vaje v vzornem kritju in ravnanju. Proste vaje bodo na drugoletnem vsesokolekem zletu v Beogradu dosegle velik uspeh. Pri orodni telovadbi so nastopile vrste članov in članic na vseh glavnih orodjih in pokazale, da razpolaga društvo z izvrstnimi orodnimi telovadci. Žal, da niso nastopili naši med-narodniki, ki so bili službeno zadržani. Izvrsten je bil nastop 72 naraščajnikov z beograjskimi prostimi vajami, ki se odlikujejo po pestrosti gibov in prehodov. Posebno učinkovit je zaključek vaj z recitacijo in skupnim petjem sokolskom snagom svom za kraja, za narod, za mili dom«. Občinstvo je nagradilo vrle naraščajnike z dolgotrajnim odobravanjem. Po naraščaju je prikorakalo na telovadišče 81 članov, med njimi več bratov nad 60 let, ki so beograjske zletne proste vaje Izvajali prav dobro. Tudi te vaje, sestava načelnika saveza SKJ br. Kovača, so izredno lepe in
bodo dosegle velik uspeh. Zaključek vaj se konča s petjem drugega dela državne
himne.
Krasno so nato uspele proste vaje članic (46) za beograjski zlet, nakar je zavladalo na telovadišču živahno vrvenje ln razpoloženje pri nastopu mladinskih oddelkov z igrami in vajami na orodju. Nekatere naraščajske vrste so pokazale presenetljive uspehe. Višek in krona telovadnega nastopa pa sta bili prenovljeni dr. Murnikovi telovadni skladbi za članstvo in naraščaj. Nas mojster dr. Murnik je zopet pokazal, da nima vrstnika za sestave takih telovadnih kompozicij, kakor sta Chopinova »Polonaise« ln Bizetov koračnica iz opere »Carmen«. Telovadni ples na Chopinovo »Polonaise« je izvajalo odlično 32 članov in 8 članic, telovadni ples na Bizetovo koračnico »Carmen« pa 54 naraščajnikov. Izvedba eksaktna in odlična.
Za zaključek so naraščajniki izvajali brezhibno še Gregorkovo skladbo -»Le naprej brez miru.« Ovacije se kar niso hotele poleči.
Lepo uspeli telovadni nastop jn bij 7f»-ključen s snetjem državne zastave rac I r jem sokolske »Hej Slovani«, ki jo jc p-"
vsa množica. Vsi telovadni oddelki so r--defilirali pred generalom  IttV KukavW*t**" in ined petjem »Le naprej . . . « rnr"* telovadišče. Telovadni nastop LJrbljP.nT" ; ga Sokola je odlično uspel  in i7-rv~
va^itcljskemu zboru tudi mi iskren e Ni-* stitke! —at.
Iz Celja
c— Polkoma slava. V torek 28. t m bo ■aavil 39. peš polk v Celju svojo slavo v spomin na zmagovite boje celjskega ool-ka v ofenzivi na Koroškem leta 1919. Ob 8. zjutraj se bodo koroški borci v opatijski cerkvi udeležili mase za padle in umrle koroške borce. Po maši bo spominska svečanost pred spomenikom padlih koroških, borcev na dvorišču vojašnice kralia Petra. Ob 10. se bo pričela na Dečkovem trgu svečanost slave, nato pa bo defile celjske garniziie. Vablieno ie vse narodno zavedno prebiva'stvo Celja in ok lice.
—c Ljubljanska opera bo uprizorila v počastitev slave 39 pp. v torek 28. t. m. ob 20. v celjskem gledališču Foersterievo narodno opero »Gorenjski slavček«. Predstava je izven abonmaja. Nabavite si vstopnice takoi v oredprodaji v Slomškovi knjigarni!
—c Nastop celjskih šolarjev v ljubljanskem radiu. V ookraiinski šolski oddaii ljubljanskega radia bodo v torek 28. t. m. ob 11. dopoldne nastopili učenci in učenke L deške in dekliške narodne šole v Celju. Mladinski zbor bo pel ood vodstvom skladatelja g. Cirila Preglja njerove skladbe, v odmorih oa bodo dialogi učencev in učenk  »O Celiu nekoč in danes«
Dialoge sta napisala učiteljica ga Pečni-kova in učitelj g. Fran Ros v Celju.
—c V celjski bolnici sta umrla v petek 40-letni Jakob St^mol natakar br?z posla in stalnega bivališča, in štiriletna dni-narjeva hčerka Stanislava Cerarieva iz Zamaliča pri Laškem, v Gaber i u pri Celju pa ie umrla 79-letna zasebniea Urša Ratajčeva
—c Divjaški sin. Na Rečici pri Smart-nem ob Paki ie posestnikov sin Ivan Pu-stoslemšek v vinjenosti zabodel svojo 65-letno mater Alojzijo Pust osi emšk ovo z nožem v trebuh. Težko poškodovano starko so oddali v celjsko bolnico.
—c Dve nesreči. Te dni ie nadel pri delu kamen na 30-letnesa rudarja Jak. ba Vidica iz Zagrada pri Celju in mu zlomil levo nogo v gležnju. V Zagradu ie padla 14-letna kočarjeva hčerka Berta Gučko-va s kozolca in si zlomila levo roko v zapestju. Ponesrečenca se zdravita v celjski bolnici.
—c Maribor : Olimp 3:0 (1:0). V finalni prvenstveni tekmi s SK Olimpom ie ISSK Maribor v nedelio popoldne na Olimpo-vem igrišču zasluženo zmagal. Gostje so v tehničnem pogledu znatno prekašali domačine. Njihov napad pa ie bil premalo odločen, d oči m sta se oži a obramba in krilska vrsta dobro uveljavljali. Olimo je igral požrtvovalno, imel pa ie smolo, da je bilo njegovo desno krilo sredi prvega polčasa poškodovano in je moralo oditi z igrišča, tako da je igral Ol'mp do konca le z 10 igralci. V obeh moštvih ie bilo nekaj rezerv. Igra je postala že takoj v začetku živahna. Akcije so se neprestano menjavale, toda žoga ni našla cot! v mrežo, ker sta obe obrambi dobro čistili. V 36. minuti je izvedel Maribor lepo akcijo in Vodeb ie iz neposredne bližine po-tresel Olimpovo mrežo. Maribor je prešel po tem uspehu v lahno premoč, rezultat pa je odstal do odmora neizpreme-njen. V 4. minuti drugega polčasa ie diktiral sodnik enajstmetrovko proti Olimpu in Kurt je povišal na 2:0 Mariborčani so postali polagoma gospodarji položaja, ki ga pa zaradi dobre Olimpove obrambe dolgo niso mogli izkoristiti. V 35. minuti je Selinšek po hitrem prodoru povišal iz neposredne bližine na 3:0. Po tem uspehu so prešli gostje v absolutno premoč. Olimp pa se je umaknil v def3nzivo. Iera je postala nezanimiva in rezultat se ni
več izpremenil. Sodil ie g. Mrdjen iz Ljubljane točno in objektivno. V pred-tekmi je kombinirano moštvo SK Jugoslavije premagalo kombinirano enaistorico SK Olimpa s 5:3 (1:3).
Atletski miting v Celju
Celje, 26. maja
Atletska sekcija SK Celja je priredila danes na Glaziji velik atletski miting za seniorje in juniorje. Startalo je nad 60 atletov. Posebno številni so bili člani ljubljanske Ilirije in SK Celja, poleg njih pa so nastopili tudi člani Železničarja in Maratona iz Maribora ter Primorja in Planine iz Ljubljane. Doseženi so bili dobri in tudi prav dobri rezultati. Organizacija je bila glede na veliko število tekmovalcev prav dobra. Zanimivim borbam je prisostvovali lepo število gledalcev.
Rezultati so naslednji:
Tek na 100 m: Junior ji (11 tekmovalcev): I. predtek: 1. Kolenc (I) 12.2; 2. Leban (2) 13; 3. Urbančič (Pl) 13.4. II. predtek: 1. Krovatin (2) 12.1; 2. Bačnik (2) 12.8; 3. Vilhem (I) 13. Finale: Junior-ji: 1. Kolenc (I) 12.4; 2. Hanza (C) 12.6; 3. Hrovatin (2) 12.7;, 4. Bačnik (2). Se-niorji: 1. Cičar (I) 11.8; 2. Vilar (I) 12.2; 3. Kora (M) 12.5; 4. Sodnik (I).
Tek na 1.500 m: Seniorji: 1. J. Glonar
(1) 4.24.2; 2. Zerga (C) 4.38.2; 3. Karlin
(2) 5.02. Juniorji: 1. Megušar (I) 4.32.8;
2. Kos (C) 4.40; 3. Habjanič (M) 4.46.2. Tek na 800 m: 1. in 2. Glonar (I) in
Mirko (2) 2.08.9; 3. Podlipec (I) 2.15.
Met krogle: Seniorji (6 tekmovalcev): 1. Jeglič (Pl) 12.46; 2. Lužnik (M) 12.30;
3. Gregorovič (2) 11.82; 4. Mavsar (Pl) 10.72. Juniorji (14 tekmovalcev): 1. Vehar
(1) 13.52;  2. Brane  (I)  13.26;  3. Stojan
(2) 13.23; 4. Kopač (C) 13.21; 5. Bačnik (2) 13.06.
Met kladiva (5 tekmovalcev): 1. inž. Stepišnik (I) 51.71, nov jugoslovenski rekord!; 2. Gujznik (2) 41.15; 3. Jeglič (Pl) 38.44; 4. Kodre (C) 33.70; 5. Smerdel (M) 31.46.
Tek na 5.000 m (5 tekmovalcev): 1. Franc Reberšek (C) 17.17.6; 2. Klempfer (M)   17.21.6;  3. Pere  (Pr) 17.50.
Skok v višino: Seniorji (7. tekmovalcev): 1. Gregorovič (2) 170; 2. dr. Casny (Pl) 170; 3. Lužnik (M) 170. Juniorji (8 tekmovalcev): 1. Brane (I) 175; 2. Dušan (I) 165; 3. Mencinger (I) 160.
Tek na 1000 m: Juniorji B (6 tekmovalcev): 1. 2ele (Pl) 2.59.4; 2. Bogdan (C) 3.13.8; 3. Fili (C) 3.17.9.
Skok v daljino: Juniorji (12 tekmovalcev): 1. Leban (2) 6.08; 2. Bačnik (2) 6.03; 3. Franček (2) 5.97.
štafeta 4X100 m: 1. Ilirija I (Cičar, Kolenc, Vilar, Sodnik) 47.1; 2. 2elezničar 49.23; 3. Celje 50.2; 4. Ilirija H 51.4.
Met kopja (9 tekmovalcev): 1. Mavsar (Pl) 53.70; 2. Gregorovič (2) 44.45; 3. Sodnik (I) 43.80.
Met diska: Seniorji: 1. Lužnik (M) 37.67; 2. Jeglič (Pl) 36 79; 3. Mavsar (Pl) 33.70. Juniorji: 1. Urbančič (Pl) 37.29; 2. Stojan (2) 35.12: 3. Vehar (I) 34.75.
DR A MATIČEN PRIZOR
— Kako vam je  bila  všeč snoči nova drama ?
— Zelo Končana je bila z izredno dramatičnim prizorom, ko so avtorja vrgli iz
gledališča.
ZAHVALA
Za vse izraze iskrenega sočutja in sožalja, ki smo jih prejeU pismeno m ustno ob težki izgubi nase ljubljene soproge, hčerke, svakinje in tete, gospe
Buzzolini Vide
kakor za poklonjene vence in cvetje, se tem potom vsem naj iskrene je zahvaljujem.
Posebno zahvalo smo dolžni našemu domačemu gospodu župniku, osobito pa se zahvaljujemo hišnemu zdravniku gospodu dr. Jamšku M. za požrtvovalno skrb in trud ter končno vsem prijateljem in znancem, ki so blago pokojnico v tako velikem številu spremili na njeni zadnji poti k večnemu počitku.
Sv. masa zadušnica se bo brala v farni cerkvi na Jezici. LJTJBLJANA-ST02ICE, dne 26. maja 1940.
Mestn! pogrebni zavod
Občina Ljubljana
Žalujoči soprog HUMBEKT In ostalo sorodstvo.
Opozorilo zasebnim nameščencem
Po predpisih uredbe o poslovnih knjižicah delavcev in zasebnih nameščencev ne sme delodajalec nikogar sprejeti v službo brez predpisane poslovne knjižice. Za zasebne nameščence obstojajo posebne legitimacije, ki pa so jih občine izdajale le proti predložitvi odloka o pokojninskem zavarovanju. Zaradi *ega so imeli nameščenci, ki so prvič nastopili službo, dvojne izdatke, ker so si morali najprej nabaviti delavsko knjižico, katero so kasneje, ko so že imeli odlok o pokojninskem zavarovanju v rokah, lahko zamenjali za namešcen-sko legitimacijo.
Ker se je pokazala potreba, da se omogoči nabava nameščenske legitimacije še pred nastopom službe na podlagi šolskih spričeval in drugih dokazil, je ministrstvo za  socialno  politiko odredilo;
Do legitimacije privatnega nameščenca, ki v vsem nadomešča poslovno knjižico, imajo pravico:
a) osebe, ki so zaposlene in predlože poleg ostalih dokumentov odlok o pokojninskem zavarovanju enega izmed pokojninskih zavodov v državi;
b) osebe, ki so nezaposlene in zaradi tega ne morejo predložiti odloka o pokojninskem zavarovanju, ki pa morejo dokazati, da drugače izpolnjujejo pogoje za obvezno pokojninsko zavarovanje v smislu zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev;
c) osebe, ki so zapeslene al* nezaposlene, a so dovršile 35 leto starosti a'li ki kot upokojenci ne morejo biti sprejeti v pokojninsko zavarovanje ako sicer izpolnjujejo pogoje po §§ 1 in 2 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev;
d) osebe, ki imajo svoje pokojninsko zavarovanje pri poslodavcu v smislu tč. 6 ali 7 § 3 zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev, ako t< dokažejo in predlože rešitev ministrstva za socialno politiko in narodno zdravje odnosno banske oblasti banovine Hrvatske   da so izvzete iz
obveznega zavarovanja pn Pokojninskem zavodu, v kolikor niso izvzete pc sili zakona (tč. 6 § 3 zakona o pokojn nskem zavarovanju nameščencev), ako sicer izpolnjujejo pogoje iz § 1 in i zakona o pokojninskem zavarovanju nameščencev in predhodne točke c.
Draginjske deklade za rudarske staro-upokojence
Rudarsko Riavarstvo je za 8 maia sklicalo posebno anketo, ki ie razpravljala o ukrepih za zboljšanje poožaia rudarskih in olavžarskih staroupokojeneev Približno 1500 staroupokoiencev. vdov in sirot prejema kljub norastu drasinie na mesec le po 12 do največ 272.50 din, poslednje oa le v redk h Diimerih Za zboljšanie položaja rudarskih stroupokoiencev ie glavna bratovska skladnica vo'irala din 250.000 banska uprava oa bo prispeval- v proračunskem letu 1940-41 200.000 din. Na podlagi tega bo vsem prizadetim v najkrajšem času izplačana 20° o dcklada za nazaj cd 1 ian 1940 dalje .
Za izplačilo 50^ dck'ade manjka še din. ki naj bi jih prisrevaa prizadeta industrija z enkratnim prispevkom.
Nove cene kruha
Banska uprava v Ljubljani je določila na podlagi uredbe o kontroli cen naslednje najvišje cene kruha:
1. a) za 1 kg belega kruha iz pšenične
moke št. 0 ali Ogg do 5.40 din.
b) za 1 kg polbelega kruha iz moke št. 4 do 5 din,
c) za 1 kg črnega kruha iz moke št. 5 in 6 do 4.50 din.
2. )    Prekrški te odločbe se kaznujejo po
po čl. 8 uredbe o kontroli cen.
3. )    Z objavo te odločbe so izgubile velja-
vo vse nasprotne odobritve cen kruha.
i/Ca €Š'vfyw<d«$ram
Torek, 28. maja
Ob 7: Jutranji poza.av. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 11: šolska ura: Pokrajinska oddaja: Celje nekoč in sedaj. Izvajajo učenci (ke) I. deške in dekliške ljudske šole iz Celja. Vodi g. Fran Ros, pevske točke diiigira sklau^telj g. Ciril Pregelj. — 12: Bolgarske resne in vesele (plošče). — 12.30: Poročila, objave.
— 13: Napovedi. — 13.02: Koncert radijskega orkestra. — 14: Poročila. — 18: Nastop učencev orglarske šole. — 18.40: Vrhunec sreče: ljubezen (Fr. Terseglav). — 19: Napovedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Osebnost Novice Cerovica, junaka iz Ma-žuraničevega >Smail Age« (Novica saulič Bgd). — 19.40: Objave. — 19.50: Gospodarski pregled (Drago Potočnik). — 20: Novi glasovi. Nastopajo:Franja Senegač-nik (petje), Marija Tiran (petje), Jelene Olga (klavir) — vsi gojenci drž. konser-vatorija v Ljubljani. — 21.15: Koncei radijskega orkestra. Spomini na Adamiča. — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Orglice in harmonika (Fr. Petan in A. Stanko).
Sreda, 29. maja Ob 7: Jutranji pozdrav. — 7.05: Napovedi, poročila. — 7.15: Plošče. — 12: Nekaj lažje komorne   glasbe    (plošče). — 12.30: Poročila, objave. — 13: Napovedi.
— 13.02: Koračnice slavnih skladateljev (plošče). — 14: Poročila. — 18: Mla Unska ura: a) O potresih (prof. C. Slcbin-ger), b) Kaj pravita znanost in tehnika (prof. M. Adlešič). — 18.40: Delavec in narod (g. Rudolf Smersu). — 19: Nipo-vedi, poročila. — 19.20: Nac. ura: Podavanje inspekcije nar. obrambe. — 19.40: Objave. — 19.50: Rastline roparice (dr. Maks Vraber). — 20: Akademski jJklri kvintet — 20.45: Pesmice iz zvočnmPiil-uov. — 21.15: Solistični koncert: Violon-cello (gdč. Karola Jeraj) s spremijevanjem klavirja (prof. P. Šivic). — 22: Napovedi, poročila. — 22.15: Slovenske narodne 9 spremljevanjem harmonike, poje gdč. Pold-ka Zupanova, spremlja g.  A. Stanko.
Inserira jte v „S1. Narodu14 !
MALI OGLAS!
beseda 50 par, daven pose Dej PrekUci, izjave oeseoa din L—
davek posebej.
Ca pismene odgovore glede malin ogiaaov  je crena priložit znajuao.  — Popustov za uiaat oglas« ae priznamo.
RAZ no
ieseda 50 par. dave« posebej Najmanjši vnesen H.— din
OTOMANA
za din «95-— E. ZAKRAJSEK
tapetništvo Ljubljana, Miklošičeva 34
£a   V S AH. O PK1I.IKO
najboljša ir> najcenejša oolačli*
• 1 n a t> a v i t c pri
P R E S K B S     Petra eeita 14.
Oglasu)
male oglase V
Slovenski Narod
ker «*o
o a i c e n e j & 11
UGODEN NAKUP
Veliko   izbiro   letnih damsku
čevljev po zelo nizkih cenar Vam nudi trgovina
»EDO« ČEVLJI
V oSnJakova 2 tGosposvetska c
12). 27. t.
VEČJE KOLIČINE
dE STOJEĆEGA LESA bukovega in mehkega v poljubnih dimenzijah nudi — »Kmečka pomoč«, Celje, na katero naj se naslovijo ponudbe.
1385
JABOLČNIKA
Pristnega, proda večjo množino po ceni 180 din za nektoliter franko Ptuj — Šteger Alojz, žabjek pri Ptuju. 1386
mm
JU.GO.GW.fJtt SV PETfcA NASIPA
beseda 50 par   iavek posebej Najmanj znesek H.— din
PREMOČ
S\ tOKS-DRVA
nudi
I. POGAČNIK
BOHORIČEVA A — TEL. 20-59 Postrežba orezhlbna!
OKLUO VAJ fc-U U.«^A
sortiran cvetlični mea in me-lico   dobite    najceneje v
i.liibhana   Zni« vslca ul  6     18/1_
SOSE
•eseoa oi> par. davek pose Dej. Natmanjsl znesek &.— din.
SOBA
lepa, velika, prazna, s posebnim vhodom, se odda za pisarno blizu tehnične šole. Naslov v upravi Slov. Naroda.
OPREMLJENO SOBO
lepo. zračno, z ali brez hrane, oddam takoj ali s 1. junijem trospodu ali gospodični. Medvedova cesta 5/111  levo. 1383
POLK
•e»eaa dO pat. davek poseoe. ^autiani*   ^ti*5«5«3^ *i. — din
Strojepisni pouk
(za časa počitnic)
Večerni tečaji, oddeiKi od do 8  in od ^8. do 9. ure zvečer za začetnike m izvežbance Tpćaii od 1 do 4 mesece Pouk tudi po diktatu. Novi tečaji se pnčno 3. junija, šolnina najnižja   Največja strojepisnica š 40 pisalnimi stroji raznih sistemov. Vpisovanje dnevno od 6 do 8. ure zvečer. — Christofov učni Travod. Domobranska c. 15, tel. 48-43. 1394
Beseda fSO par  davek posebej. Na 1m h niši znesek H.— din.
SLUŽBO DOBI,
kdor vloži 20.000 din. Sprejmem tudi kompanjona. — Ponudbe na upravo Slov. Naroda pod »Takoj«. 1396
BLAGAJ NI ć" A R K A
z malo maturo in trgovsko šolo — zmožna pisarniškega dela in strojepisja — išče službo v pisarni ali kot blagajničarka. Nastop takoj ali po dogovoru. Ponudbe na upravo lista pod »Devetnajstletna«. 1393
KUPIM AVTO-GTTMO
malo rabljeno, velikost 51- X 19. — Ponudbe na upravo lista pod »Takoj«. 1397
na podna
Tiskarna
I LJUBLJANA
bvbSbju vsm vrste TiSKuna
Najboljši vo(LTi no radijskem svetil ie
„NAŠ VAL«
sporedi evropskih posta] oa vseh valovih, đtroKov**.' Članki, roman, novela, novice z fMcujskfcga ln televizijskega sveta, filmska pregled, nagradni natečaj, smesnlce
iziiaja vsak petek lo je tudi lepo Ilustriran: Gf&AvVA;   LJubljana,   tLnafijeva   ulica O.
Krinka r
8
ljubezni
Markiz bi odnesel zapečateno kuverto in jo oddal na pošto v tem ali onem inozemskem velemestu.
V petih naslednjih dneh je napravilo javno mnenje prave skoke in prava presenečenja.
Valcorova afera je vedno bolj razburjala duhove.
Celo tisti, ki so prvotno kazali le malo zanimanja za to vprašanje dedščine, češ, da je brez pomena vmešavati se v te kastne zadeve in politične mreže, so bili zdaj vsi prevzeti po nekaterih romantičnih zapletljajih. In tako se je čutila stranka valeoristov povsem vrženo iz sedla, ko je neki list poročal: Ne samo da je po Marcu de Plesguenu iz Amerike poklicana važna priča med vožnjo skrivnostno izginila, temveč ni bilo mogoče najti niti pisma, ki naj bi zadalo markizu zadnji udarec in ki so ga v interesu preiskave zahtevali od Rosalezove banke v La Pazu.
Dobra volja sedanjih gospodarjev banke je bila gotovo izven vsakega dvoma. Pismo, ki je dvajset let ležalo v arhivih, jim je bilo zdaj ukradeno.
Kdo ga je ukradel?
Ljudje, ki jih. je bil podkupil Renaud de Valcor.
Govorilo se je nadalje o »črni četi«, ki naj bi bila v njegovi službi. Nevidne roke naj bi bile ukradle kompromitirajoče pismo celo v tistem trenutku, ko so druge roke vrgle v morje nesrečnega Rafaela Pabra.
Domišljija množice je bila zdaj do skrajnosti razgibana. Valcorova afera je postajala velik dogodek dneva, podlistek, ki so njegovo nadaljevanje vsi nestrpno pričakovali, skrivnost, ki je hotel vsakdo imeti ključ do nje.
Antivalcoristi so triumfirati.
Usodno pismo in glavna priča sta bila odstranjena.
Mar ni bilo to najboljše priznanje? Da, bflo je kaj opraviti z nevarno četo. Kakšna strela bi jo morala zadeti, da bi jo ubila.
Navzlic pokretu v prid njihove zadeve je bila tri-peresna deteljica Plesguen-Escaldas-Gairlance prestrašena. Pabra, ki je nekoč videl markiza de Val-cora in njemu tako čudovito podobnega moža, ni bilo več med živimi.
Pismo, ki je v njem markiz predstavljal svojega dvojnika, kakor je priznaval sam, ni moglo biti predloženo.
Kaj je torej preostajalo?
Tetoviranje.
Gilbert de Villingen se je prav v tistem trenutku pripravljal odkriti tajno tistega tetoviranja malone z gledališkim presenečenjem, ki ga je bil zasnoval kot rojen dramaturg.
To pa ni zadostovalo. Domneva sama je bila praz-
na. To je bila skupnost vseh znakov, ki naj bi Ji odprli pot do dokazov. Javno mnenje se je nagnilo na stran Marca de Plesguenea. Toda sodno postopanje se na to ni moglo ozirati. Toda kako doseči razsodbo, če je pa bila preiskava še vedno v slepi ulici, ko so se vsi njeni temelji po vrsti sesuli v prah?
Nekega jutra so pa priobčili listi nepričakovano z debelimi črkami tole vest:
»VALCOROVA AFERA«
Nepričakovan preokret. Skrivnostno pismo vrnjeno.
Pod tem naslovom so poročali listi naslednje podrobnosti: Sodišče je dobilo po pošti usodno pismo v zapečateni kuverti in s hamburškim poštnim pečatom Pismu je bilo priloženo pojasnilo nekega Min-dela, Pabrovega tovariša na njegovi vožnji. Ta Min-del je bil nekoč že osumljen, da je vrgel starca v morje, toda zaradi pomanjkanja dokazov je bil izpuščen.
V naslednjih dneh so bili listi polni novih podrobnosti. Vse se je vrstilo v njih: zanikana avtentičnost pisma, zatrjevanje, da je bil Pabro res umorjen, preiskava Mindelovega duševnega stanja — to je gotovo po markizu de Valcoru podkupljen falot, ki ga je pa izdal najbrže zato, ker ni bfl zadovoljen z nagrado, ali pa, ker ga je začela peči vest.
Bilo je jasno, da se je ta Min del, čim je oddal v Hamburgu svoje pismo na pošto, takoj odpeljal za ciljem, ki bi ga policija le težko ugotovila. In res, tega moža niso mogli najti v Hamburgu niti med množico potnikov, ki so se odpeljali s parniki iz pri-
stanišča na vse strani sveta. In bil je tehten vzrok, da ga niso našli.
Ti dogodki so se zdeli za stranko valeoristov neprijetni. Edini njihov razlog je bil, da pismo ni izviralo iz Rosalezove banke, da je bilo potvorjeno, da je bilo pripovedovanje o njegovi vrnitvi gola izmišljotina.
Sledeči dogodki so pokazali, da valcoristi nimajo prav.
Še preden je francosko sodišče zaprosilo banko za pojasnilo, je le-ta brzo javila, da je bil tat pisma izsleden. To je bil Pabro ,stari knjigovodja, ki se je nenadoma odpeljal v Evropo. Ugotovljeno je bilo točno, da je odnesel dragoceno pismo s seboj.
Markizovi nasprotniki so itak imeli fotografijo pisma, ki jo je bil napravil tri leta prej neki Boli-vijec, po imenu Jose Escaldas.
Ta Escaldas, pozvan na zaslišanje, je formalno priznal pismo, ki ga je imel svoj Čas v rokah. Njegova primerjava s fotografijo, ki jo je bil takrat preskrbel, ni dopuščala nobenega dvoma o pristnosti originala.
Ta primerjava se ni omejila samo na pisarno preiskovalnega sodnika, kjer je prišlo do te konfrontacije. Po zaslugi čudovite iznajdljivosti sedanjega tiska, ki mu ne ostane nič nevidno in nedostopno, zlasti pa ne nobena sodna tajna, je imelo občinstvo takoj pred očmi točen odtis pisma. Listi so priobčili skupaj pismo in njegov fotografski posnetek. Takoj na prvi pogled je človek lahko spoznal popolno podobnost obeh listin. To so bile zares vrstice, ki jih je pisal pred dvajsetimi leti markiz Renaud de Valcor.
Urepjje Josip Županje  II  Zo »Narodno tiskarno* Pran Jeran U £o upravo in inseratni del lista Oton Christot II Vsi v Ljubl|ani